izo_KHG_ZS_avgust2013_pf004 [Združljivostni nacin]

Transkripcija

1 Zavod Republike Slovenije za šolstvo Razvoj predmetnih področij Program izobraževanj za gimnazijske učitelje splošnih predmetov Celje, avgust 2013 Preučevanje hidrogeografskih značilnosti na primeru visokih voda dr. Peter Frantar Komisija za hidrogeografijo, Zveza geografov Slovenije Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 1 Hidrogeografija Hidrologija Od podatkov prek analiz do ukrepanja Ukrepi Republike Slovenije Visoke vode 2 1

2 Voda Kaj je voda Kje je voda Kdo potrebuje vodo Naravni vodni krog Umetni vodni krog Hidrologija in druge stroke Kje si danes pil vodo? 3 Hidrogeografija - UN za dijake hidrogeografski inventar: reke, jezera, morja, mokrišča, hidrološki pojavi ključne kemijski in fizikalne lastnosti voda hidrosfera, kroženje vode valovanje in plimovanje spoznajo porečje in njegove elemente, jih vrednotijo z okoljskega vidika in pomena za človeka ugotavljajo odnose med pojavi oskrbovanja z vodo v različnih pokrajinah, celinah podtalnica, vodna zajetja voda v industriji, hidroelektrarne turizem, kopalne vode kakovost tekočih voda dodati: KEMIJSKO IN EKOLOŠKO STANJE REK, EKSTREMNI HIDROLOŠKI POJAVI, KLIMATSKE SPREMEMBE 4 2

3 Meritve Analize Napovedi Hidrologija Hidrološki monitoring in merilna mreža Obveščanje mano - špansko: roka Mano reka v zahodni Afriki 5 Najstarejše vodomerne postaje na Slovenskem Hasberg na Unici (podatki od 1926) Litija na Savi (podatki od 1895) Nazarje na Savinji (podatki od 1926) Vrhnika na Ljubljanici (podatki od 1926) 6 3

4 Arhivsko gradivo 7 Sodobne vodomerne postaje 8 4

5 Hidrološki monitoring površinskih voda 187 merilnih mest na rekah, jezerih in morju 9 Odnos vodostaj - pretok Q = f (H) Q = ah3 + bh2 + ch + d V.P. Litija ekstrapolacija zgornjega dela krivulje 550 Vodostaj (cm) Pretočna krivulja 350 meritve - klasično hidrometrično krilo 300 meritve - ADMP Segmenti PK št. 47: 250 Zacetni H a E E b c d Veljavnost: Pretok (m3 /s) 10 5

6 Spremljanje in napovedovanje parametrov morja - mareografska postaja Koper - boja Vida v Piranskem zalivu - analitična in prognostična modelska orodja (tokovanje morja, valovanje,..) Vzpostavitev on-line monitoringa površinskih tokov v Tržaškem zalivu, v skupnem sistemu HF anten z OGS v Italiji 11 Hidrološki monitoring podzemnih voda 138 merilnih mest na aluvialnih vodonosnikih 16 vodomernih postaj na izvirih 12 6

7 Kakovost podzemnih voda 13 Od podatkov do analiz izračun osnovnih hidroloških karakteristik - obdobne statistike, povratne dobe,.., vodna bilanca, ocene količinskega stanja, analize trendov in sprememb hidroloških režimov, hidrološke študije, analize ekstremnih dogodkov, podpora upravljanju z vodami podpora prostorskemu načrtovanju: direktive, uredbe in pravilniki s področja voda - uredba o Qes,. 14 7

8 Karta odtoka ( ) V Sloveniji se količine površinskih voda zmanjšujejo. 15 Podnebne spremembe Statistično značilni trendi v letni količini padavin (obdobje ) Sprememba temperature zraka na desetletje ( C/10 let) v obdobju ) zima pomlad poletje jesen leto LJUBLJANA 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4 CELJE 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4 MURSKA SOBOTA 0,3 0,3 0,4 0,1 0,3 NOVO MESTO 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4 POSTOJNA 0,2 0,3 0,4 0,1 0,2 BILJE - 0,3 0,5 0,3 0,3 RATEČE 0,2 0,3 0,4-0, Zmanjševanje števila dni s pojavom ledu na Bohinjskem jezeru kot posledica podnebnih sprememb / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / /09 Št.dni z ledom / N of days w ith ice 5 letna drseča sredina / 5 year mov. average 15 letna drseča sredina / 15 year moving average Linearni trend / Linear trendline 16 8

9 Vpliv podnebnih sprememb na vodne količine 60 Sava, v.p. Litija: srednji in mali letni pretoki 40 Odstopanje pretoka (%) Upadanje vodnih količin - ni povsod enako! odst. Qs odst. Qnp 10-letno drseče popvprečje (odst. Qs) 10-letno drseče popvprečje (odst. Qnp) 100 Sava, v.p. Litija: letni visokovodne konice Odstopanje pretoka (%) odst. Qvk 10-letno drseče popvprečje (odst. Qvk) 17 Vpliv podnebnih sprememb na vodni režim Zmanjševanje števila pretočnih režimov 8 5 pretočni režimi pretočni režimi alpski snežni režim alpski visokogorski snežno-dežni režim alpski sredogorski snežno-dežni režim alpski dežno-snežni režim dinarsko-alpski alpski dežno-snežni režim dinarski dežno-snežni režim panonski dežno-snežni režim sredozemski dežni režim alpski snežno-dežni režim alpski dežno-snežni režim dinarski dežno-snežni režim panonski dežno-snežni režim sredozemski dežni režim 18 9

10 Savinja - Laško 2,00 1,80 1,60 1,40 1,20 1,00 0,80 0,60 0,40 0,20 0,00 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC pk7100 pk7180 pk8190 pk9100 Pretočni režimi

11 Pretočni režimi rek Savinja, Voglajna, Hudinja 21 Temperaturni režimi spremembe v prostoru

12 Temperaturni režimi Sprememba temperature rek v posameznem režimu v obdobju v primerjavi z obdobjem povprečna letna letno nihanje minimalno povprečje alpski +0,9 +0,2 +1,7 +1,2 predalpski +0,7 +0,5 +0,5 +0,9 sredozemski +1,1 +0,3 +0,7 +1,9 panonski +1,3 +1,0 +0,7 +1,7 maksimalno povprečje 23 Načrt upravljanja voda Kaj je načrt upravljanja voda? Načrt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda in s katerim bomo dosegli, da bodo vode do opredeljenega leta v Republiki Sloveniji v dobrem stanju. Načrti se sprejemajo za šestletna obdobja. V Sloveniji smo s prvim načrtom začeli za obdobje 2009 do Načrt upravljanja voda povezuje okoljske cilje, družbena vprašanja in gospodarske dejavnike z vsemi vrstami vodnih teles, rek in jezer, rečnih ustij in drugih somornic, obalnih morij in podzemnih voda. MKO Načrt upravljanja voda Zakoni: Zakon o vodah Zakon o varstvu okolja Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, poglavje Nacionalni program upravljanja z vodami 24 12

13 NUV Temeljni ukrepi urejanja Ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda (U4) Ocena in zmanjšanje poplavne ogroženosti Opozorilna karta poplav v NUV: a/okolje/pdf/vode/nuv/54_poplavna_obmocja_opozorilna_karta_popl av.jpg Upoštevanje in izvajanje NUV zakonodaja in načrtovanje, DPN in OPN a_voda_za_vodni_obmocji_donave_in_jadranskega_morja_2009_2 015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/ seznam v&ukrep=temeljni 25 Prostorsko načrtovanje Prostorsko načrtovanje je sestavni del urejanja prostora. Omogoča skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Država je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev prostorskega razvoja države, določanje izhodišč in usmeritev za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh, načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena in za izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin. Občina je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena

14 VVO poplave pristanišča in plovne poti zavarovana obm. 27 ekološko stanje 28 14

15 prihodnji infra. objekti 29 Vodna oskrba v Sloveniji Vodarna Kleče v Ljubljani 2% 4% površinske vode bogatenje podtalnice podzemne vode Skupaj letno načrpamo 870 milijonov m 3 vode za javni vodo oskrbni sistem. 94% 30 15

16 MKO Eionet EIONET-SI je informacijsko in komunikacijsko omrežje za poročanje o okolju, vzpostavljeno po zgledu Evropske agencije za okolje in je del omrežja EIONET. Omogoča zbiranje podatkov o okolju na ravni države in posredovanje le teh v podporo političnim odločitvam ter slovenski in evropski javnosti. EIONET (European Environment Information and Observation Network) je vzpostavila Evropska agencija za okolje (EEA) z namenom zagotavljanja primerljivih okoljskih podatkov in informacij Evropski komisiji in javnosti. Viri podatkov o vodah circle/javna/library?l=/sodelovanje_organizacija/viri_podatkov_voda h&vm=detailed&sb=title 31 Vodni datumi 2. februar: Svetovni dan mokrišč 22. marec: Svetovni dan voda 23. marec: Svetovni meteorološki dan 22. april: Dan zemlje 22. maj: Dan biotske raznovrstnosti 24. maj: Evropski dan parkov 1. junij: Dan Save 5. junij: Svetovni dan okolja 29. junij: Dan Donave Zadnja nedelja v juliju: Mednarodni dan barij 25. september: Dan sredozemske obale 4. oktober: Svetovni dan varstva živali 15. oktober: Dan Soče 32 16

17 Poplava visoka voda Poplave so naravni pojav in človek bi moral svoje življenje prilagajati temu pojavu. Poplave lahko predvidimo in se nanje pripravimo, ne moremo pa jih preprečiti. Storiti moramo vse, da se izognemo še hujšemu poplavljanju zaradi človekovih posegov v prostor in da zmanjšamo ogroženost ljudi in premoženja. 33 Poplava Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo. Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih nižinskih predelih in neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal. Vzroki poplav: močne padavine, taljenje snega in ledu, dvig podtalnice, plimovanje, nevihte, orkani, monsun, cunami; zajezitve in porušitve Glede na območja pojavljanja v Sloveniji ločimo: hudourniške poplave, nižinske poplave, poplave na kraških poljih, morske poplave. Ljubljana Vič,

18 Ukrepi za varstvo pred poplavami - posredni ali neposredni ukrepi: - pogozdovanje - obalni zidovi ali nasipi - zadrževalniki - poplavne zapornice - upravljanje z vodami in prostorom Oosterscheldekering, največji jez v okviru sistema Delta Works na Nizozemskem Kanaliziran vodotok 36 18

19 Poplave ob monsunskem deževju August 3, 2013 Afghanistan Heavy rains swept across eastern Afghanistan, leveling homes and killing at least 58 people in five provinces, while an estimated 30 others remain missing. People were killed in a remote and mountainous area. Flash floods are common in those provinces and all are fed by rivers that eventually intersect in Nangarhar Rains quickly can weaken the structures of the mud-walled homes that dot the countryside in Afghanistan, causing the buildings to collapse during heavy downpours. In neighboring Pakistan on Saturday, the same storm system brought heavy rains that caused more than 100 homes to collapse and killing at least 14 people. China Flood Update: More than 200 Dead or Missing (20/8/2013) 37 Poplave - Svet Evropa: največja: Srednja in V Evropa 1985, km 2 bližnja katastrofalna Longarone 1963, 1450 žrtev, preliv na jezu -geološke mega-poplave so praviloma posledica nemeteoroloških dejavnikov lokacija čas Qvk v m3/s vzrok Altaj, Rusija pozni pleistocen porušitev ledenega jezu Missoula, SZ ZDA pozni pleistocen porušitev ledenega jezu Jökulsa, Islandija zgodnji holocen 700,000 podledeniški izbruh vulkana reka Ind, Pakistan ,000 porušitev zemelj jezu (Qs: 2.500) reka Amazonka, Brazilija ,000 dež (Qs: ) reka Lena, Rusija ,000 ice-jam jam,, taljenje snega (Qs: ) reka Jangce, Kitajska ,000 dež (Qs: ) Russlov fjord ,000 porušitev ledenega jezu -eno poplavno najbolj ogroženih območij je JV Azija Geografski obzornik 2008: Frantar, Poplave UJMA vsakoletni članek o poplavah 38 19

20 Svetovne katastrofalne poplave Smrtne žrtve Vzrok Območje Datum več kot poplava na dan sv. Feliksa, plimni val Nizozemska poplava Rumene reke (Huang He) Kitajska poplava reke Jangce (Chang Jiang) Kitajska poplave reke Jangce (Chang Jiang) v [31] osrednji Kitajski Kitajska poplava reke Jangce (Chang Jiang) Kitajska poplava reke Rumene reke (Huang He) Kitajska poplava v delti Rdeče reke Severni Vietnam zrušitev dveh jezov hidroelektrarn Banqiao in Shimantan, posledica tajfuna Nina, je povzročilo približno smrtnih žrtev zaradi poplav in še umrlih zaradi posledic bolezni Kitajska cunami v Indijskem oceanu Indonezija Poplave zaradi podnebnih sprememb? izpostavljeno: dvig morske gladine Najbolj ogrožena mesta in stroški na leto do 2050 (dvig cm): - Guangzhou (13 mrd. ) - Mumbai - Miami, NY, Boston

21 Poplave Donave in Labe junij 2013 Konec maja in v začetku junija je po dolgotrajnem ciklonalnem vremenu fronta na severno stran Alp prinesla obilo dežja. Marsikje je padla dvomesečna količina padavin. Prizadete so bile vse države od Švice, Nemčije, Avstrije do Češke in Poljske. Izpostavljeno: Donava Mesto Passau na sotočju Inn/Donava/Ilz. Največ je prispeval Inn - Inna je bilo okrog 7000 m3/s, Donave okrog 2500 m3/s, 4.6. je bil presežen zgodovinski vodostaj iz leta Dolvodne poplave Dunaj, Slovaška, Madžarska, Srbija,... Vrh poplavnega vala doseže delto 29/6, vendar je v Romuniji val že popolnoma zravnan... Laba Poplavljena je bila Praga, Dresden je dosegel višek 6.6. Sledile so poplave dolvodno v mestih Magdeburg, kjer je bil rekordni vodostaj presežen za 80 cm! Poplavni val je v Magdeburgu dolg 40 km. Vrh poplavnega vala doseže Hamburg 12. junija. Poleg omenjenih rek so poplavljali tudi pritoki! 41 Poplave Donave in Labe junij

22 Poplave Donave in Labe junij dan 43 leto 1550, 1672 Celje in okolica Poplave Slovenija glavne poplavne reke, poplavljena območja in poplavljena mesta 1851 Drava v Dravski dolini ter na Dravskem polju, Notranjska, Maribor, Ptuj nov maj 1910 nov nov avg avg jun jul nov Idrijca, Sava Bohinjka, Krka in Savinja s pritoki, Ljubljanica na Barju,Celje Štajerska Soča, Sava, Savinja, Krka Voglajna, Savinja, Drava, Mura, Celje, Maribor, M. Sobota, Ljutomer Voglajna in Savinja, Drava, Mislinja, potoki s Pohorja in Kozjanskega, Gradaščica, Sora, Idrijsko, Celje, Ljubljana Spodnja Krka, spodnja Sava, Ljubljansko Barje, Notranjska,,Celjska kotlina Krško, Celje Ledava, Ščavnica, Pomurje, Murska Sobota Sora, Kamniška Bistrica, Savinja s pritoki, srednja in spodnja Sava s pritoki, Celje nov nov avg sep sep nov Soča, Sora, pritoki Kamniške Bistrice, Savinja, Krka, Dravinja, Drava, ves zahodni in severni del Slovenije, Železniki, Celje, Laško dolgotrajne visoke vode v vsej Sloveniji Mura, Sava, jugovzhodna in vzhodna Slovenija, Posavje Selška Sora, Pšata in Savinja s pritoki, Spodnja Savinjska dolina, Železniki, Ljubljanica, Krka, Savinja, Sora, Dragonja, Kolpa Drava Geografski obzornik 2008: Frantar, Poplave str

23 Savinja 2007 Savinja v. p. Laško pretok [m3/s] padavine [mm] Celje-padavine hidrogram vqvk sqs 45 Ozaveščanje javnosti o sobivanju s poplavami 46 23

24 Od analiz do napovedovanja regresijski modeli propagacija konceptualni modeli (HEC-1,HBV, MIKE11) EFAS (European Flood Forecast System) Q [m 3 /s] 1200 V = x IV = 5E-05x x x III = x x x II = x x x I = x x x Kolpa Radenci c=1 V IV III II I Bruto padavine [mm] Pneto (Q0<17m3/s) Pneto (17m3/<Q0<53m3/s) Pneto (53m3/s<Q0<160m3/s) Pneto (160m3/s<Q0) stanje prognoza 47 Sistem za napovedovanje hidroloških razmer 48 24

25 Opozarjanje in obveščanje v času izrednih dogodkov Stopnja vremenske ogroženosti po kriterijih Meteoalarm HIDROALARM 49 Pomembno je ozaveščanje o nevarnosti poplav Akcija Moč voda nameščanje opozorilnih tablic 50 25

26 Poplavna direktiva Določitev območij pomembnega vpliva poplav V letu 2007 na EU nivoju usklajena in sprejeta poplavna direktiva, ki predstavlja dokument, s katerim se znotraj Evropske skupnosti postavlja skupen okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. Poplavna direktiva je že prenesena v slovenski pravni red z naslednjimi predpisi: - Zakon o vodah iz leta 2008 (Uradni list RS, št. 57/08), - Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07), - Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 v nadaljevanju: poplavna uredba) - Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Uradni list RS, št. 07/10). RS je določila območja pomembnega vpliva poplav. Za ta območja pomembnega vpliva poplav bodo do konca leta 2013 pripravljene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, s katerimi bomo podrobneje analizirali in ovrednotili dejansko poplavno nevarnost in ogroženost na teh območjih. Do konca leta 2015 pa bodo za reševanje poplavne ogroženosti na teh območjih pripravljeni načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti. 51 Izvajanje poplavne direktive Poplavna direktiva od vseh držav članic na območju EU zahteva, da se razmišljanje v smislu ukrepanja na tem področju premakne od zagotavljanja poplavne varnosti v smer proti zavedanju, da poplave so in bodo naravni pojav, ki se ga ne da preprečiti, da pa jih je do določene mere možno obvladati in se nanje tudi čim bolj učinkovito pripraviti. Uspešno delovanje v tej smeri ne vključuje samo izvajanja gradbenih ukrepov kot so gradnja protipoplavnih ureditev oz. objektov, temveč tam, kjer je to mogoče, tudi izvajanje predvsem ti. negradbenih ukrepov, med katere sodi aktivno spodbujanje ogroženih, da svoje premoženje individualno zavarujejo tudi za te primere nevarnosti ali pa tudi bolj aktivno varovanje razlivnih površin voda in omejevanje vnosa dodatnega škodnega potenciala na poplavna območja v procesih prostorskega načrtovanja, umeščanja objektov v prostor in graditve objektov. Na območjih pomembnega vpliva poplav bo v prihodnje vezanih čim več aktivnosti in odločitev v sistemu načrtovanja in izvajanja upravljanja z vodami

27 Območja pomembnega vpliva poplav 53 Naraščanje števila izrednih hidroloških dogodkov Obsežnejše poplave Leta z obsežnejšimi poplavami v Sloveniji Ko pretoki rek presežejo opozorilne poplavne vrednosti: v povprečju 49 VV primerov / leto Število in trend pojavov visokih voda na slovenskih rekah Toča, močan veter, suše in poplave povzročijo 70 % škode vseh elementarnih nesreč. Poplave povzročijo izjemno visok delež celotne škode - v svetu približno tretjino. Število visokovodnih primerov

28 Poplave 18. septembra 2007: Sora, Savinja 55 Savinja / Krka pretok v m3/s : : : : : : : :00 čas Savinja Veliko Širje Krka Podbočje Krka sred. obd. Krka obd max (1948) Savinja sr.obd. Savinja obd max (1990) 56 28

29 Uporaba novih virov pri preučevanju poplav - primer Drava Poplave Drave Youtube, GE, fotografije &v=tuqqhraf1ie&feature=endscreen 58 29

30 Poplave Drave Zemljevidi in posnetki kot viri za analizo 59 Poplave Drave Zemljevidi in posnetki kot viri za analizo 60 30

31 Poplave Drave 61 Vodomerne postaje v bližini Celja 62 31

32 Značilni pretoki SIF VP Qnk Qnp Qs Qvp Qvk n 2,84 3, Savinja Celje s 5,40 5,77 16, ,0 v 8,98 9,49 40, n 0,10 0, Voglajna Celje s 0,26 0, Hudinja Škofja vas s 0,39 0,46 1,46 15,1 22,1 43,7 58,8 3,20 v 0,58 0,58 4,37 94,6 118 n 0,07 0,88 8,68 19,7 0,11 29,9 65,6 2,25 v 0,89 0,99 3,38 70, Značilni pretoki reka kraj Qs Sava Čatež 284 Mura G. Radgona 156 Drava Borl 290 Soča Solkan 92 Sava Sr. Mitrovica Donava Pančevo Donava Silistra pred delto Ren Rees S Nemčija Nil Asuan Bramaputra Bahadurabad Yangtze Datong Lena Stolb ob izlivu Mississippi Simmesport pred delto Amazonka Obidos Amazonija 64 32

33 Vodomerne postaje v bližini Celja 65 Ocena pretoka vodostaj na vodomerni postaji pretočna krivulja primer za VP 6140 Celje Savinja 66 33

34 Poplavna območja in poplavni dogodki 67 Poplavna območja 68 34

35 Obseg poplav Obseg poplav

36 Vodna zajetja v okolici Celja 71 Srednji letni pretoki na Savinji v Celju (6140)

37 Najmanjši letni pretoki (Qnp) na Savinji v Celju (6140) Najvišji letni pretoki na Savinji v Celju (6140)

38 Prerez profila 20/3/2013 Izvajanje meritev 76 38

39 Kako naprej, kaj narediti, kako ukrepati? Sodobna družba je kljub napredni tehnologiji zelo ranljiva. Podnebne spremembe bodo vplivale na gospodarstvo, kmetijstvo, energetiko, promet, turizem, zdravstvo. Nujno je prilagajanje podnebnim spremembam. Potrebno je informiranje in ozaveščanje javnosti o podnebnih spremembah, njihovih učinkih ter o načinih, kako jih omiliti. Z namenom zmanjševanja ogroženosti pred vremenskimi ujmami in škodljivim delovanjem voda razvijamo sistem zgodnjega opozarjanja na izjemne dogodke. Bodi aktiven. Bodi pripravljen. Upoštevaj zakonitosti narave. Sporoči poplavo. 77 Zaščita pred poplavo Zavedati se moramo, da popolne zaščite pred vodno ujmo ni. Poplave so naravni pojav in človek bi moral svoje življenje prilagajati temu pojavu. Poplave lahko predvidimo in se nanje pripravimo, ne moremo pa jih preprečiti. Storiti moramo vse, da se izognemo še hujšemu poplavljanju zaradi človekovih posegov v prostor in da zmanjšamo ogroženost ljudi in premoženja. Prebivalstvo se mora zavedati možnih in dejanskih nevarnosti ter sprejemati preventivne ukrepe

40 priprava in zavarovanje pred nevarnostmi ter posledicami poplav kaj lahko storim sam bohinj 2007 železniki 2007 sporoči poplavo geopedija _s14_b4 79 DELEŽNIKI Država Občine Izvajalci gospodarskih javnih služb Gospodarske družbe Izobraževalne in raziskovalne organizacije Strokovne zbornice in združenja Civilne iniciative 80 40

41 ZMANJŠANJE TVEGANJA: z verifikacijo cilja zagotavljanja vodnih količin v NUV, ki so neposredno povezani s cilji iz OP oskrbe s pitno vodo (Pomurje, Obala in Kras), z obsežnim in pravočasnim sektorskim ter medsektorskim usklajevanjem (komunikacijski načrt, dostop do informacij NUV), z integriranjem izvajanja programov in javnih služb na regijski ravni in z izpolnjevanjem pričakovanj in priložnosti za sodelovanje. 81 OKVIRNI ČASOVNI POTEK NUV Aktivnost Rok Delovni programi in urnik izvajanja nalog za pripravo NUV 2015 Sep Pregled in posodobitev analiz (strokovne osnove NUV in PU NUV) dec Pregled in posodobitev analiz značilnosti vodnih območji -Pregledov vplivov človekovega delovanja na okolje - izvedba analize obremenitev in vplivov - Ekonomske analiza rabe vode Pregled in objava pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih dec območjih Objava stanja voda Jun Priprava osnutek NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART) Medresorsko usklajevanje -Začetek 6 mesečnega posvetovanja z javnostjo Sprejem in objava NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART)

42 83 Zaključek Meritve v svetu in v Sloveniji kažejo, da se ozračje pri tleh segreva, kar vpliva na spremembe v vodnem ciklu. Trend podnebnih sprememb s posledicami se bo nadaljeval v prihodnosti. Nedvomno je gospodarska škoda, ki jo povodni povzročajo v zadnjem času, večja kot v preteklosti, saj se je urbanizacija zlasti na poplavnih območjih v zadnjih desetletjih močno povečala. Vsak posameznik se mora kljub vsemu zavedati, da je poplava naravni pojav, ki ga lahko predvidimo in pred njim zaščitimo sebe in druge

43 Sporoči poplavo 85 Zaključki Visoke vode so naravni pojav Opazovanje in poznavanje pokrajine Dobro in premišljeno načrtovanje, upravljanje Aktivno vključevanje Sporoči poplavo, NUV 86 43

44 Predlogi komisije internet ponuja nešteto novih informacij sporoči poplavo baza poplav seminarske naloge v primeru vprašanj ali pomoči se lahko obrnete na člane komisije direktno, preko a ali pa preko ZRSŠ. p.frantar@gmail.com 87 KHG - Komisija za hidrogeografijo si/zveza/organizveze/komisijazahidrogeografijo.aspx ARSO Agencija RS za okolje MKO Ministrsvo za kmetijstvo in okolje ZRSŠ - Zavod Republike Slovenije za šolstvo - geolista - 88/88* 44

45 voda je življenje 89 hvala 90 45