MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI High discharge measurements of Slovene rivers using acoustic profilers Roman Tr
|
|
- Patricija Dolinšek
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI High discharge measurements of Slovene rivers using acoustic profilers Roman Trček*, Barbara Cankar** UDK (497.4) 2005 Povzetek Leto 2005 je bilo glede intenzitete visokovodnih razmer precej bogato. To lahko trdimo zlasti za drugo polovico leta. Izvajanje meritev pretoka v takih razmerah je posebna preizkušnja tako za opremo kakor za izvajalce. Oboji so namreč izpostavljeni določenemu tveganju, zato je potrebna velika previdnost in izurjenost. Pridobljene praktične izkušnje v takih razmerah so neprecenljive za ohranitev in zagotovitev kakovosti podatkov v prihodnosti. V prispevku bomo opisali način izvajanja meritev pretoka z ultrazvočnimi merilniki, s poudarkom na izvedbi meritev med poplavami. Praktičnim izkušnjam in priporočilom pri izvajanju meritev bodo v nadaljevanju dodani konkretni rezultati meritev visokovodnih pretokov slovenskih rek v letu Abstract From the point of view of the intensity of high discharge conditions, 2005 was fairly rich. This is particularly true for the second half of the year. Taking discharge measurements under such conditions is a special experience both for the equipment and for the person taking the measurements. Both are exposed to certain risks, so great care and training are required. The practical experience gained in such conditions is invaluable for preserving and ensuring the quality of data in the future. The contribution describes the principle of taking discharge measurement with Acoustic Doppler Current Profilers (ADCP), with a stress on taking measurements during floods. Practical experience and recommendations of taking measurements are supplemented by specific results of high discharge measurements of Slovene rivers in Uvod Določevanje pretokov rek poteka po različnih metodah, izbira katerih je odvisna predvsem od naravnih pogojev vodotoka, količine merjene vode ter razpoložljive merilne opreme ter želene natančnosti meritve. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) izvaja redne kontrole na mreži 200 vodomernih postaj po celotni Sloveniji. V okvir kontrole postaj spadajo tudi meritve pretokov, ki se v povprečju izvajajo šestkrat letno. Z njimi določamo oz. potrjujemo odvisnost med pretokom in gladino (Q-H), ki jo opisuje t. i. pretočna krivulja. Z meritvami enostavno zajamemo pogoste pretoke z nižjimi povratnimi dobami, redke visokovodne pretoke pa zelo težko izmerimo, zato jih pogosto ocenimo na podlagi podaljšanja (ekstrapolacije) pretočne krivulje do ekstremnih vrednosti. Prav slednji so zelo pomembni, * Mag., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Vojkova 1 b, Ljubljana, Roman.Trcek@gov.si ** Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Vojkova 1 b, Ljubljana, Barbara.Cankar@gov.si saj nenazadnje povzročajo poplave z veliko materialno škodo ter, na žalost, včasih tudi človeškimi žrtvami. Meritve pretokov visokih voda označujemo kot izredne meritve. Poleg običajne kontrole pretočne krivulje so pomembne predvsem za določitev projektiranih statističnih vrednost pretokov. Glede na časovni interval ponovitve v dolgoletnem nizu jih razdelimo na 10-letne pretoke, 50-letne pretoke, 100-letne pretoke ipd. Krajše jih označimo s Q10, Q50, Q100. Teoretično je torej verjetnost nastopa Q10 v obdobju enega leta 1/10 oz. 0,1 oz. 10 %. Če upoštevamo še čas trajanja visokovodnih razmer, ki je za slovenske reke običajno nekaj ur, ter dejstvo, da je izvedba meritev v mraku nemogoča, vidimo pomembnost sleherne visokovodne situacije za določevanje pretokov. Izrednost takih meritev se ne kaže samo v njihovi splošni pomembnosti, ampak tudi s pogoji, v katerih se izvajajo. Povečanje globine in hitrosti toka ter plavajoči predmeti, ki jih reka nosi s sabo, zmanjšujejo tako število ustreznih metod, s katerimi lahko pretoke določamo, kakor tudi izbor lokacij, primernih za izvedbo meritev. Klasična metoda, ki se že vrsto let uporablja za 182 številka 20, 2006
2 določevanje pretokov, je merjenje točkovnih (lokalnih) hitrosti s hidrometričnimi krili. Pri tej metodi sta meritvi hitrosti in površine ločeni meritvi, z različno metodologijo. Meritev lahko izvede merilec s prečkanjem struge, lahko se izvaja iz čolna ali s pomočjo žične premostitve. Pri visokih vodah in velikih hitrostih se zaradi varnosti merilne ekipe uporablja le slednja možnost oziroma se merijo samo površinske hitrosti. Tako smo pri merjenju visokih voda s hidrometričnimi krili zelo omejeni, saj so težave s samo izvedbo meritve in varnostjo ekipe, ki meritev izvaja. Z napredkom znanosti in tehnologije so se odprle nove, moderne možnosti meritev pretokov, ki omogočajo večje prilagajanje ekstremnim pogojem ter lažjo izvedljivost meritev.v zadnjih 15 letih so doživeli hiter razvoj merilniki, s katerimi lahko sočasno izmerimo globino in hitrost, to so akustični Dopplerjevi merilniki pretokov (ADMP). Pogosto jih imenujemo kar ultrazvočni merilniki. Delovanje akustičnih merilnikov Akustični merilniki pretokov delujejo na podlagi Dopplerjevega pojava, torej merijo spremembo med oddano in sprejeto frekvenco. Za potrebe meritev pretoka rek se uporablja frekvenčno območje od 500 do 2000 khz. Hitrost vode se meri posredno, preko v vodi raztopljenih delcev. Globina se meri kot čas potovanja signala od merilnika do dna struge in nazaj. Novejši merilniki ADMP upoštevajo poleg sprememb frekvence tudi fazni zamik odboja, kar poveča natančnost meritev in obseg merjenih vrednosti. Z enim merilnikom tako merimo v razponu globin od 0,35 m do 40 m ter hitrosti od 10 m/s do +10 m/s. Za meritev hitrosti je zgornja meja zgolj teoretična in v dejanskih razmerah praktično nedosegljiva. Meritev izvajamo z gibanjem čolnička preko struge, zato mora merilnik v vsakem trenutku poznati svoj položaj. Tega določi glede na položaj pred začetkom gibanja, lastno hitrost in smer gibanja ter čas med posameznima vertikalnima meritvama. Vertikalna meritev je sestavljena iz vsaj dveh odbojev od raztopljenih delcev in dna in jo imenujemo skupek oz. garnitura (angl. ensemble). Svojo hitrost enači merilnik s»hitrostjo«premikanja dna, ki jo zazna med gibanjem. Izmerjenemu vektorju zamenja le smisel oz. orientacijo. Za natančnost meritve je pomembno, da je gibanje merilnika enakomerno in čim počasnejše. V realnosti zadošča hitrost od 0,2 m/s do 1 m/s. Hkrati naj bi bil zaradi večjega števila vertikal čas med posameznima skupkoma čim krajši. Ob običajnih nastavitvah znaša med 0,5 s ter 1,5 s. Ker merilnik nenehno nadzira svoj položaj, za določitev pretoka ni treba, da je gibanje čez strugo pravokotno na smer toka, niti ni pomembno, da se gibljemo v ravni črti. Merilnik namreč pretok skozi posamezen skupek sproti integrira in kumulativno prišteva oz. odšteva. Pomembna nastavitev meritve je debelina plasti vodnega stolpca. Le-ta predstavlja časovni interval, na katerega se razdeli od delcev odbiti signal. Zaradi potopljenosti oz. ugreza merilnika in dejstva, da je vsak od štirih oddajnikov hkrati tudi sprejemnik, dobimo na površini plast, ki je merilnik ne more izmeriti. Njena debelina znaša od 20 cm do 30 cm. Podobno neizmerjeno Slika 1. Figure 1. Primer ultrazvočnega merilnika vrste WorkHorse Rio Grande 1200 khz podjetja Teledyne RD Instrument, pritrjenega na čolniček, t. i. trimaran. Merilnik deluje na podlagi primerjanja dveh parov podatkov, za vzpostavitev kontrole izmerjenih vrednosti (foto: R. Trček) ADCP Workhorse Rio Grande 1200 khz from Teledyne RD Instruments, attached to a boat, or trimaran. The ADCP uses the principle of comparing two pairs of data for establishing controls of measured values (photo: R. Trček) Slika 2. Figure 2. Merilna (strojna) oprema za izvedbo meritve: radijski modem ter terenski prenosnik za sprotno kontrolo podatkov (foto: R. Trček) Measuring equipment (hardware) for taking measurements: radio modem and field transmitter for simultaneous control of data (photo: R. Trček) Roman Trček, Barbara Cankar: MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI 183
3 območje zaradi motnje uklona zvočnega žarka nastane tudi ob dnu struge. Debelina območja v tem primeru znaša 6 % globine vode. Neizmerjeni del predstavljata tudi oba robova struge, zato moramo na začetku in na koncu meritve oceniti oddaljenost od bregov. Pretok skozi neizmerjene dele prištejemo k skupnemu pretoku z uporabo interpolacijskih oz. ekstrapolacijskih metod. Slika 5. Figure 5. Izvajanje meritev. Zaradi varnosti se občasno uporabljata dve vrvi (foto: R. Trček) Taking measurements from a bridge. Two ropes are sometimes used for safety (photo: R. Trček) Slika 3. Figure 3. Prikaz neizmerjenih površin prečnega prereza pri meritvi pretoka z ADMP Unmeasured areas in a typical ADCP discharge-measurement cross section. Metodologija izvajanja meritev pretoka visokih voda Izbira merskega mesta je pogojena z možnostjo prečkanja struge z merilnikom. Ob visokih vodah je to zelo težko, saj je peš prehod struge praktično nemogoč. Najpogostejši Slika 6. Figure 6. Zaradi hidravličnih značilnosti mostnih opornikov je potrebno meritve pogosto izvesti na protitočni strani mostu, z dvema vrvema reka Jezernica, iztok iz Divjega jezera, (foto: R. Trček) Because of the hydraulic characteristics of bridge piers, measurements must often be taken on the up-stream side of a bridge, with two ropes River Jezernica, outflow from Divje jezero, (photo: R. Trček) Slika 4. Figure 4. Prehod struge z gumijastim čolnom. Ob visokih vodah se uporablja motorni pogon (foto: M. Burger) Crossing the current in a rubber boat. Motor drive is used in the case of high discharges (photo: M. Burger) načini izvajanja prehodov, ki se uporabljajo na ARSO med meritvami visokovodnih pretokov, so: prehod s čolnom, merilnik se vodi na vrvi za čolnom (slika 4), prehod preko mostu, meritve se izvajajo z eno vrvjo (v ekstremnih razmerah še varovalna vrv) na sotočni oz. nizvodni strani mostu uporaba pri širokih vodotokih (slika 5), 184 številka 20, 2006
4 Slika 7. Figure 7. Prehod struge se na nekaterih vodomernih postajah izvaja z žičnimi premostitvami (foto: M. Burger) Crossing the stream at some hydrometric stations is done with the aid of a cableway system (phot: M. Burger) prehod preko mostu, meritve se izvajajo z dvema vrvema, vsaka na svojem bregu, zaradi boljših hidravličnih pogojev se izvajajo meritve na protitočni oz. vzvodni strani mostu (slika 6), prehod z žičnimi premostitvami čez strugo reke, kjer v bližini ni primernega premostitvenega objekta (slika 7). Zaradi metodologije merjenja pretokov z ADMP, po kateri določamo hitrost (dejansko) v eni sekundi, moramo izvesti več prehodov struge. Na ta način ugotovimo vpliv pulzirajočih hitrosti (mikro vrtinci) na skupni pretok. Minimalno število prehodov je odvisno od hidravličnih razmer v prerezu in je določeno na podlagi preskusov oz. preteklih izkušenj na posameznem merilnem mestu. Pri stabilnih, enostavnih in lepo oblikovanih prečnih prerezih zadostujeta že dva prehoda, drugod pa najmanj trije. Končna vrednost pretoka je povprečje izbranih prehodov. Programska oprema omogoča, da lahko ves čas izvajanja meritev spremljamo kakovost pridobljenih podatkov. Številni številčni in grafični prikazi (vrednosti pretokov, razporeditev hitrosti, oblika prečnih prerezov) omogočajo, Slika 8. Programska oprema za izvajanje meritev pretoka, v našem primeru merske zanke. Zgornji del slike predstavlja prečni prerez, spodnji pa potek gibanja čolna s srednjimi hitrostmi po vertikalah Figure 8. Software for evaluating discharge measurements, in this case measurement loop. The upper part of the picture represents the cross section and the lower part the movement of a boat with medium speed along the verticals Roman Trček, Barbara Cankar: MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI 185
5 Slika 11. Merilno mesto na J Planinskega polja reka Malenščica v Malnih, (foto: R. Trček) Figure 11. Discharge measurement cross section in south Planinske polje River Malenščica in Malni, (photo: R. Trček) Slika 9. Merski profil na reki Dravi v Borlu, (foto: R. Trček) Figure 9. Discharge measurement cross section on the River Drava in Borl, (photo: R. Trček) da že med oz. takoj po izvajanju meritve opravimo prvo in najpomembnejšo analizo. Ob kakršnih koli nejasnostih in dvomih v rezultat lahko po potrebi izvedemo dodatne prehode in s tem povečamo zanesljivost meritve. Na ta način močno zmanjšamo število grobih, slučajnih napak, ki so posledica neustreznega merskega mesta, neizkušenosti ekipe ipd. Največja prednost meritev z Slika 10. Valovanje gladine in velika hitrost, običajna spremljevalca visokih voda reka Drava v Ormožu, (foto: R. Trček) Figure 10. Wavy surface and high speed, normal accompaniments of high waters River Drava in Ormož, (photo: R. Trček) ADMP je, da lahko nekatere nepravilnosti opazimo že med samo meritvijo, ugotovimo njihov vzrok in napako odpravimo. Praktične izkušnje in rezultati nekaterih meritev v letu 2005 Osnovni parametri meritev pretokov so širina in globina struge ter hitrost toka. Kadar ima kateri koli od njih posebej visoko vrednost, moramo biti že pred izvajanjem meritve previdni, predvsem pri izbiri merskega mesta. Ob visokih vodah, ko sta povečana dva ali celo vsi trije, je možnost težav velika. Voda se pogosto prelije čez bregove na poplavna območja in v običajnih razmerah ugodna merilna mesta se lahko bistveno poslabšajo. Eden od pojavov, ki dodatno otežuje meritve v času visokovodnih stanj, je prodni premik oz. gibanje dna struge. Posledica gibanja dna je napaka pri določitvi hitrosti (in smeri) gibanja merilnika in posledično nepravilne določitve hitrosti vode. Za oceno (povprečne) hitrosti gibanja dna izvedemo t. i. mersko zanko (slika 8). Merilnik pripeljemo na isto mesto (na istem bregu), s katerega smo pričeli izvajati meritev. Razdalja, ki jo je merilnik (navidezno) zaznal po koncu zanke, predstavlja seštevek premikov dna v območju merske zanke (na sliki 8 označeno kot Distance MG). Seštevek premikov delimo s časom izvedbe merske zanke in kot rezultat dobimo povprečno hitrost gibanja dna. Ob predpostavki, da je smer gibanja dna vzporedna smeri srednje hitrosti, obe veličini preprosto seštejemo. Rezultat predstavlja zadovoljivo oceno dejanske (srednje) hitrosti vode. Dodatno težavo pri izvajanju meritve lahko predstavlja zaraščeno dno ali poplavna ravnica, zato se poskušamo takim merskim mestom izogniti. 186 številka 20, 2006
6 Vodotok Idrijca Jezernica Mura Mirna Sava Drava Drava Sava Malenščica Idrijca Preglednica 1. Table 1. Vodomerna postaja Hotešček Divje jezero Gornja Radgona Jelovec Čatež Ormož Borl Okroglo Malni Podroteja Datum Pretok [m 3 /s] , * 58, , Srednja hitrost [m/s] 1,81 1,23 2,5-3,0 1,92 2,44 2,54 1,96 2,36 0,18 2,47 Maks. hitrost [m/s]** 3,02 2,87 4,93 3,39 4,02 5,13 3,69 3,78 0,86 3,98 Maks. globina [m] 2,45 1,83 5,66 2,99 5,72 7,04 4,71 4,07 3,18 4,02 Širina [m] 38,9 28, ,9 97, ,8 45,4 23,0 Osnovni parametri nekaterih meritev visokovodnih pretokov v letu 2005 ter način izvedbe Basic parameters of some measurements of high discharges in 2005 and method of taking them Način izvedbe z dvema vrvema z žično z dvema vrvema z žično z dvema vrvema z brvi * vrednost pretoka (v obliki min max), pridobljena kot produkt izmerjenih hitrosti in ocenjene površine prečnega prereza na podlagi kasnejših meritev ** točkovne maksimalne vrednosti hitrosti (po posameznih plasteh) Visokovodne pretoke spremljajo valovanja gladine višine 1 m in več ter vrtinčasti tokovi, ki predstavljajo ekstremne razmere tudi za merilno opremo. Delovanje v takšnih pogojih ni optimalno in nepoznavanje metode merjenja in parametrov, ki vplivajo na njeno kakovost, lahko privede do netočnih rezultatov. Merilno mesto izbiramo predvsem glede na dostopnost in možnost izvedbe. Poiskati moramo prečne prereze, kjer so razlitja čez rečno strugo čim manjša. Ob visokih vodah izvajamo meritev z metodo dveh vrvi, z vodenjem ADMP ali z žičnimi premostitvami, postavljenih čez strugo. Metoda dveh vrvi je mogoča, kadar je v bližini most za prehod na drugo stran reke. V praksi se zaradi nevarnosti zapleta vrvi s plavjem in velikih hitrostih vode ta uporablja samo na prerezih, ožjih od 50 m. Kadar je širina struge primerna, lahko vrv na nasprotni breg tudi vržemo. Merilnik pomikamo preko struge z vlečenjem vrvi v eno in drugo smer. Potek vlečenja mora biti čim bolj enakomeren in zvezen. ekipam, v obliki dodatne opreme (terenski računalniki, dostop do zbirk podatkov, zaščitna oprema), predvsem pa določitev dolžnosti in pravic uslužbencev na ARSO ob izrednih razmerah. Le s sodelovanjem širše skupnosti (ARSO, URSZR, vodnogospodarska podjetja, občine ipd.) bo mogoče v prihodnosti povečati število zabeleženih ekstremnih pojavov visokih voda. S tem se bo povečala kakovost pretočnih krivulj za ekstremne vrednosti in posledično zanesljivost projektnih vrednosti pretokov. Viri in literatura 1. ARSO, Zbirka meritev. 2. Simpson, M. R., Discharge Measuremnts Using a Broad-Band Acoustic Doppler Current Profiler. USGS Department of the Interior, Sacramento, 123 str. Sklepne misli Meritve visokovodnih pretokov in gladin omogočajo pridobitev podatkov, odločilnih pri projektiranju večinoma vseh, s tekočimi vodami povezanih posegov v prostor. Za večino ozemlja v Sloveniji je značilno, da se ekstremni pojavi, povezani z vodami, zgodijo v zelo kratkem času. Zato je zelo pomembno, da poskušamo reakcijski čas za pripravo in izvedbo meritve skrajšati in na ta način z meritvami pokriti čimveč merskih profilov. Z razvojem ultrazvočne merilne opreme v zadnjem času so mogoče številne, v preteklosti skoraj neizvedljive rešitve. ARSO ima dva ultrazvočna merilnika, pridobljena v letih 2003 in Do danes smo uspeli za meritve v ekstremnih razmerah usposobiti tri merilne ekipe. Osnovna naloga v prihodnosti ostaja logistična podpora Roman Trček, Barbara Cankar: MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI 187
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večMicrosoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večKovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p
Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večUntitled
GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE oktober 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večSchöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne
Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj
Prikaži večVIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Prikaži večIme in priimek
Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna
Prikaži večTraining
Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večVeč varovanja, manj varnosti?
Optimizacija razporedov/izmen s pomočjo strojnega učenja Mag. Valerij Grašič, Iskratel valerij.grasic@iskratel.si FIŠ, Novo mesto, 4.4.2019 Portfolio produktov Iskratel SI3000 Portfolio produktov Public
Prikaži večOsnove verjetnosti in statistika
Osnove verjetnosti in statistika Gašper Fijavž Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Ljubljana, 26. februar 2010 Poskus in dogodek Kaj je poskus? Vržemo kovanec. Petkrat vržemo
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži večAnaliza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila
Programsko orodje LabVIEW za kreiranje, zajem in obdelavo signalov (statične in dinamične karakteristike hidravličnih proporcionalnih ventilov) Marko Šimic Telefon: +386 1 4771 727 e-mail: marko.simic@fs.uni-lj.si
Prikaži večVHF1-VHF2
VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila
Prikaži večVisoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja
Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 1 POROČILO O POPLAVAH Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 POVZETEK V petek, 1. februarja zjutraj je bila vodnatost rek po državi
Prikaži večNa podlagi 41
Na podlagi 41. in 81. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Kriţevci (Uradni list RS, št. 18/2010, 53/2010) ter 17. člena Odloka o ustanovitvi Javnega
Prikaži večPreštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom
Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.
Prikaži večMicrosoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večPoročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo
Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni
Prikaži večSAR DO VAS HITREJE TAKRAT, KO VSAKA MINUTA ŠTEJE SL
SAR DO VAS HITREJE TAKRAT, KO VSAKA MINUTA ŠTEJE SL COSPAS-SARSAT Zmogljivosti SAR v okviru sistema Galileo so vključene v mednarodni program COSPAS-SARSAT, tj. satelitski program za zaznavanje klicev
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Obravnava kotov za učence s posebnimi potrebami Reading of angles for pupils with special needs Petra Premrl OŠ Danila Lokarja Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA ENAKOVREDNI IZOBRAZBENI STANDARD NIŽJI IZOBRAZBENI
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večReško jezero pri Kočevski Reki
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).
Prikaži večUradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe
PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v fina
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v financah Ljubljana, 2010 1. Klasični pristop k analizi
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ID02_ANALIZA REZULTATOV JAMOMERSKIH MERITEV ZA IZGRADNJO JAŠKA NOP II - predstavitev skok čez kožo.pptx
43. SKOK ČEZ KOŽO Analiza rezultatov jamomerskih meritev za izgradnjo jaška NOP II Matjaž Koželj 1, Jure Slatinšek 2, Tomaž Ambrožič 3 1 Premogovnik Velenje d.d., Velenje 2 PV Invest, d.o.o., Velenje 3
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večPowerPoint Presentation
ANALIZA SPREMEMB PRI UPORABNIŠKEM ZAVEDANJU O ZASEBNOSTI OB UPORABI DRUŽBENIH OMREŽIJ Lili Nemec Zlatolas DSI, 16.4.2019 Družbeno omrežje Facebook Dnevno uporablja omrežje 1, milijarde ljudi na svetu Slovenija
Prikaži večan-01-USB_digitalni_zvocniki_Logitech_S-150.docx
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 91 60 80 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO USB digitalni zvočniki Logitech S-150 Kataloška št.: 91 60 80 KAZALO 1. VARNOSTNI NAPOTKI... 3 2. NASTAVITEV VAŠIH
Prikaži večglava.dvi
Lastnosti verjetnosti 1. Za dogodka A in B velja: P(A B) = P(A) + P(B) P(A B) 2. Za dogodke A, B in C velja: P(A B C) = P(A) + P(B) + P(C) P(A B) P(A C) P(B C) + P(A B C) Kako lahko to pravilo posplošimo
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večOptimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije 2. junij 2011 Koncept PSO Motivacija: vedenje organizmov v naravi Ideja: koordinirano
Prikaži večPravila za merjenje izdelkov
Pravila za merjenje izdelkov Zakaj so pomembna pravila merjenja? Kadar partnerji v poslovnem procesu uporabljajo vsak svoja pravila merjenja, se lahko zgodi, da bodo bistveni podatki o prodajni enoti napačni.
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži večČlen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja
Prikaži več(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc)
MORSE UČENJE PO KOCHOVI METODI Računalniški program za učenje skupaj z nekaterimi dodatnimi datotekami dobite na spletni strani avtorja: http://www.g4fon.net/. Zanimive strani so tudi: - http://www.qsl.net/n1irz/finley.morse.html
Prikaži večElaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor:
Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 806714PGD Številka projekta: 806714PGD Investitor: OBČINA PODČETRTEK Ulica in hišna številka: Trška cesta
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večIMP Klima Enote za regulacijo zraka Regulacijske žaluzije Regulacijske žaluzije PREZRAČEVALNE REŠETKE IN VENTILI Regulacijske žaluzije RŽ-1, RŽ-2, RŽ-
RŽ-1, RŽ-2, RŽ-3 Uporaba so namenjene za regulacijo pretoka zraka in tlaka v prezračevalnih kanalih in klima napravah. Lahko jih vgrajujemo samostojno ali v kombinaciji s zaščitnimi ali nadtlačnimi rešetkami.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži več(Popis del - plo\350nik Nor\232inci-\212alinci.xls)
INVESTITOR: OBČINA LJUTOMER Vrazova ulica 1 9240 Ljutomer OBJEKT: IZGRADNJA HODNIKA IN KOL. STEZE NORŠINCI - ŠALINCI OB REGIONALNI CESTI R1-230 SKUPNA REKAPITULACIJA - HODNIK, KOL. STEZA 1. PREDDELA -
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večSTAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večMJK je specializiran proizvajalec merilne in nadzorne opreme za vodovode in čistilne naprave. Z izkušnjami, ki jih jamči 35 letna tradicija in z osred
MJK je specializiran proizvajalec merilne in nadzorne opreme za vodovode in čistilne naprave. Z izkušnjami, ki jih jamči 35 letna tradicija in z osredotočenostjo na eno prodajno področje, je prisoten v
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja1.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 1 Naloge 1. del: Opisna statistika
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večŠtevilka projekta:
Kolektor CPG d.o.o Industrijska cesta 2 Kromberk SI-5000 Nova Gorica Slovenija T: +386 5 338 48 00 F: +386 5 338 48 04 cpg@kolektor.com www.kolektorcpg.com www.kolektorgradbeniinzeniring.com 0.1 NASLOVNA
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večZELENA DOLINA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZELENA DOLINA Evalvacija programa dr. Janez Drobnič Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje
Prikaži večDirektiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij
L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih
Prikaži večZAKAJ BI IZBRALI RAVNO TO REŠITEV? ZAČETEK ČUDOVITEGA PRIJATELJSTVA Genij se rodi tam, kjer se inovacija sreča z natančnostjo in izkušnjami. Zato je E
ZAKAJ BI IZBRALI RAVNO TO REŠITEV? ZAČETEK ČUDOVITEGA PRIJATELJSTVA Genij se rodi tam, kjer se inovacija sreča z natančnostjo in izkušnjami. Zato je EUROCOLOR - ugledni proizvajalec oken in vrat razreda
Prikaži večNaloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Prikaži večMicrosoft Word - SKLEP 13-10_Pravilnik o opredelitvi zimskih pristanisc in zimskih zavetij v savskem bazenu_SLO.doc
Zavedajoč se pomembnosti reke Save za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj regije, V želji po razvoju plovbe po reki Savi, Ob upoštevanju Evropskega sporazuma o Glavnih notranjih mednarodno pomembnih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večINO WinterAktion Flyer ALTHOLZ SI-1 bc.cdr
EKSKLUZIVNA VHODNA VRATA POSEBNA PONUDBA RUSTIKAL Vhodna vrata iz aluminija z lesnimi dekorji rustikalnega videza. Z obojestransko prekrivnim polnilom in faktorjem toplotne izolativnosti W/m2K. Ustvarjena
Prikaži večSistemi za podporo odločanju
Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži več(PZI_predra\350un.xls)
POPIS DEL PZI LASC V MIRNU DOLŽINE 750 IN 175 m 1. PREDDELA 2. ZEMELJSKA DELA 3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4. ODVODNJAVANJE 5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA 6. OPREMA CEST 7. TUJE STORITVE SKUPAJ : Stran 2 1.
Prikaži več