Slavistična revija ( je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL
|
|
- Katarina Božič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UDK Alojzija Zupan Sosič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani SLOVENSKI ROMAN V LITERARNI VEDI PO LETU 2000 V Sloveniji je po letu 2000 zelo naraslo število romanov in literarnozgodovinskih prispevkov o njih. Zaradi preglednosti sem v študiji upoštevala mesto objave, tj. osrednje slovenske in tuje znanstvene revije, monografije in monografske zbornike; pri natančni analizi posameznih prispevkov pa še kriterij znanstvene pronicljivosti, ki ga poleg običajnih znanstvenih meril sestavljajo sintetičnost, sistematičnost, kompleksnost in kreativnost oz. inovativnost. S širšega seznama literarnozgodovinskih razprav o romanu, navedenih v bibliografiji, sem izbrala in analizirala ožji primerjalni kontekst enajstih razprav, med njimi monografska zbornika Slovenski roman in Sodobna slovenska književnost ( ), monografije Alojzije Zupan Sosič Zavetje zgodbe: Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja, Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman, Na pomolu sodobnostiali o slovenski književnosti in romanu,silvije Borovnik Književne študije: O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji in Mirana Hladnika Slovenski zgodovinski roman. Ključne besede: slovenistična literarna zgodovina, slovenski roman, 21. stoletje, slovenska literarnovedna periodika, monografije, monografski zborniki O spremenjenem položaju književnosti, vplivu medijev in drugačni vlogi bralca je bilo že veliko napisanega, prav tako o neverjetni prožnosti romana, ki se je uspešno prilagodil novim razmeram na prelomu tisočletja. Razlogov za razcvet romana v slovenski književnosti je veliko, naj povzamem le splošno razlago Mihaila Bahtina:»Roman je edina nastajajoča vrsta, zato v njem globlje, pomembneje, zaznavneje in hitreje odseva razvoj same stvarnosti. Samo tisti, ki se sam razvija, lahko doume razvoj. Roman je postal vodilni junak v drami literarnega razvoja novega časa prav zato, ker najbolje od vseh izraža razvojne težnje novega sveta, saj je edina vrsta, ki je nastala v novem svetu in ki je v sorodstvu z njim.«(ba h t i n 1982: 12) Temu lahko v Sloveniji prištejemo še povsem konkretno dejstvo, da je kresnikova nagrada od leta 1991 dalje uspešno medijsko promovirala slovenski roman, ki je tudi najbolj zaželeno berilo sodobnosti, hlepeči predvsem po zgodbenosti, kar se jasno izraža z naraščanjem produkcije; leta 2011 je bilo npr. natisnjenih že 112 romanov. Premosorazmerno s produkcijo romanesknih besedil je naraščalo število literarnovednih prispevkov o slovenskem romanu v osrednjih znanstvenih revijah, zbornikih in monografijah v Sloveniji in tujini. Metaliteratura o romanu kliče po sistematizaciji, saj v Sloveniji tovrstnega pregleda niti v prejšnjem tisočletju ni bilo. Izpustila ga je celo monografija Slovenska književnost III (2001), v kateri se je posebno poglavje ukvarjalo z literarno vedo in kritiko, nobeno pa se ni usmerilo v analizo znanstvenih razprav o romanu. Tale prispevek ne more nadomestiti zamujenega, bo pa poskušal zapolniti določene vrzeli. Zaradi omejenega obsega razprave vseh prispevkov o romanu nisem mogla upoštevati niti v bibliografiji, čeprav sem si na začet-
2 12 Slavistična revija, letnik 61/2013, št. 1, januar marec ku to želela, ampak le osrednje znanstvene revije, zbornike in monografije v Sloveniji in tujini od domačih revij npr. Slavistično revijo, Jezik in slovstvo ter Primerjalno književnost pri čemer sem se naslonila na razrez bibliografije po SICRIS-u, 1 informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji. Upoštevala sem samo tiste monografije, 2 ki so se večinsko posvetile slovenskemu romanu. Izločila sem tudi prvotno predvideni in skrbno izdelani seznam diplomskih, magistrskih in doktorskih del. 3 Obsežna bibliografija na koncu razprave (čeprav okleščena) nakazuje nemožnost natančne analize vseh navedenih prispevkov in sugerira praktično rešitev: vključila sem le tiste razprave, ki so celostno, sintetično in kreativno obdelale določena romaneskna področja. Prejšnjemu kriteriju mesta objave sem tako pridružila kriterij znanstvene pronicljivosti, ki ga poleg običajnih znanstvenih meril sestavljajo sintetičnost, sistematičnost, kompleksnost in kreativnost oz. inovativnost, in po njih izoblikovala ožji primerjalni kontekst enajstih razprav: monografska zbornika Slovenski roman in Sodobna slovenska književnost ( ), monografije Alojzije Zupan Sosič (2003, 2006, 2011), Silvije Borovnik (2012) in Mirana Hladnika (2009)ter štiri razprave v osrednjih znanstvenih revijah: Nadežde Starikove (2000), Alenke Koron (2007), Aljoše Harlamova (2010) in Branke Vičar (2010). Najpomembnejši se zdi Slovenski roman, zbornik mednarodnega simpozija Obdobja 21 (2003), ki sta ga uredila Miran Hladnik in Gregor Kocijan na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. V njem je sodelovalo 76 avtorjev, skoraj vsi uveljavljeni strokovnjaki za slovenski roman v Sloveniji in tujini, generacijsko in metodološko raznorodni. Prej tako sistematičnega raziskovanja slovenskega romana ni bilo. Različnost področij je razvidna iz naslovov tematskih razdelkov: Slovenski roman v 19. stoletju, Ivan Cankar in sodobniki, Žensko vprašanje in Zofka Kveder, Žanri, Sodobni roman, Teorija, Jezik, Slovenski in evropski roman, Slovenski in južnoslovanski roman, Slovenski roman in angleščina, 4 Bralci romana in druge discipline. Glede na število prispevkov so izstopajoča področja žanri (trinajst prispevkov), po deset prispevkov pa zavzemata sodobni roman ter slovenski in evropski roman. Prevladuje zanimanje za zgodovinsko dimenzijo literarnega sistema in med romanesknimi žanri za zgodovinski roman; med pogosteje obravnavanimi žanri so še 1 Zelo težko je natančno določiti mejo med strokovnimi in znanstvenimi prispevki; upoštevala sem mesto objave kot objektivno merilo, ki ga upošteva tudi SICRIS. V bibliografijo tudi nisem uvrstila npr. dveh monografij, ki sta zbir že objavljenih kritik v časopisju ali revijah, saj so me zanimale samo znanstvene obravnave romana: Vanesa Matajc, Osvetljave (2000), in Matevž Kos, Kritike in refleksije (2000). 2 Iz ožjega primerjalnega konteksta moje razprave sta izpadli npr. knjigi Izkušnja in pripoved (2008) Irene Novak Popov, ki se le v dveh poglavjih ukvarja s slovenskim romanom, in Strah pred naivnostjo: Poetika postmodernistične proze (2000) Toma Virka, v kateri se le eno poglavje v celoti posveča slovenskim romanom. 3 Seznam diplomskih, magistrskih in doktorskih del na Filozofski fakulteti v Ljubljani kaže na izredno zanimanje za slovenski roman, npr. na slovenistiki v Ljubljani mu je posvečenih več kot 60 diplom. Pregled mentorjev in tem pokaže poučno dejstvo: vsi profesorji književnosti na Oddelku za slovenistiko ter Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo so že bili mentorji nalog o romanu, na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo celo nalogam, ki so bile izključno slovenistične, torej obravnave slovenskega romana brez primerjalnega konteksta. 4 Pri tem razdelku je opazna zadrega pri poimenovanju, saj eden izmed prispevkov spada tematsko bolj v razdelek Slovenski in evropski roman, ostali pa bi se tudi lahko porazdelili drugam.
3 Alojzija Zupan Sosič, Slovenski roman v literarni vedi po letu avtobiografski in biografski roman ter kriminalka. Kot se za mednarodne zbornike spodobi, je največja kvaliteta Obdobij 21 skoraj tretjinski delež tujih raziskovalcev, ki prinašajo v slovensko literarno vedo pogled drugega in reference mednarodne znanosti. Posamezne študije so inovativna spoznanja posredovale na nov, tudi metodološko kreativen način: Alenka Koron, Roman kot avtobiografija; Marko Juvan, Fikcija in zakoni; Irena Novak Popov, Lirizacija romana; Jola Škulj, Forma romana in slovenski modernizem; Marija Mitrović, Roman Vladimirja Bartola in Otto Weininger. Zbornik mednarodnega simpozija Obdobja 29 (2010, ur. Alojzija Zupan Sosič) Sodobna slovenska književnost ( ) je pomemben zaradi zgoščenega pregleda raziskav slovenskega romana od leta 1980 do Čeprav je simpozij obravnaval več področij, se je po pričakovanjih več kot tretjina prispevkov ukvarjala s sodobnim slovenskim romanom, natančneje kar 20 od 59 prispevkov. Raziskovalci so se tudi tu posvetili žanrom, mestu slovenskega romana v okviru svetovne književnosti ter različnim tematskim področjem v okviru analize posamičnih romanov. V primerjavi s Slovenskim romanom lahko v tem zborniku zasledimo nekaj manj poglobljenih raziskav romana, kar je delno posledica predpisanega krajšega obsega prispevka (šest strani) in zanemarjanja nekaterih metod in pristopov, kot so npr. primerjalna analiza, literarnosmerni pristop, interpretativnoanalitične, aksiološkoanalitične in semantične metode. Tudi pri tem bi izpostavila delež tujih raziskovalcev, ki prinašajo v slovensko literarno vedo drugačno perspektivo in nova spoznanja, tako analitična kot metodološka, pohvalila pa naslednje razprave : Andrej Leben, O»Zrelih rečeh«in drugih stvareh Lojzeta Kovačiča; Vanesa Matajc, Dominanta časa in dominanta prostora v sodobnem slovenskem romanu; Katja Mihurko Poniž, Mesto kot literarni lik v treh sodobnih slovenskih romanih; Bożena Tokarz, V mreži domišljije, asociacij in spominov ali o prozi Vlada Žabota. Po letu 2000 je nastalo pet monografij, ki so se usmerile izključno v raziskavo slovenskega romana; dve je izdal Franc Zadravec, tri pa Alojzija Zupan Sosič. 5 Slednje so si podobne po predmetu obravnave, znanstvenem aparatu in metodološkem pluralizmu. Posvetile so se sodobnemu slovenskemu romanopisju po letu 1990, ki je bilo iz obsežne 6 produkcije izbrano po kriterijih literarne kvalitete 7 ter literarnosmerne, generacijske in žanrske pestrosti. Znanstveni aparat temelji na metodološkem pluralizmu, povezovanju različnih metod, pristopov in uvidov: literarnozgodovinske, literarnoteoretične, interpretativnoanalitične, aksiološkoanalitične, semantične in primerjalne metode; mnogoplastne žanrske analize; recepcijskih, socioloških in kul- 5 Svoje ime bom v nadaljevanju morala omeniti še nekajkrat, saj sem napisala največ študij o slovenskem romanu po letu Če je pisati o refleksiji romana smiselno, ker sem pač strokovnjakinja za roman in naprošena za tole študijo, je po drugi strani obremenjujoče in nerodno. V imenu objektivnosti svojih razprav ne bom vrednotila in se bom omejila na besede kritika. 6 Da je romaneskna produkcija res velika, naj ponazori podatek o številčnosti romanov: v letih od 1980 do 1990 je nastalo 160 romanov, tj. 16 na leto, od 1990 do 2000 je nastalo 367 romanov, tj. 37 na leto, produkcija se je podvojila. Po letu 2000 se je število izdanih romanov skoraj potrojilo in se je gibalo okrog števila Literarno kvaliteto sem ugotavljala na osnovi literarnosti, o kateri sem pisala na več mestih (npr. Zupan Sosič 2011, 17 44). Razumem jo kot premično kategorijo, sestavljeno iz znotrajbesedilne in zunajbesedilne literarnosti.
4 14 Slavistična revija, letnik 61/2013, št. 1, januar marec turoloških uvidih. Različni pristopi, uvidi in metode so uravnoteženi s smernicami postklasične naratologije, npr. kulturne, kognitivne in post/feministične naratologije ter naratologije družbenih spolov, ki se ukvarjajo tudi z okoliščinami in posledicami različnih branj, saj se od klasičnih naratoloških smernic razlikujejo prav v poudarjanju konteksta, besedila in bralca oz. kritika. Prva monografija, Zavetje zgodbe: Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja (2003), se je posvetila slovenskemu romanu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja skozi žanrske in tematske razdelke. Razdeljena je na dva dela; teoretični obravnava razmerje med romanom in zgodbo, vrstno identiteto in roman v slovenski literarni vedi, analitični pa posamezne romane po naslednjih razdelkih: modificirani tradicionalni roman v devetdesetih letih, fantastika in sodobni slovenski roman, pokrajinska fantastika, pravljični, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, potopisni, ljubezenski roman in roman s ključem ter tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov. Temeljna spoznanja, objavljena v prvi monografiji, se v dopolnjenih različicah ponovijo tudi v obeh naslednjih, v Robovih mreže, robovih jaza: Sodobni slovenski roman (2006), in Na pomolu sodobnosti ali o slovenski književnosti in romanu (2011). Tako je npr. termin modificirani tradicionalni roman prevladujoči pripovedni model najnovejšega slovenskega romana, definiran v vseh treh monografijah kot model, ki se zgleduje po tradicionalnem romanu, preoblikujejo pa ga trije izvori modifikacij, ki so žanrski sinkretizem, prenovljena vloga pripovedovalca in večji delež govornih odlomkov. Pridružujejo se mu še trije»novi«termini, ki so literarni eklekticizem, nova emocionalnost in transrealizem. Če je prva oznaka poimenovanje za spreplet različnih pojavov in vplivov, je druga povezana z identiteto pripovednega subjekta, tesno pripetega na nov tip čustvenosti. To je čustvenost posebnega postmodernega spleena, umeščena med malo oz. intimno temo, spolne vloge, stereotipe, ne/fleksibilne identitete, ljubezenske zadrege, novoveški hedonizem in humorno-ironično-parodično ozaveščenost vsega naštetega. Tretji termin transrealizem poimenovanje nove smeri sodobnega slovenskega romana, je sad zadnje monografije, čeprav sta že prejšnji napovedovali možnost nove smeri po upadu postmodernizma v Sloveniji. Zadnja monografija se od prejšnjih razlikuje tudi po razmerju teoretičnega in analitičnega dela, saj je kar pet poglavij posvečenih splošnejšim temam, literarnosti, trivialnosti, uspešnicam, ki pa se vse dosledno povezujejo z romanom. Smiselno povezanost monografij poudarja Ha r l a m o v (2012: 18 19) in navaja, da je tretja knjiga predzgodba prvih dveh, njuna nadgradnja in teoretična zaokrožitev. Kritik pohvali v tej knjigi znanstveno sodobnost, celostnost, uporabnost in preglednost, poglobljeno raziskovanje sodobne književnosti in njeno umeščanje v zgodovino, lucidnost pri interpretiranju literarnih zgodb, postavljanje besedila na ozadje žanra in upoštevanje literarne kvalitete. Med študijami Alojzije Zupan Sosič, navedenimi v bibliografiji, naj izpostavim razpravo Spolna identiteta in sodobni slovenski roman (2005, ponatisnjeno v monografiji 2006) kot prvi primer spolnoidentitetne razprave v slovenski literarni vedi. Inovativna v znanstvenem in metodološkem smislu je v tem, da ne posreduje samo post/feminističnih tez in pristopov (kar je značilno za sorodne študije), ampak sledi postfeministični usmerjenosti spolnoidentitetnih uvidov, naratologiji družbenih spolov, antropologiji, sociologiji kulture in psihologiji ter
5 Alojzija Zupan Sosič, Slovenski roman v literarni vedi po letu glede na biološki, družbeni in psihološki spol prvič predstavi novo štetje spolov, pet ali/in deset spolov. Med monografijami, ki se niso izključno posvetile slovenskemu romanu, so mu pa posvetile večinski delež znanstvene pozornosti, sta pomembni dve, Helge Glušič (2002) in Silvije Borovnik (2012). Prve ne bom analizirala in vrednotila, saj so razprave o romanih izbranih avtorjev tako tesno prepletene z analizami njihovega celotnega (pripovednega) ustvarjanja, da jih je težko razmejiti; tudi zaradi nagnetenih biografskih, bibliografskih in zgodbenih podatkov dvaintridesetih pripovednikov. Bolj zgoščeno in skozi posebno perspektivo je sodobni slovenski roman pregledala Silvija Borovnik. Njena monografija Književne študije se izključno romanu posveča v devetih poglavjih. Čeprav je združila v eno knjigo zelo raznovrstne in že objavljene članke ter s tem prekrila vsa področja zanimanja, raznorodnost področij ni razpršila sintetičnosti analiz. Največ obravnavanih avtorjev je pisateljic, kar nakazuje osrednje vodilo, uveljavljeno že v prejšnjih knjigah Borovnikove: analiza neznanih, premalo upoštevanih ali že uveljavljenih besedil slovenskih romanopisk. V njenih pristopih, npr. literarnozgodovinskem, interpretativnoanalitičnem in recepcijskem, najbolj izstopa posebna perspektiva raziskovalke, pogled skozi žensko pisavo, ženske like in stereotipe o ženskah, kar bi lahko povezali s feministično metodologijo. Ta je pomembno prispevala h kanonizaciji slovenske književnosti v smislu prevrednotenja klasičnih in sodobnih romanov, saj Borovnikova že od začetka svoje znanstvene poti opozarja na prezrta literarna dela žensk in s tem na seksistično 8 kanonizacijo, v zadnji monografiji npr. na roman Njeno življenje Zofke Kveder. Kot je feministična metodologija kreativna pri odpiranju novih raziskovalnih področij, pa se lahko tudi zaplete v lastne pasti. To se je zgodilo pri nekaterih analizah v monografiji (npr. Romani nekaterih sodobnih slovenskih pisateljic), ko je usmerjenost v prezrte in neperspektivne lege pisateljic zanemarila analizo univerzalnih značilnosti romanov, npr. izvirnost pripovedi in njeno presežnost v kontekstu sorodnih romanov, žanrske posebnosti, distanco do pripovedi, simboliko in večplastnost podob, večpomenskost zgodb ter identiteto pripovedovalca. Najpomembnejši prispevek v žanrskem raziskovanju romana je monografija Slovenski zgodovinski roman (2009) Mirana Hladnika, edini primer empirične raziskave romanesknega žanra na Slovenskem. Knjiga je strukturirana drugače kot njena predhodnica Slovenska kmečka povest (1990), saj sam zgodovinski roman ne temelji 8 V obravnavani monografiji je na seksističnost sestavljanja antologij opozorila v poglavju Novosti v prozi sodobnih slovenskih pisateljic. Čeprav so avtorice v zadnjih desetletjih napisale kvalitetne pripovedi, jim sestavljalci antologij (Aleš Berger v Slovenski kratki erotični prozi, 2002, in Mitja Čander v O čem govorimo, 2004) ne priznajo literarne enakovrednosti in jih ne uvrščajo v izbore. Podobno situacijo sem zasledila tudi sama. Pri pregledu citatov in navedb sem ugotovila, da raziskovalci ne citirajo ali navajajo ugotovitev, analiz ali besedil svojih kolegic, ki se poglobljeno in celo z več prispevki ukvarjajo s slovenskim romanom. Nekateri raziskovalci slovenskega romana (npr. Igor Grdina, Matevž Kos, Tomo Virk, Franc Zadravec) skoraj praviloma ne citirajo raziskovalk (npr. Silvijo Borovnik, Helgo Glušič, Alenko Koron, Ireno Novak Popov, Katjo Mihurko Poniž, Jolo Škulj, Vaneso Matajc, Alojzijo Zupan Sosič), kar bi morali početi tudi, če se ne strinjajo z njihovimi izsledki, saj bi s tem pokazali kompleksno poznavanje raziskovalnega področja. Nasprotno raziskovalke vedno omenijo svoje kolege vsaj v bibliografiji, tudi če so bili njihovi prispevki za preučevanje določenega področja minorni.
6 16 Slavistična revija, letnik 61/2013, št. 1, januar marec na trdni globinski strukturi. Hl a d n i k (2009: 354) ga namreč definira 9 kot delo z zgodovinskimi dejstvi in drugimi žanrskimi oznakami, npr. dogajanje se ne sme odvijati v avtorjevem času in delo mora obsegati več kot besed. V uvoduhl a d n i k (2009: 7) kritično navaja k upoštevanju dejstva, da temelji knjiga na internetni podatkovni zbirki 10 in je torej»prevod«v knjižni diskurz ter da materijo sicer organizira po enotnem principu, vendar se zaveda njegove arbitrarnosti in mu tako ne daje prevelike teže. Splošni del knjige je sestavljen iz poglavij Kaj izvemo o zgodovinskem romanu od drugih, Kaj so pisali o zgodovinskem romanu doma, Nemški zgodovinski roman ter V katerih časih se dogaja slovenski zgodovinski roman. Analize romanov se Hladnik loti drugače od ustaljene navade: ne po avtorjih ali besedilih, temveč upošteva klasifikacijo po dogajalnem času, žanrske tipe in razmerje med domačim in tujim informacije o enem avtorju ali romanu so torej razporejene v več poglavij, v dodatku pa so zgodbe obravnavanih romanov ali povesti. Tako se ostala poglavja imenujejo: Žanrski tipi, Žanrske lastnosti, Proizvodnja, Predhodniki in sorodniki, Modeli soočanja s tujim in strategije nacionalnega preživetja, Bibliografije in Povzetki pripovedi. Od vseh obravnavanih romanov se Hladnik najbolj poglobljeno posveti Bartolovemu Alamutu, predvsem natančnim podatkom o nastanku dela in oblikovanju pisateljevih likov, recepciji takrat in danes, literarnim avtoritetam v času izida tega romana, pomenu in vlogi nacionalne identitete ter instrumentom nacionalnega ozaveščanja. Kar so druge analize večinoma pogrešale, se v sklepni sintezi Alamuta jasno izpostavi: literarno vrednotenje. Hladnik namreč ne kritizira branja Alamuta v tujini kot množičnega/trivialnega berila, skeptičen je le do pretiranega kulturnega pomena, ki ga slovenska javnost pripisuje svetovnemu ugledu tega romana, saj je vedno bolestno odvisna od kritike izven slovenskih meja. Kot za omenjeni roman, je tudi za ostale analize in poglavja značilen izčrpen empirični popis, ki se zgleduje po nemškem projektu Historischer Roman in potrjuje avtorjevo zavezanost empirični literarni znanosti ter kvantitavnim analizam slovenskega literarnega sistema, v tej monografiji podloženih tudi z interpretacijo socialnih vlog romanov. Sodobna literarna veda pozna mnoštvo žanrskih opredelitev in klasifikacij zgodovinske proze, osnovo katerih predstavljajo različne formalno-vsebinske lastnosti. Raznolikost žanrskih različic poraja različne pristope k vprašanju žanra. Slovenska literarna veda je prav temu žanru posvetila veliko pozornosti; v ostalih študijah še Matjaž Kmecl, Vanesa Matajc in Igor Grdina. V prid raznovrstnosti znanstvenih prispevkov so dobrodošle razprave ruske strokovnjakinje za slovensko književnost Nadežde Starikove. O slovenskem zgodovinskem romanu je pisala na več mestih; v 9 Zgoščene esencialne definicije zgodovinskega romana v knjigi ne bomo našli. Kot po eni strani razumem argumentirane razloge, zakaj jo je težko zapisati, bi po drugi strani prav zaradi številnih metodoloških in žanrskih zadreg ter zaradi priljubljenosti in razširjenosti tega žanra pri nas pričakovala vsaj tovrstni poskus (tako in tako so ali postanejo definicije relativne, kar pa znanosti ne zavezuje k njihovi opustitvi). V smislu zanikanja definicije zgodovinskega romana je nerazumljiv začetek poglavja Žanrske lastnosti (Hl a d n i k 2009: 185), kjer se kljub skepsi navajajo žanrska določila (vključevanje zgodovinskih dejstev, zgodovinska atmosfera, pripovedni postopki in motivi, ki jih literarna zgodovina pripisuje romantični dediščini, pomembnost v okviru procesa nacionalne in socialne emancipacije) in se tako zastavi vprašanje, če so žanrska določila že določitev sama. 10 Podatkovno zbirko je, tako kot tudi svoje študije o zgodovinskem romanu, objavil na spletu.
7 Alojzija Zupan Sosič, Slovenski roman v literarni vedi po letu članku K vprašanju tipologije zgodovinskega romana (2000) je predstavila eno od možnih tipoloških klasifikacij zgodovinske proze, osnovano na specifiki konfliktnega materiala kot strukturne osnove literarnega dela. Po mnenju M. Hrapčenka konflikt s svojo specifiko v večji meri določa tako posebnosti likov kot tudi njihovo umestitev v tok pripovedi. Prav tip zgodovinskega konflikta in načini njegovega oblikovanja so uporabni kot osnova za opredelitev posameznih tipov zgodovinskega romana. Po Hrapčenku (St a r i k o va 2000: 30) lahko zgodovinsko pripoved delimo na zgodovinsko-biografski, zgodovinsko-filozofski in zgodovinsko-socialni roman. Ob opredeljevanju žanrskega tipa konkretnih del je v osnovi torej potrebno izhajati iz prevladujoče žanrske lastnosti iz značaja zgodovinskega in umetniškega konflikta in ob upoštevanju vse bolj intenzivnega vstopanja dokumenta v umetniško strukturo najbrž uvrstiti še zgodovinsko-dokumentarni roman, kjer dokument kot predmet interpretacije zavzema pomembno mesto. V tej razpravi je poleg»nove«tipologije pomembna tudi teza o žanrskih modifikacijah sodobnega zgodovinskega romana, najbolj dragocena pa je vpetost zgodovinskega romana v svetovni (v glavnem pa ruski) literarni sistem ter v tem smislu pogled drugega, 11 tj. strokovnjakinje z drugega znanstvenega področja. Stimulativno je zgledovanje po najnovejših znanstvenih metodah, pristopih in uvidih, kar potrjuje razprava Alenke Koron Razvoj naratologije družbenih spolov: Spolnoidentitetno ozaveščeni romani v novejši slovenski literaturi (2007). V njej znanstvenica sledi novejšim smernicam naratologije doma in po svetu. Spolnoidentitetni pristop, ki ga je uvedla v svoje analize že Alojzija Zupan Sosič, je navezala na razvoj feministične naratologije in naratologije družbenih spolov v svetu. Po pregledu novejših dosežkov je vpeljala kombinacijo feminističnih, queer in spolnoidentitetno usmerjenih narativnih predpostavk, na podlagi katerih se spolna identiteta v pripovednih besedilih konstruira z besedilnimi ključi, kulturnimi kodi, poznavanjem avtorjevega spola, njegovih ali njenih objavljenih del in splošne izobrazbe bralca. Obravnavala je medsebojno součinkovanje pripovednih strategij in kategorij spola, družbenega spola in seksualnosti z uporabo pripovednih instanc, fokalizacije in drugih pripovednoteoretskih kategorij v romanih Suzane Tratnik, Braneta Mozetiča in Andreja Moroviča. Zlasti so zanimive ugotovitve o likih v romanih Tratnikove in Moroviča (Ko r o n 2007: 61), ki so konstruirani v deskriptivnih, čutno nazornih razsežnostih svojega spola, spolne identitete in seksualnosti. Posebno veljavo dodaja tej študiji tudi kritična avtorefleksija v končni sintezi, ki pretrese smiselnost vpeljave naratoloških kategorij v analize pripovednih besedil: sklop pripovednih instanc se namreč zdi še vedno preokoren za vratolomne pripovedne inovacije mnogih pripovednih besedil. Koronova poskuša svoje ugotovitve zasidrati tudi z literarnoteoretičnimi koncepti, kot so pripovedovalka, implicitna avtorica in naslovljenka. Raziskave pripovednih prvin so tisto področje, ki je v Sloveniji najmanj projicirano na romaneskne analize. To vrzel je uspešno zapolnil Aljoša Harlamov s študijo Nezanesljivi pripovedovalec 11 Podobno je za slovensko znanstveno polje dragocena tudi razprava Julije Sozine Avtor in glavna literarna oseba v slovenskih avtobiografskih romanih, objavljena v Slavistični reviji Delitev glavne literarne osebe glede na avtorski lik, povzeta po definiciji Aleksija Čečerina, upošteva biografskega avtorja, umetniško-ideološkega avtorja in lik avtorja, ki je podoben drugim literarnim likom.
8 18 Slavistična revija, letnik 61/2013, št. 1, januar marec v sodobnem slovenskem romanu (2010). Nezanesljivi pripovedovalec je pripovedna prvina, ki je zelo uporabna za analizo sodobnih romanov, a je v slovenski literarni vedi še neizkoriščena. 12 Harlamov jo opredeli z združitvijo dveh tipologij nezanesljivega pripovedovalca, ki ju je mogoče medsebojno povezati. Prva ima za podlago psihološke izvore pripovedovalčeve nezanesljivosti (omejeno znanje, osebna vpletenost oz. prizadetost, vprašljiva vrednostna shema), druga pa nezanesljivost deli glede na to, katero tipično izjavno dejanje prizadeva (poročanje, interpretacijo ali razlaganje in vrednotenje ali presojanje). Obstajajo torej trije tipi nezanesljivega pripovedovalca: nezanesljivi razlagalec, nezanesljivi poročevalec, nezanesljivi presojevalec in kombinacije vseh treh. Pri izdelavi tipologije se je Harlamov zgledoval po tezah Rimmon Kenanove, Hermana, Jahna, Ryana ter Nünningovi tezi o implicitnem avtorju in Zerweckovi trditvi o bralcu kot historični in kulturni determinanti vsi omenjeni so največje avtoritete na področju teorije pripovedi. Avtorjeva izdelava tipologije ni samo inovativna, ampak je tudi uporabna, kar je potrebno posebej pohvaliti, saj literarnoteoretični diskurz lahko projiciramo 13 na literarno gradivo. Tako je prvi pripovedovalec projiciran na roman Zorana Hočevarja Porkasvet, drugi na Balerina, Balerina Marka Sosiča, tretji pa na Opoldne nekega dne Vinka Möderndorferja. Razprava je zapolnila primanjkljaj klasičnih raziskav pripovednih prvin, kakršna je pripovedovalec, v slovenski literarni vedi. Branislava Vičar se je v Konceptu narave v Jamnici: Ekokritični diskurzivni pristop (2010) lotila»modne«teme ekokritike. Odločitev za ekološkokritično diskurzivno analizo za prikaz Prežihovega koncepta narave je Vičarjeva utemeljila s svojo prednostno osredinjenostjo na ekološko destruktivne politične in ekonomske ideologije ter prevpraševanje moči in prevlade v odnosu človeka do narave. Oprla se je na kritiko in teorije priznanih znanstvenikov, kot sta Georg Marko in Norman Fairclough. Pomagala si je s slovničnim modelom prehodnosti sistemske funkcijske slovnice (Michael Halliday), ki ga je uspešno preizkusil Andrew Goatly. Ekokritična analiza je pokazala, da je Jamnica primer diskurza, ki predpostavlja despotsko razumevanje in izkoriščanje narave, ki pa v kontekstu časa objave še ni tako zelo negativno. Bolj kot primat človeka nad naravo (kar ekokritika obsoja) Prežih izpostavi dihotomijo človek-narava, ki naravo vidi kot sovražnico, ko mu uničuje že tako slab pridelek in ga peha v revščino. Smisel tovrstne analize romanov razumem v novi perspektivi, sintezi ekokritike in jezikoslovnih pristopov, preverjenih na literarnem gradivu, pogrešam pa znanstveni učinek. Sklepi, ki jih prinaša sinteza, namreč ne presežejo aspektov prejšnjih analiz Jamnice, ki so v naši literarni vedi že uveljavljeni: mali človek mora vztrajati pri svojih ciljih ali idealih (v kontekstu Jamnice je to pridobivanje hrane z obdelovanjem zemlje) in se boriti s sovražnikom. 12 V izvirniku je ta kategorija poimenovana unreliable narrator, uvedel jo je Wayne Booth v šestdesetih letih 20. stoletja, v slovensko literarno vedo pa jo je vpeljala Alojzija Zupan Sosič (2003). Janko Kos (1998) je ne omenja, uvede pa nov tip virtualni pripovedovalec, ki za slovensko literarno vedo ni tako perspektiven, saj je povezan samo s postmodernističnimi besedili. 13 Podrobni analizi vseh treh pripovedovalcev kot teoretičnemu razlagalnemu orodju lahko predlagam samo to, da bi bilo potrebno še posebej poudariti prepletenost vseh treh tipov in to tudi bolj eksplicitno nakazati v analizi romana Balerina, Balerina.
9 Alojzija Zupan Sosič, Slovenski roman v literarni vedi po letu Naj na koncu pregleda znanstvene refleksije o romanu zastavim vprašanje, ki se ne nanaša samo na zadnjo razpravo: ali je poslanstvo novih metod, pristopov, uvidov in perspektiv le to, da z drugačno metodologijo potrdijo že uveljavljena literarnozgodovinska dejstva? Li t er at u r a Mihail Ba h t i n, 1982: Teorija romana:izbrane razprave. Ljubljana: CZ. Aljoša Ha r l a m o v, 2012: Transrealizem kot smer sodobnega slovenskega romana. Pogledi 3/ Janko Ko s, 1998: Novi pogledi na tipologijo pripovedovalca. Primerjalna književnost 21/ Bi b l i o g r a f i j a Vanja Be n k o, 2010: Živalske omembe v Prežihovem romanu Požganica in njihova preverba v koroško mežiškem narečju. Jezik in slovstvo 55/ David Ba n d e l j, 2010: Sodobna proza Slovencev v Italiji: Tipologije romana Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) Silvija Bo r o v n i k, 2012: Književne študije: O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni slovenski prozi in o slovenski književnosti v Avstriji. Maribor: FF. Dejan Du r i ć, Iva Rosanda Ži g o, 2010: Lakanovska žudnja u romanu Anđeli B. Mozetiča. Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) Branka Fi š e r, 2003: Sprememba tipičnega ustroja junakov v slovenskih romanih po letu Slavistična revija 51/ , 2011: Vpliv slovenske nacionalne osamosvojitve na tipologijo slovenskega romana. Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda. Ur. Seta Knop. Ljubljana: ZIFF Florence Ga c o i n -Marks, 2004: Slovenski roman po sledovih evropskega naturalizma usoda posameznikov in socialna vprašanja v Kapitanovih Miška Kranjca. Jezik in slovstvo 49/ Helga Gl u š i č, 2002: Slovenska pripovedna proza v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: SM. Aljoša Ha r l a m o v, 2010: Nezanesljivi pripovedovalec v sodobnem slovenskem romanu. Jezik in slovstvo 55/ Miran Hl a d n i k, 2000: Čas v sodobnem slovenskem zgodovinskem romanu. 36. SSJLK zbornik predavanj. Ur. Irena Orel. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
10 20 Slavistična revija, letnik 61/2013, št. 1, januar marec --, 2001: Temeljni problemi historijskog romana. Razlika/Differance: Časopis za kritiku i umjetnost 1/ , 2004: Nevertheless, is it also a Machivellian novel? A review essay of Michael Biggins»Against ideologies: Vladimir Bartol and Alamut«. Slovene studies 26/ , 2009: Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: ZIFF. --, 2010: Nagrada kresnik Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) Marko Ju va n, 2003: Fikcija in zakoni (Komentarji k primeru Pikalo). Primerjalna književnost 26/ Alenka Ko r o n, 2003: Avtobiografija, fikcija in roman: O možnostih žanra roman kot avtobiografija. Primerjalna književnost 26/ , 2007: Razvoj naratologije družbenih spolov: Spolnoidentitetno ozaveščeni romani v novejši slovenski literaturi. Primerjalna književnost 30/ , 2009: Lo sviluppo della narratologia di genere: Consapevolezza di genere nella narrativa slovena contemporanea. Studi di genere e studi queer in Europa centro-orientale e balcanica. Ur. Alessandro Amenta. esamizdat 6/2 3 (2008). Rim: Aracne Na spletu. Ivana La t k o v i ć, 2010: Modaliteti reprezentacije i horizonti invencije prošlog u romanima D. Merca Galilejev lestenec i I. Škamperleta Kraljeva hči. Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) Vanesa Ma t a j c, 2010: Dominanta časa in dominanta prostora v sodobnem slovenskem romanu. Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) Andrej Le b e n, 2010: O»Zrelih rečeh«in drugih stvareh Lojzeta Kovačiča. Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) Jože Po g a č n i k idr., 2001: Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS. Katja Mihurko Poniž, 2010: Mesto kot literarni lik v treh sodobnih slovenskih romanih. Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) Matija Og r i n, 2008: O dveh verzijah romana S poti. Razlike, prikrite v vrsticah. Slavistična revija 56/ Urška Pe r e n i č, Miran Hl a d n i k, 2010: Branje Jamnice v času socialnih sprememb. Jezik in slovstvo 55/ Naume Ra d i č e s k i, 2010: Vzporedno analitično branje romana Severni sij Draga Jančarja in Pastorala Vlada Žabota. Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29)
11 Alojzija Zupan Sosič, Slovenski roman v literarni vedi po letu Slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF (Obdobja, 21). Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29). Julija So z i n a, 2002: Avtor in glavna literarna oseba v slovenskem avtobiografskem romanu sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja. Slavistična revija 50/ Marko Sta b e j, 2010: Prišleki in Čefurji. Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) Nadežda St a r i k o va, 2000: K vprašanju tipologije zgodovinskega romana. Primerjalna književnost 23/ , 2010: Sodobni slovenski zgodovinski roman: Visoko (elitno) in trivialno (množično). Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) Jola Šk u l j, 2009: The novel and its terrain(s) of reinterpreted identities in the age of globalization. Genre of the novel in contemporary world literature: A leap or a standstill? Avance o estancamiento?: Sprung oder Stillstand?: Avancée ou piétinement? Ur. Jüri Talvet. Tartu: Tartu University Press (Interlitteraria, 9) Nina Šo b a, 2000/01: Kako brati Flisarjeve zadnje tri romane? Jezik in slovstvo 46/ Branislava Vi č a r, 2010: Koncept narave v Jamnici: Ekokritični diskurzivni pristop. Jezik in slovstvo 55/ Franc Za d r av e c, 2003: Hudodelec v slovenskem romanu XX. stoletja. Slavistična revija, kongresna številka , 2004: Nacionalna ideja in narodni razdor v luči slovenskega romana od 1909 do Slavistična revija 52/ , 2005: Slovenski roman 20. stoletja: Tretji analitični del in sinteze. Murska Sobota, Ljubljana: Franc-Franc, SAZU. --, 2006: Pogled na romana Izgubljeni sveženj Rudija Šelige in Nokturno za Primorsko Alojza Rebule. Slavistična revija 54/ , 2007: Pogled na romana Volčje noči Vlada Žabota in Prikrita harmonija Katarine Marinčič. Slavistična revija 55/ , 2008: Pogled na romana Zmagoslavje podgan Milana Dekleva in Muriša Ferija Lainščka. Slavistična revija 56/ , 2010: Zvezde kresnih večerov: Razgledi po nagrajenih romanih. Ljubljana: Delo. --, 2011: Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman. Murska Sobota: Franc- Franc. Tomislav Za g o d a, 2010: The subject and national ideological paradigms within the post-communist context (in Möderndorfer s novel Predmestje). Sodobna sloven-
12 22 Slavistična revija, letnik 61/2013, št. 1, januar marec ska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) Alojzija Zu pa n So s i č, 1997/98: Na literarnem otoku Berte Bojetu. Jezik in slovstvo 42/ , 2000: Pravljični roman. Slavistična revija 48/ , 2000/01: Fantastika in sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Jezik in slovstvo 45/ , 2001a: Kriminalkina uganka. Slavistična revija 49/ , 2001b: Poti k romanu. Primerjalna književnost 24/ , 2003a: Zavetje zgodbe: Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura (Novi pristopi). --, 2003b: Žanrski sinkretizem sodobnega slovenskega romana. Slavistična revija, kongresna številka , 2003c: Ali beremo maturitetne romane z užitkom? Jezik in slovstvo 48/ , 2004a: Alamut ob zgodbi in pripovedi. Jezik in slovstvo 49/1, , 2004b: Identitet savremenog slovenskog romana. Razlika/Differance: časopis za kritiku i umjetnost 3/ , 2004c: Pregibanje okrog telesa. Slavistična revija 52/ , 2005a: Spolna identiteta in sodobni slovenski roman. Primerjalna književnost 28/ , 2005b: Homoerotika v najnovejšem slovenskem romanu. Jezik in slovstvo 50/3 4, , 2006a: Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman. Maribor: Litera. --, 2006b: Gender Identities in the Contemporary Slovene Novel. CLCWeb: Comparative Literature and Culture 8/3. Na spletu. --, 2006c: Pimlico in Neznosna lahkost bivanja kot maturitetna romana. Jezik in slovstvo 51/ , 2006č: The contemporary Slovene novel and gender identity. Slovene studies 28/ , 2006d: Spreminjanje spolne identitete v sodobnem slovenskem romanu. Literatura in globalizacija: K vprašanju identitete v kulturah centralne in jugovzhodne Evrope v času globalizacije. Ur. Miha Javornik. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske fakultete) , 2006e: Ljubljana v romanih Milana Dekleve. Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 42. SSJLK. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
13 Alojzija Zupan Sosič, Slovenski roman v literarni vedi po letu , 2007: Spolni stereotipi in sodobni slovenski roman. Primerjalna književnost 30/ , 2008a: The contemporary Slovene novel. Slovene studies 30/ , 2008b: Sodobni slovenski roman v obdobju literarnega eklekticizma. Zbornik Matice srpske , 2008c: Petelinji zajtrk, knjižna in filmska uspešnica. 44. SSJLK. Ur. Mateja Pezdirc Bartol. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani , 2009: Opis v romanu Prišleki. Lojze Kovačič: Življenje in delo. Ljubljana: Študentska založba, , 2010: Transrealizem nova smer sodobnega slovenskega romana? Sodobna slovenska književnost ( ). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF (Obdobja, 29) , 2011: Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu. Maribor: Litera.
14 Powered by TCPDF (
Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večPredmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (
Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega
Prikaži večAleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin
Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja
Prikaži večFILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA ROMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ: ŠPANSKA KNJIŽEVNOST junij 2006 Spoštovane študentke in študenti! Študij španske književnosti je eden izmed podiplomskih študijev na Filozofski
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večDODATEK_F8
COMARC/B F.8 F.8 Tabela polj/podpolj s stopnjo obveznosti za posamezen bibliografski nivo V tabeli je podana obveznost polj/podpolj (o - obvezen podatek, p - obvezen podatek, če obstaja, in n - neobvezen
Prikaži večSvet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51. h člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 uradno prečiščeno besedilo,
Prikaži večUsmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na p
Usmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na predloge sprememb ali pripombe na veljavne akte agencije.
Prikaži večIztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO
Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži več1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira
1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira študentski svet FDŠ (v nadaljevanj ŠS) v sodelovanju
Prikaži večEsej na maturi 2014.indd
avantura matura Esej na maturi 2015 Lojze Kovačič: Otroške stvari Nathalie Sarraute: Otroštvo Zbirka avantura matura Esej na maturi 2015 Avtorice: Lara Stele Šalamon, Maja Smotlak, Živa Čebulj, Jerneja
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-TURAZ doc
JAVNI RAZPIS ZA IZBOR IN (SO)FINANCIRANJE UVELJAVLJENIH RAZISKOVALCEV IZ TUJINE V LETU 2007 (Uradni list RS, št 37/2007) PRIJAVNA VLOGA ZA IZBOR IN (SO)FINANCIRANJE UVELJAVLJENIH RAZISKOVALCEV IZ TUJINE
Prikaži večARRS-TURAZ-JR-Prijava/2010 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni lis
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni list RS, št. 40/2010, z dne 21.5.2010) PRIJAVNA VLOGA A. PODATKI O PRIJAVITELJU 1.
Prikaži večMicrosoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Sistemi za poizvedovanje Bibliografske zbirke področje medicine Mentor: doc.dr. Jure Dimec Avtorja:
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večPriloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z
Priloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z dne 25.10.2011, s spremembami (Merila) V tej prilogi
Prikaži večPOROČILO
UVOD Delovanje knjižnice Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani (UL FKKT), ki je sedaj že 17 let funkcionalno združena s Centralno tehniško knjižnico (CTK), lahko ocenimo kot uspešno kar
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večPredlog navodil članicam za pripravo predstavitve novih študijskih programov, namenjene objavi v predstavitvenem zborniku in na spletnih straneh člani
Predstavitveni zbornik študijskega programa za štud. leto 2019/20 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE BIBLIOTEKARSTVO IN INFORMATIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK
Prikaži večJavni razpis za sofinanciranje izdajanja periodičnih publikacij v letu 2005
Priloga I.: PERIODIČNE PUBLIKACIJE 2005 NARAVOSLOVNE MATEMATIČNE VEDE 2005 14.07.2005 45 akademije znanosti in umetnosti Hacquetia 2 20 366 980.000 41 Slovensko farmacevtsko društvo Farmacevtski vestnik
Prikaži večPowerPoint slovenska predloga
NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - krstulovic
PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV PREK PORTALA dlib.si mag. Karmen Štular Sotošek mag. Zoran Krstulović Daša Pokorn Narodna in univerzitetna knjižnica 3 Uporabniki in prosto dostopne zbirke
Prikaži večSlavistična revija ( je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL
Bibliografija Gregorja Kocijana (1994 2003) 113 BIBLIOGRAFIJA GREGORJA KOCIJANA (1994 2003) * 1994 Slovenski knji`evniki v berilih za višje razrede osnovne šole. Slikovni album. Ljubljana, Masima Sezam,
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večMicrosoft Word - N _moderacija.docx
2 N151-401-2-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo, da moderirano različico navodil za vrednotenje dosledno upoštevate. Če učenec pravilno reši nalogo na svoj način (ki je matematično korekten) in je to razvidno
Prikaži večKRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO ODSTOPANJE POVPREČJE 6. RA
KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU 2012-13 REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO POVPREČJE 6. RAZRED Slovenščina 45,45% 49,79% -4,34% Matematika 57,95% 67,91%
Prikaži večŠolski center Velenje - Gimnazija Velenje - Umetniška gimnazija 3320 Velenje IZBOR UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 PRED
Šolski center Velenje - Gimnazija Velenje - Umetniška gimnazija 3320 Velenje IZBOR UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 1. LETNIK B. Krakar Vogel et al.:
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večN
Državni izpitni center *N15164132* 9. razred TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Ponedeljek, 11. maj 2015 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA 9. razred RIC 2015 2 N151-641-3-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo,
Prikaži večKRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži več34. seja Senata UL, z dne (sklepi HK UL, sprejeti na 10. seji dne ) I. Zbrane spremembe habilitacijskih področij članic UL, ki jih
34. seja Senata UL, z dne 24.1.2017 (sklepi HK UL, sprejeti na 10. seji dne 21.12.2016) I. Zbrane spremembe habilitacijskih področij članic UL, ki jih je HK UL zbirala in se odločila, da jih sedaj v paketu
Prikaži večOznaka prijave: Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa»crp-2019«v letu 2019 (Uradni list RS, št. 35/2019, z d
Oznaka prijave: Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa»crp-2019«v letu 2019 (Uradni list RS, št. 35/2019, z dne 31. 05. 2019) PRIJAVNA VLOGA A. SPLOŠNI PODATKI
Prikaži večPROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočk
PROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočka: info@lezdrugimismo.si Vključevanje, slovenščina,
Prikaži večOcene, zapiski, poročila Reviews, Notes, Reports doslej skorajda nepoznano delovanje tajnega italjanskega antifašističnega gibanja Giustizia e Libertà
doslej skorajda nepoznano delovanje tajnega italjanskega antifašističnega gibanja Giustizia e Libertà, ki se je skupaj s predstavniki tajne organizacije TIGR prizadevalo za padec fašizma in konec»martirija
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večSTATISTIČNA ANALIZA SIMPLIA»NOČI V STARI LJUBLJANI«
STATISTIČNA ANALIZA SIMPLIA»NOČI V STARI LJUBLJANI«1. 6. 214 13. 1. 214 OSNOVNI POJMI Objava Samostojna, od drugih objav ločena enota sporočanja, ki vsebuje geslo (trigger). Publiciteta Zbirka objav, ki
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večNAVODILA ZA PISANJE PROJEKTNIH DIPLOMSKIH DEL 1 KAJ JE PROJEKT? Projekt je enkraten glede na način izvedbe, vsebuje nove in neznane naloge, ima svoj z
NAVODILA ZA PISANJE PROJEKTNIH DIPLOMSKIH DEL 1 KAJ JE PROJEKT? Projekt je enkraten glede na način izvedbe, vsebuje nove in neznane naloge, ima svoj začetek in konec, privede do sprememb v dnevnem delu
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večMicrosoft Word - pravilnik diploma_1.doc
Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani in 42. člena Pravil o organiziranosti in delovanju Visoke šole za zdravstvo je senat Univerze v Ljubljani Visoke šole za zdravstvo na 38. redni seji dne 16. 10.
Prikaži večKomisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod
Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ
Prikaži več1918 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Predstavitev avtoric in avtorjev Mateja Brus je profesorica slovenistike ter italijanščine. Leta 2017
Predstavitev avtoric in avtorjev Mateja Brus je profesorica slovenistike ter italijanščine. Leta 2017 je magistrirala z delom Kontrastivna analiza oglasnih besedil v slovenskem in italijanskem jeziku jezikovna
Prikaži večeAsistent izpis
Datum in čas: 5. 1. 216 11:27:23 Seznam ocenjevanj znanja za oddelek 3. a Obdobje: od 15. 1. 216. do 1. 6. 216. 2. 1. 216 3. a Psihologija - izbirni 3. letnik (PSI-I2) 7. ura 29. 1. 216 3. a Matematika
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večKomisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5
Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU
Prikaži večPisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi
Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1
Prikaži večMicrosoft Word - IRDO doc
ANALIZA MEDIJSKEGA POJAVLJANJA IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti 1. 3. 21 28. 2. 211 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2 Maribor, Slovenija, tel.: +386 ()2 / 25-4-1, fax: +386
Prikaži večSMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle
SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večŠtevilka: 62-4/2014
OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO
Prikaži večMicrosoft Word - N M-mod.docx
Državni izpitni center *N18157132M* 9. razred GLASBENA UMETNOST Sreda, 9. maj 2018 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N181-571-3-2M
Prikaži večN
Državni izpitni center *N13164132* REDNI ROK 3. obdobje TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Torek, 14. maj 2013 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NAIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. obdobja RI 2013 2 N131-641-3-2 SPLOŠNA
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava
Prikaži večNa podlagi 77. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/17) in 44. člena Pravil Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je Senat Univerze
Na podlagi 77. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/17) in 44. člena Pravil Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je Senat Univerze v Ljubljani Teološke fakultete na svoji 4. redni seji,
Prikaži več210 (Ob)robno v središču: slovenska (sodobna) dramatika z novega gledišča Eva Pori, Mateja Pezdirc Bartol. Navzkrižja svetov: študi
210 (Ob)robno v središču: slovenska (sodobna) dramatika z novega gledišča Eva Pori, eva.pori@gmail.com Mateja Pezdirc Bartol. Navzkrižja svetov: študije o slovenski dramatiki. Znanstvena založba Filozofske
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i
L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večPORAJAJOČA SE PISMENOST
PORAJAJOČA SE PISMENOST v sklopu Šole za starše, dne 22. oktobra 2003 v Marjetici, predavateljica: dr. Branka Jurišić Predavanje se je začelo s komentarjem predavateljice, da nekateri starši forsirajo
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večDiapozitiv 1
Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Anka Rogina, 18. 11. 2014 PO SKUPNIH POTEH DO NOVIH SPOZNANJ MARIBORSKA KNJIŽNICA Osrednje območne knjižnice Pravna osnova: Zakon o knjižničarstvu (2001)
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večPOZIV
Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska
Prikaži večeAsistent izpis
Datum in čas: 28. 9. 2016 07:26:49 4.ag 27. 9. 2016 4.ag Elektrotehnika (ELE) 7. ura Preizkus znanja 10. 10. 2016 4.ag Matematika (MAT) 3. ura 18. 10. 2016 4.ag Računalništvo - izbirni (RAči) 9. ura (13:40-14:25)
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večSL SL SL
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 13.8.2008 COM(2008) 514 konč. VOL. I 2008/0167 (CNS) 2008/0168 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večMicrosoft Word - 501_GEO_.doc
SPLOŠNA MATURA IZ GEOGRAFIJE V LETU 2011 Poročilo DPK SM za geografijo VSEBINA 1 Splošni podatki 1.1 Število in struktura kandidatov po izobraževalnem programu in statusu 1.2 Potek zunanjega ocenjevanja
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, m
Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, marec 2008 POROČILO O KAKOVOSTI za leto 2008 1. Delovanje
Prikaži večSPLOŠNE INFORMACIJE
»PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...
Prikaži večPostopek poracuna 2007 za JU
POSTOPEK PORAČUNA PLAČ V JAVNEM SEKTORJU ZA OBDOBJE JANUAR-JUNIJ 2007 Ljubljana, julij 2007 verzija 1.00 Stran - 1 Skladno z objavo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večDa bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži več(Regijsko_poročilo_SVIT)
ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO V LETU 2016 Rak na debelem črevesu in danki je zelo resen zdravstveni problem, ker je v Sloveniji to druga najpogosteje odkrita oblika raka. Pomembno
Prikaži večMARIE SKŁODOWSKA CURIE ( )
MARIE SKŁODOWSKA CURIE (1867-1934) OTROŠTVO Rodila se je v Varšavi 7. 11. 1867 kot Marya Salomee Skłodowska, kot peti otrok v družini učiteljev Imela je neverjeten spomin, pri petih letih je znala brati
Prikaži večMicrosoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
Prikaži večMicrosoft Word - SL Common Communication 2 updated v1.1.doc
Skupno sporočilo o običajni praksi pri splošnih navedbah naslovov razredov Nicejske klasifikacije (verzija 1.1) 1 20. februar 2014 Sodišče je 19. junija 2012 izreklo sodbo v zadevi C-307/10 IP Translator
Prikaži večMicrosoft Word CENIK STORITEV VSZ V STUDIJSKEM LETU 2007.doc
19 CENIK STORITEV VŠZ V ŠTUDIJSKEM LETU 2007/2008 CENIK UL VŠZ za študijsko leto 2007/2008 1 Sprejeto na 12.seji UO UL, 14.06.2007 Zap.št. ELEMENT v 1. VPISNINA V PRVI LETNIK 24,66 2. VPISNINA V VIŠJI
Prikaži večVRTEC NA OBISKU... Iz pravljice: Zajčkova hišica. V KNJIŽNICI Predstavitev bibliopedagoških dejavnosti za vrtce
VRTEC NA OBISKU... Iz pravljice: Zajčkova hišica. V KNJIŽNICI Predstavitev bibliopedagoških dejavnosti za vrtce OBISK KNJIŽNICE IN IZPOSOJA GRADIVA Za tak obisk knjižnice se skupini iz vrtca ni potrebno
Prikaži večŠtev
Agencija za šport Novo mesto, Kettejev drevored 2, 8000 Novo mesto Tel.: 07 393 29 30, Fax.: 07 393 29 39, SI 44436513, www.as-nm.si Novo mesto, 28. 9. 2013 ŽENSKE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 2013 - KOLESARJENJE
Prikaži večSLO wintherwax
O projektu Naslov projekta: WINTHERWAX Celoten naslov projekta: WINdow based on THERmally modified wood with high performance WAX coating Številka projekta: 666206 Razpis: H2020-SMEINST-2-2014 Datum začetka
Prikaži večc_ sl pdf
3.12.2008 C 308/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
Prikaži večDiapozitiv 1
FOUND POETRY Found poetry se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov,
Prikaži večZbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks
Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 09. 10. 2013 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica
Prikaži večDOPIS z glavo SLO
ZAPISNIK 14. KORESPONDEČNE SEJE SENATA FILOZOFSKE FAKULTETE, ki je potekala od 22. 12. 2011 od 12.00 ure do 23. 12.2011 do 12.00 ure Glasovnice in gradivo je bilo poslano: izr. prof. dr. Anna Kollath,
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži več