Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij

Transkripcija

1 Blaž Mahorič RAZVOJ ZA ISKALNIKE OPTIMIZIRANIH SPLETNIH APLIKACIJ Diplomsko delo Maribor, marec 2011

2

3 I Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa RAZVOJ ZA ISKALNIKE OPTIMIZIRANIH SPLETNIH APLIKACIJ Študent: Študijski program: Smer: Mentor: Blaţ Mahorič VS ŠP Informatika in tehnologije komuniciranja Sistemska podpora informatiki in tehnologijam komuniciranja viš. pred. mag. Boštjan Keţmah, dipl.gos.inţ.elektroteh. Maribor, marec 2011

4 II

5 III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, viš. pred. mag. Boštjanu Keţmahu za vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Hvala tudi druţini, ki mi je nudila podporo v času študija. Posebno se zahvaljujem sestri Valeriji, ki mi je pomagala pri lektoriranju tega diplomskega dela.

6 IV RAZVOJ ZA ISKALNIKE OPTIMIZIRANIH SPLETNIH APLIKACIJ Ključne besede: UDK: optimizacija spletnih strani za iskalnike, spletni iskalniki, SEO (043.2)SEO Povzetek V diplomskem delu so predstavljeni načini in metode optimizacije spletnih strani za spletne iskalnike. Spoznali smo, katere metode optimizacije so najpomembnejše in kateri način optimizacije je smotrno izbrati, da spletni iskalniki ne izključijo naših strani iz svojega indeksa. Pregledali smo tudi nekaj orodij, ki so uporabne za različne analize in orodja za tehnično podporo pri optimizaciji spletne strani. Teoretični del smo na koncu upoštevali pri razvoju spletne aplikacije, kjer smo uporabili omenjena orodja.

7 V DEVELOPMENT OF SEARCH ENGINE OPTIMISED WEB APPLICATIONS Key words: search engines, search engine optimization, SEO UDK: (043.2)SEO Abstract Graduate work describes different manners and methods of search engine optimization. We have explored which methods of search engine optimizations are most important and which type of optimization to choose, that search engines do not exclude us from their index. We also reviewed few tools that are useful for analyses and for technical support at optimization of web site for search engines. Lastly we have used theoretical knowledge of graduate work for practical web application development using mentioned tools.

8 VI VSEBINA 1 UVOD SPLETNI ISKALNIKI ZGODOVINA SVETOVNEGA SPLETA IN SPLETNIH ISKALNIKOV DELOVANJE SPLETNIH ISKALNIKOV GOOGLE PAGERANK OPTIMIZACIJA SPLETNIH STRANI ZA SPLETNE ISKALNIKE WHITE-HAT BLACK-HAT GREY-HAT OPTIMIZACIJA ZA ISKALNIKE ZNOTRAJ STRANI TEHNOLOGIJA VSEBINA META PODATKI SLIKE NORMALIZACIJA URL NASLOVOV KAZALO STRANI OPTIMIZACIJA IZVORNE KODE STRANI OPTIMIZACIJA ZA ISKALNIKE ZUNAJ STRANI STAROST IN VELJAVNOST DOMENE VHODNE POVEZAVE ORODJA ANALITIČNA ORODJA TEHNIČNA ORODJA SEO FUNKCIJE ASP.NET 4 OGRODJA IZDELAVA SPLETNE APLIKACIJE NAVIGACIJA ZNOTRAJ STRANI KLJUČNE BESEDE NASLOVI URL... 36

9 VII 8.4 KAZALO STRANI NASLOV STRANI IN META PODATKI VIR RSS SEMANTIČNA VELJAVNOST KODE HTML NAJPOMEMBNEJŠI DEJAVNIKI PRI OPTIMIZACIJI SPLETNIH STRANI POGOSTE NAPAKE PRI OPTIMIZACIJI SPLETNIH STRANI SKLEP VIRI, LITERATURA PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM PREGLEDNIC NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŢIVLJENJEPIS... 45

10 VIII UPORABLJENE KRATICE URI, URL SEO OCR PPC XML RSS AJAX Enoličen naslov dokumenta v spletu (ang. Uniform Resource Identifier, Uniform Resource Locator). Optimizacija spletnih strani za spletne iskalnike (ang. Search Engine Optimization). Optična prepoznava črk (ang. Optical character recognition). Način oglaševanja, kadar oglaševalec plača za klik uporabnika na povezavo (ang. Pay Per Click). Označevalni jezik, ki omogoča opisovanje strukturiranih podatkov (ang. Extensible Markup Language). Tehnologija na podlagi XML, ki se uporablja za kratke opise spletnih vsebin (ang. Really Simple Syndication) Tehnologija za asihrono izmenjavo podatkov z programskim jezikom Javascript in označevalnim jezikom XML (ang. Asynchronous Javascript and XML).

11 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 1 1 UVOD Svetovni splet je postala najbolj razširjena storitev interneta. Iz dneva v dan se povečuje število spletnih strani in s tem tudi obseg podatkov, ki so na voljo uporabnikom svetovnega spleta. Zaradi velike količine podatkov so najprej nastali spletni imeniki, ki kategorično urejajo povezave do spletnih strani. Kasneje so zaradi potrebe po laţjem iskanju podatkov nastali še spletni iskalniki, ki omogočajo iskanje informacij po spletnih straneh širom svetovnega spleta. Zaradi kvalitete iskanja spletnih iskalnikov v zadnjih letih, ko uporabniku ponujajo zelo natančne prikaze rezultatov, je obisk spletnih strani, ki niso prikazane med prvimi rezultati v iskanju močno padel. Splet je zaradi števila uporabnikov postal pomemben medij za trgovanje. Osrednja tema diplomske naloge je optimizacija spletnih strani za iskalnike. Da bi razumeli, zakaj je optimizacija pomembna, se bomo v delu posvetili razvoju svetovnega spleta, razvoju spletnih iskalnikov in njihovem delovanju ter algoritmu PageRank, ki ga iskalnik Google uporablja za ocenjevanje pomembnosti spletnih strani. Raziskali bomo, kaj predstavlja optimizacija spletnih strani za spletne iskalnike in kakšne načine optimizacije lahko razvijalec spletne strani uporabi. Pri optimizaciji spletne strani bomo preučili kako na uvrstitev strani v spletnih iskalnikih vplivajo: vsebina, zunanje povezave, URL naslovi, META podatki, kazala strani in tehnologija, ki jo uporabimo za razvoj spletne strani. Pregledali bomo orodja, ki so razvijalcem v pomoč pri optimizaciji spletnih strani, bodisi za opravljanje analiz stanja optimizacije spletne strani, bodisi za tehnično podporo pri optimizaciji. Opisana orodja in optimizacijske metode smo uporabili pri razvoju spletne aplikacije, ki temelji na ogrodju ASP.NET 4. Namen diplomske naloge je, da spoznamo tehnike optimizacije spletnih strani in orodja, s katerimi lahko vplivamo na uvrstitev spletne strani v spletnih iskalnikih.

12 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 2 2 SPLETNI ISKALNIKI Spletni iskalniki imajo različne mehanizme za razvrščanje spletnih strani, katerih cilj je, da uporabnik najde to, kar išče - vsebino. Iskalniki so eden izmed primarnih poti uporabnikov, da najdejo ţeleno spletno stran [1]. Postali so glavni vir iskanja informacij. Za trenutne smernice razvoja svetovnega spleta ima veliko vlogo inštitut W3C (ang. World Wide Web Consortium), katerega direktor je iznajditelj svetovnega spleta Tim Berners-Lee. Na inštitutu W3C so razvili mnogo pomembnih standardov spletnih tehnologij, ki so v uporabi: XHTML, CSS, XML, SOAP, WSDL, [4] 2.1 Zgodovina svetovnega spleta in spletnih iskalnikov Eden tistih, ki nosijo največje zasluge, da svetovni splet sploh obstaja, je prav gotovo izumitelj spleta Tim Berners-Lee. Leta 1990 je v organizaciji CERN s sodelavci vzpostavil prvo povezavo med odjemalcem in streţnikom preko protokola HTTP, ki ga je izumil [3, 5]. Prvo večjo popularizacijo svetovnemu spletu leta 1993 prinese prvi grafični spletni brskalnik Mosaic, ki je kot novost ponujal prikaz teksta skupaj s slikami. Tega leta izide tudi prvi spletni iskalnik WebCrawler, vendar so bili v tistih časih bolj kot spletni iskalniki, priljubljeni spletni imeniki 1. Tej večji popularizaciji svetovnega spleta smo bili priča tudi na slovenskem, saj smo leto kasneje dobili spletni imenik Mat'kurja, katerega so razvili na inštitutu IJŠ (Inštitut Joţef Štefan) [5]. Prvi priljubljen spletni iskalnik je postal iskalnik AltaVista leta 1996, kateremu pa mesto vodilnega dve leti zatem, prevzame iskalnik Google. 1 Spletni imeniki ali spletni katalogi so spletne strani, ki ponujajo sezname povezav do spletnih strani, urejenih po kategorijah.

13 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 3 Trenutno med spletnimi iskalniki kraljuje iskalnik Google s pribliţno 67 odstotnim trţnim deleţem, sledi mu Yahoo! s 7 odstotnim deleţem. Omembe vredni so še kitajski iskalnik Baidu z dobrimi 6 odstotki in Microsoftov iskalnik Bing s 3 odstotki. Podatki so iz decembra 2009 in zajemajo globalno trţišče [11]. Število spletnih mest je od nastanka spleta hitro narastlo. V prvih treh letih je bilo na spletu 10 milijonov spletnih mest, leta 2006 pa ţe 90 milijonov, kar je razvidno iz slike 2.1. Slika 2.1: Rast števila spletnih mest na svetovnem spletu. Velikost baze spletnih strani oziroma indeksa iskalnika Google, se je v letu 2010 gibala nekje med in milijoni dokumentov [18]. 2.2 Delovanje spletnih iskalnikov Delovanje spletnih iskalnikov delimo na tri faze. V prvi fazi stran preišče iskalni pajek 1, ki si shrani dokumente v svojo bazo imenovano indeks. Pajek za določeno stran izve preko povezav, ali pa mu sami predloţimo povezavo, preko katere jo pajek kasneje obišče. Najboljša praksa je, da se povezava do spletne strani vpiše v nekaj spletnih imenikov, saj potem pajek spletno stran najde sam. Pajek poskuša obdelati vse formate datotek, ki jih 1 Pajek je programska aplikacija, ki brska po spletu preko povezav in shranjuje vsebino spletnih strani.

14 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 4 najde na spletu. Shrani si datoteke formata HTML, datoteke drugih formatov (PDF, XSL, DOC), pa poskusi pretvoriti v datoteke oblike HTML. V drugi fazi iskalnik razporedi indeks glede na ključne besede, ki jih najde v naslovih strani, URL naslovih, META oznakah in vsebini dokumenta. Pri tem upošteva vrsto dejavnikov, kot so npr. pogostost pojavljanja ključnih besed in njihovo lokacijo na strani. Tretja faza je razporeditev seznama zadetkov pri iskalni poizvedbi ter prikaz rezultatov uporabniku [8]. Algoritmi za indeksiranje in razporeditev rezultatov so varovane skrivnosti iskalnikov in se od iskalnika do iskalnika razlikujejo. Iskalniki pri prikazih rezultatov iskanja na vrhu prikaţejo prvo oglasne povezave, šele nato organske Google PageRank Google PageRank je ena izmed najbolj inovativnih metod za ocenjevanje pomembnosti spletne strani, ki nosi ime po soustanovitelju Googla, Laryju Pageu [9]. Algoritem so patentirali na univerzi Stanford. Idejo ocenjevanja spletnih strani na tak način so prenesli iz akademskih krogov, kjer na podoben način ocenjujejo članke. Ocena članka je odvisna od števila citatov in pomembnosti vira (članki, knjige), ki ta citat vsebuje. PageRank dodeli spletni strani oceno glede na število povezav in glede na pomembnost spletne strani, ki vsebujejo povezave. Iz spodnjega primera (slika 2.2) lahko razberemo, da bo stran C dobila višjo oceno, kot stran E, čeprav ima stran C le eno samo povezavo. Razlog zato je, da ima stran B, ki vsebuje povezavo na stran C, višjo oceno. 1 Organski ali naravni zadetki so rezultati iskanja pod določeno ključno besedo, ki niso plačani.

15 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 5 Slika 2.2: Shema ocenjevanja spletnih strani algoritma PageRank. Algoritem PageRank v iskalniku Google pripomore k zvišanju relevantnosti rezultatov iskanja. Ostali večji iskalniki imajo tudi podobne algoritme za ocenjevanje spletnih strani. Google zadnjih nekaj let osveţuje PageRank ocene štiri krat letno.

16 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 6 3 OPTIMIZACIJA SPLETNIH STRANI ZA SPLETNE ISKALNIKE Optimizacija spletnih strani za spletne iskalnike je proces, ki narekuje kako izboljšati uvrstitev povezave do spletne strani med rezultati iskanja v spletnih iskalnikih pri organskih oz. neplačanih rezultatih [6]. Največje moţnosti za obisk imajo strani, ki so prikazane med prvimi tremi rezultati v iskalniku. Raziskave podjetja Eyetools so pokazale, da pri uporabnikih spletnega iskalnika Google največ pozornosti pritegne prvih pet prikazanih zadetkov. To je razvidno iz slike 3.1, kjer je z barvami označeno, katera območja strani uporabniki najprej opazijo. Z rdečo je označeno območje, na katero so uporabniki najbolj pozorni, nato območje oranţne barve, nato rumene, zelene itd. Območje spletne strani znotraj zelene barve imenujemo Googlov zlati trikotnik (ang. Google golden triangle) [12]. To polje zajema prvih pet prikazanih zadetkov. Slika 3.1: Googlov zlati trikotnik.

17 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 7 Odstotek vidnosti določenih zadetkov, ki jih lahko predvidevamo ţe iz slike, si oglejmo še v tabeli 3.1. Tabela 3.1: Vidnost prikazanih rezultatov v odstotkih glede na mesto uvrstitve. mesto uvrstitve vidnost rezultatov (v odstotkih) Različne raziskave na tem področju dajejo podobne rezultate, kar je dokaz, kako zelo je pomembna umestitev spletne strani na samem vrhu v spletnem iskalniku. Na vrh v iskalniku lahko pridemo na dva načina. Z optimizacijo strani ali pa s plačilom povezave na klik (ang. PPC pay per click). Pri PPC načinu plačamo vsak klik uporabnika na povezavo. Cena klika je odvisna od popularnosti ključne besede. Ko se odločamo med načinom optimizacije spletne strani in načinom plačila na klik, moramo upoštevati dejavnik moči konkurenčnih spletnih strani, ki se prikazujejo na vrhu pri določeni ključni besedi. Če je neka spletna stran zelo popularna pri določeni ključni besedi, ji teţko prevzamemo pozicijo v uvrstitvi. V tem primeru moramo izbrati način PPC. Pri optimizaciji strani za spletne iskalnike je v veliko primerih ROI (povrnitev investicije, ang. Return of investment) večja, kot pri načinu PPC. Načine optimizacije delimo na etične, neetične in kombinirane. Poimenujemo jih enako, kot v informacijski varnosti:

18 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran White-hat V način White-hat optimiziranja uvrščamo tehnike optimizacije spletnih strani, ki so dovoljene [6]. Priporočila dovoljenih tehnik narekujejo spletni iskalniki, ki bi jih naj upoštevali razvijalci spletnih strani. Ta navodila imenujemo tudi etična pravila optimizacije. Pri tej vrsti optimizacije je bistvo, da je vsebina strani enako vidna tako uporabniku, kot tudi iskalniku. Ob uporabi etičnih tehnik optimizacije strani ni moţnosti, da bi nas spletni iskalniki kaznovali s slabšo uvrstitvijo ali nas celo izključili iz svojega indeksa. Tehnike, ki jih uvrščamo v etične načine optimizacije, si bomo pogledali v naslednjem poglavju. 3.2 Black-hat Pri Black-hat načinu optimizacije poskušajo razvijalci spletnih strani prelisičiti spletni iskalnik, da bi bila njihova stran v iskalnikih uvrščena čim višje. Pred nekaj leti to ni bil večji problem, sedaj pa so algoritmi iskalnikov za razvrščanje spletnih strani ţe toliko izpopolnjeni, da so tehnike, ki jih uvrščamo v ta način, neuporabne. Kadar iskalnik ugotovi kršitve pri optimizaciji, spletni strani dodeli slabo oceno ali pa jo celo izključi iz svojega indeksa. Ena izmed tehnik Black-hat načina optimizacije je prikrivanje vsebine. Ta tehnika deluje na principu, da v vsebini spletne strani uporabniku prikrijemo ključne besede. To lahko storimo na več načinov: Pisavo obarvamo enako kot ozadje. Nastavimo velikost pisave na 0. Pozicijo besedila prikaţemo izven vidnega polja uporabnika. Skrijemo tekst s katero od funkcij tehnologije CSS. Te prikrite ključne besede najpogosteje nimajo povezave s prvotnim besedilom. Zraven tehnike prikrivanja besedila so bile veliko v uporabi tudi nekatere druge tehnike, ki jih spletni iskalniki uvrščajo med neetično optimizacijo spletne strani: Skrivanje strani: Spletna stran programsko prepozna, če jo obišče iskalni pajek ali uporabnik. Prikaţe jima različno vsebino.

19 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 9 Polnjenje ključnih besed: Razvijalec v META podatke vpiše dolg seznam ključnih besed, ki nimajo zveze z osnovno vsebino. Iskalniki, ki še uporabljajo META podatke, preverjajo povezavo med vsebino in ključnimi besedami v META podatkih. Farme povezav: Algoritmi za ocenjevanje spletne strani so še pred nekaj leti pri ocenjevanju določene spletne strani upoštevali le število povezav na to ocenjevano spletno stran. Da bi dvignili oceno določeni strani, smo lahko pred leti naredili veliko drugih strani, kjer smo objavili povezave na stran, ki smo ji ţeleli dvigniti oceno. Ta problem so pri spletnem iskalniku Google rešili z algoritmom PageRank, ki smo ga omenili v prejšnjem poglavju. Prehodne strani: So dobro optimizirane za eno ali dve ključni besedi in vsebujejo preusmeritev na ciljno stran. Te strani vidi le iskalnik, uporabnik pa jih ne, zaradi preusmeritve. 3.3 Grey-hat Tehnike optimizacije spletnih strani, ki sodijo v načine Gray-hat (siv klobuk) optimizacije so White-hat tehnike, ki vsebujejo elemente Black-hat tehnik in so pogosto na robu etičnih pravil, ki jih predpisujejo spletni iskalniki. Pogosto so to tehnike optimizacije zunaj strani, kjer iskalnik teţko ugotovi, da smo vplivali na kateri dejavnik uvrstitve v spletnem iskalniku izven priporočil, ki jih dajejo spletni iskalniki. Pri ključnih besedah, kjer je konkurenca zelo velika, je teţko priti na vrh brez uporabe vsaj nekaj neetičnih metod. Med te metode bi po tej teoriji lahko vključili oglaševanje v iskalnikih po načinu PPC. To lahko sklepamo iz pravil spletnih iskalnikov glede zunanjih povezav, da bi se naj te povezave gradile na naraven način. To pomeni, da bi se naj zunanje povezave na našo stran ustvarjale brez našega vpliva.

20 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 10 4 OPTIMIZACIJA ZA ISKALNIKE ZNOTRAJ STRANI 4.1 Tehnologija Iskalni pajki znajo v celoti prebirati le tiste vsebine na spletni strani, ki so ustvarjene z označevalnim jezikom HTML. Spletni razvijalci imajo pri razvoju spletnih strani moţnost uporabiti še nekatere druge tehnologije, katerih vsebine pajki ne zaznajo: Flash, Silverlight, Java embed. Če se odločimo za izbiro katere od teh tehnologij, moramo upoštevati nekaj pravil dobre prakse, ki nekoliko izboljšajo predstavitev vsebine pajkom, ustvarjene s katero od teh tehnologij. V praksi se pri razvoju za spletne iskalnike optimiziranih spletnih strani raje izogibamo uporabi katere izmed takšnih tehnologij za prikaz celotne vsebine na strani. V jeziku HTML obstaja element NOEMBED, ki skrbi za alternativni prikaz vsebine, kadar določen uporabnik (pajek) nima moţnosti za prikaz vgrajene vsebine, ustvarjene s katero izmed zgoraj naštetih tehnologij. Google je sicer na svojem blogu, leta 2008 objavil članek, da je integriral algoritem, ki pajkom omogoča prebiranje vsebin, ustvarjenih s tehnologijo Flash, vendar z omejitvami. Programski jezik Javascript srečamo na veliko spletnih straneh. Kakšna je njegova vloga pri prikazovanju spletne strani, je zelo odvisno. Kadar ga uporabljamo samo za izboljšanje uporabniške izkušnje nimamo problemov pri indeksiranju vsebine, dokler z njim ne prikazujemo podatkov. Spletni iskalniki programskega jezika Javascript ne uporabljajo. Za prikaz podatkov se Javascript uporablja v arhitekturi AJAX. AJAX omogoča asinhrono povezavo s streţnikom za izmenjavo podatkov z označevalnim jezikom XML in s programskim jezikom Javascript. Podatki med streţnikom in odjemalcem se osveţujejo na enaki spletni strani, brez osveţitve celotne spletne strani. To sicer izboljša odzivnost spletne strani in s tem uporabniško izkušnjo, vendar moramo upoštevati tudi nekatera pravila, da lahko spletni iskalniki prebirajo spletne strani zasnovane z arhitekturo AJAX.

21 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 11 Slika 4.1: Primer nalaganja spletne strani z AJAX arhitekturo. Pri zahtevku za osveţitev vsebine spletne strani, ki za prikaz podatkov uporablja tehnologijo AJAX, se podatki osveţujejo na isti strani. Tako ostaja enak URL naslov, zato se povezave do določene vsebine ne da definirati. Primer prikazuje slika 4.1. Ena izmed moţnosti, da lahko vsebino spletne strani, ki uporablja tehnologijo AJAX pregledujejo spletni iskalniki, so povezave s sidri (#), ki vključujejo še klicaj (!). Sidra sama po sebi razčlenjujejo le brskalniki in se ne pošiljajo kot zahteva streţniku [2]. Naslovi s sidri, ki vključujejo klicaje (#!) se pošiljajo kot zahteve streţniku, zato jih lahko prebirajo tudi spletni iskalniki. Primer URL naslova, ki ga lahko uporabimo pri tehnologiji AJAX in je prijazen do iskalnikov: Druga rešitev, ki sicer ni najboljša, je uporaba sekundarnega sistema vsebin in povezav, ki jih lahko prebirajo pajki. 4.2 Vsebina Optimizacija vsebine obsega raziskovanje ključnih besed in njihovo vključitev v vsebino. Tehnika pisanja besedil se v angleščini imenuje SEO Copywriting. Z njo se ukvarjajo pisci besedil, ki tesno sodelujejo z razvijalci spletnih strani, ki skrbijo za optimizacijo. Dejavnik, ki ga upoštevamo pri izbiri ključnih besed, je število poizvedb ključne besede v iskalnikih. Načeloma izberemo tiste, ki se pojavljajo čim več krat, vendar pri tem upoštevamo tudi moč drugih konkurenčnih strani, ki se v rezultatih iskanja pojavljajo pod določeno ključno besedo. V primeru, da ima neka stran pomembno vlogo pri določeni ključni besedi, potem se raje odločimo za drugo ključno besedo, saj bi verjetno le steţka

22 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 12 dosegli boljšo pozicijo v iskalniku. Ključne besede nato uporabimo v naslednjih elementih spletne strani, priporočena frekvenca pojavljanja teh besed je od 3 do 6 odstotkov [8]. Večjo vrednost ključnim besedam v besedilu dajo naslednje HTML oznake: <b> ali <big>- odebeljen tekst <l> - leţeč tekst Znotraj besedila moramo tudi poskrbeti za naslove in upoštevati njihovo hierarhijo. Naslovi so v kodi HTML označeni s <h1>, <h2>, <h3>, Njihova struktura naj bi bila takšna, da je na strani en glavni naslov <h1>, kateremu nato hierarhično in po potrebi lahko sledi več drugih naslovov (<h2>, <h3>, <h4>, ). Pri spletnih straneh, ki za prikaz podatkov zahtevajo avtorizacijo, se pojavi teţava, ker do vsebine ne more dostopati iskalni pajek in je zato posledično ne indeksirana. Iskalni pajki nimajo uporabniških imen za vse spletne strani in tudi ne izpolnjujejo nobenih obrazcev znotraj spletne strani (prijave, iskanja, ipd..). V takšnem primeru moramo iskalnim pajkom omogočiti dostop do teh podatkov. To običajno storimo programsko, in sicer, da pri dostopu obiskovalca do spletne strani preverimo, če je ta obiskovalec kateri izmed pajkov, nakar jim prikaţemo skrite podatke. Za testiranje določene vsebine spletne strani obstaja tehnika imenovana Konverzijska optimizacija. Je praktični način aktivnega testiranja več različic določene spletne strani. Meri se konverzija 1 odziva uporabnikov, da ugotovimo, katera različica je boljša. To lahko storimo na dva načina: Test A/B je preprostejši način, ko testiramo dve različici spletne strani. Strani se naključno prikazujeta novim uporabnikom. Uporabniki, ki se vrnejo na stran, dobijo enako različico kot pri prejšnjem dostopu. Po končanem testiranju z analizo preverimo, na kateri strani je bilo opravljenih več konverzij. Mnogo variacijski test je nekoliko zahtevnejši test, s katerim testiramo več različic spletnih strani. Ta test uporabimo, ko izbiramo med več kombinacijami različnih 1 Konverzija je ciljno dejanje spletnega uporabnika, na katero ga spletna stran navaja in poteka čez določen postopek (npr. Opravljen nakup v spletni trgovini).

23 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 13 elementov (npr.: tri različice naslovov spletne strani, dve različici vnosnega obrazca, dve različici barvne sheme), ki jih uporabimo na spletni strani. Uporabniku se prikazujejo različne kombinacije elementov. Analiza je zaradi tega zahtevnejša. S testom Konverzijska optimizacija ne testiramo samo odziva uporabnikov na besedilo, temveč tudi na grafično podobo, vnosne obrazce, postavitve strani, ipd [2]. 4.3 META podatki META podatke najdemo v glavi dokumenta HTML in so uporabnikom prikriti. Namenjeni so za določitev opisa spletne strani, povzetka vsebine s ključnimi besedami, datuma veljavnosti spletne strani, intervala osveţitve spletne strani, avtorja vsebine, avtorskih pravic, pravic dostopa spletnim pajkom in tabele nabora znakov uporabljenih v vsebini spletne strani. Večji spletni iskalniki ţe dolgo ne, oziroma sploh niso uporabljali teh podatkov pri uvrščanju, medtem ko nekateri iskalniki uporabljajo META podatek opisa strani in META podatek ključnih besed. Prednost META podatka opisa spletne strani je, da se pogosto pojavi kot opis vsebine spletne strani v rezultatu iskanja. To prinaša strani večji poudarek na seznamu rezultatov iskanja, kar posledično pomeni večji obisk. Slika 4.2: Vidnost META podatka opisa spletne strani v rezultatu iskanja v spletnem iskalniku Google. 4.4 Slike Slik, ki se prikaţejo na spletni strani pajek ne vidi in tako ne more ugotoviti njihovih vsebin, kot jih lahko ljudje. Iz tega razloga poznamo v kodi HTML za slike atribut»alt«, ki

24 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 14 je angleška kratica za alternativen. Ta atribut opiše vsebino slike, kar omogoča spletnemu iskalniku, da pridobi podatke o vsebini slike [8]. V prihodnosti bodo spletni iskalniki uporabljali tehniko OCR, ki omogoča optično prepoznavo besedila v sliki. S tem bodo laţje prepoznali vsebino slik. Primer ustrezne HTML kode, ki definira sliko in njen opis: <img src=''../slike/primer.jpg'' alt=''opis slike'' /> 4.5 Normalizacija URL naslovov Je postopek, s katerim preoblikujemo URL naslove v normalizirano oziroma kanonično obliko tako, da je mogoče ugotoviti ali sta dva sintaktično povsem različna naslova enaka. Iskalniki podpirajo normalizacijo URL naslovov, saj tako laţje ugotovijo pomen spletne strani. Normalizacijo URL uporabljajo tudi iskalniki sami zato, da preprečijo indeksiranje dvojnikov in spletni brskalniki za ugotavljanje, če je bila določena spletna stran ţe obiskana. Razdelimo jo lahko na dve področji [17]: Normalizacije s semantično ohranitvijo. Rezultat te normalizacije je ekvivalenten naslov URL. Njena specifikacija je opisana v RFC 3986 standardu, ki opisuje protokol URL. Pretvarjanje črkovnih znakov naslova v male znake: = Dodajanje zaključne poševnice: = Odstranitev privzetih vrat protokola: = Odstranitev segmentov s pikami: =

25 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran Normalizacije s semantično spremembo. Rezultat opravljanja takšnih normalizacij je spremenjen naslov URL. Odstranitev indeksa mape: = Zamenjava IP naslova z domeno: = Odstranitev dvojnih poševnic: = Odstranitev vprašaja (?), kadar v naslovu ni poizvedbe: = Odstranitev privzetih spremenljivk poizvedbe: = Standardizacija kodiranja znakov. Kadar spremenljivke naslova URL vsebujejo posebne znake (presledki, pike, poševnice), jih je treba kodirati: = Preusmeritev na glavno domeno. S tem preprečimo podvajanje vsebine: = Odstranitev odvečnih spremenljivk poizvedbe: = Pri optimizaciji za spletne iskalnike je pri URL naslovih zraven normalizacije potrebno upoštevati še njegovo vsebinsko kvaliteto. Splošno pravilo, ki ga upoštevajo iskalniki je, da lahko iz URL naslova razberemo pribliţno vsebino spletne strani. Vsebovati mora nekaj ključnih besed (pribliţno od 3 do 5). Iskalnikom so v URL naslovih v napoto parametri, ki predstavljajo identifikatorje sej. Teh se je pri spletnih aplikacijah dobro izogibati in namesto njih raje uporabiti piškotke.

26 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran Kazalo strani Kazalo strani (ang. sitemap) je enostaven način kako informirati iskalnike o dokumentih, ki so pripravljeni za pregled. Je preprost XML dokument, ki vsebuje seznam URL naslovov spletnega mesta z njihovimi metapodatki 1 (zadnja posodobitev spletne strani, frekvenca spreminjanja in pomembnost spletne strani). Na njegovi podlagi se iskalni pajek loti organiziranega indeksiranja strani. V tabeli 4.1 so opisani elementi, ki jih predvideva shema dokumenta XML za protokol Sitemap. Tabela 4.1: Definirane oznake za Sitemap protokol. Element Obvezno Opis <urlset> da Ovojni element z navedbo na trenutni standard protokola. <url> da Matična oznaka za vsak URL dokument. Oznake navedene spodaj so otroci tega elementa. <loc> da URL naslov dokumenta. <lastmod> <changefreq> <priority> ne ne ne Datum zadnje spremembe dokumenta. Datum mora biti formata YYYY-MM-DD. Pogostost spreminjanja vsebine dokumenta. Veljavne vrednosti so: always, hourly, daily, weekly, monthly, yearly, never. Pomembnost dokumenta glede na ostale dokumente. Vrednost je lahko med 0.0 in 1.0 Uporaba neobveznih oziroma opcijskih elementov, ki jih predpisuje protokol Sitemap, se lahko od iskalnika do iskalnika razlikuje. 1 Meta podatek je informacija o podatku.

27 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 17 Slika 4.3: Primer kazala strani. Če ţelimo vključiti v kazalo strani več kot strani ali če je datoteka kazala spletnega mesta večja od 10 MB, potem moramo imeti več kazal spletnih strani. V takšnem primeru jih zdruţimo s tako imenovanimi Sitemap indeks datotekami [11]. Kazalo spletnega mesta lahko spletnemu iskalniku pošljemo na več načinov: Preko orodja za spletne skrbnike posameznega spletnega iskalnika, npr.: Google Webmaster tools, Bing Webmaster tools, Yahoo! Site Explorer. Z datoteko robots.txt 1. V tej datoteki definiramo povezavo do kazal spletnih strani, kot navaja primer spodaj: Sitemap: Pošiljanje preko zahteve HTTP protokola. Spodnji primer je vzorčni, saj imajo spletni iskalniki različne URL naslove za pošiljanje zahtev: <searchengine_url>/ping?sitemap= 1 Robots.txt je datoteka, ki je namenjena iskalnim pajkom, v njej pa je zapisano, katero vsebino pajek lahko preiskuje in katero ne. Locirana mora biti v korenski mapi spletne strani.

28 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran Optimizacija izvorne kode strani Lahko si zamislimo kako je, če beremo članek ali knjigo s polno vsebinskimi napakami. Nad branjem vsebine z veliko slovničnimi napakami nismo najbolj navdušeni. Tudi pri iskalnih pajkih je enako, kadar je izvorna koda strani, ki jo morajo preiskati, polna napak. Pri tem se pogosto zgodi, da ne morejo preiskati vse vsebine, torej stran posledično ni indeksirana. Zato je pomembno, da so naše spletne strani narejene po standardih konzorcija W3C. Naslednja stvar, ki jo upoštevamo pri optimizaciji izvorne kode strani, je postavitev elementov znotraj strani. Iskalniki prioritetno ocenjujejo vsebino, postavljeno od vrha proti dnu. Elemente programske kode Javascript, ki se pogosto pojavlja pri spletnih straneh, je zato priporočeno postaviti na dno spletne strani. Ostale gradnike vsebine (naslovi, podnaslovi, besedila) lahko postavimo na vrh elementa spletne strani <body>, njihov prikaz uporabniku pa nato drugače razporedimo s predlogo CSS [8].

29 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 19 5 OPTIMIZACIJA ZA ISKALNIKE ZUNAJ STRANI 5.1 Starost in veljavnost domene Starost in veljavnost domene sta pomembni lastnosti pri razvrščanju spletnih strani v iskalniku Google. Na dejavnik starosti domene lahko vplivamo tako, da kupimo ţe obstoječo domeno, kadar ustanavljamo spletno stran. Laţje vplivamo na veljavnost domene. Iskalnik Google bolj ceni strani, katerih domene so zakupljene za več let, kar je jasno razvidno iz opisa njegovega patenta za algoritem PageRank:»Nekateri signali se lahko uporabijo za razlikovanje med nezakonitimi in zakonitimi domenami. Domena se na primer lahko podaljša do deset let. Domene legitimnih spletnih strani, se pogosto podaljša za več let vnaprej, medtem ko se domene za nezakonite spletne strani redko uporabljajo več kot eno leto. Zato je mogoče datum poteka domene uporabiti kot dejavnik legitimnosti domene in dokumentov, povezanih z njo.[13]«5.2 Vhodne povezave Vhodne povezave so povezave, ki so locirane na drugih spletnih straneh in preusmerjajo obiskovalca na našo spletno stran. Spletni iskalniki jih zelo cenijo, ker z njimi ugotavljajo pomembnost in popularnost spletne strani. Pri Googlu so za to področje razvili in patentirali algoritem PageRank, katerega delovanje je opisano v poglavju 2.3. Etika optimizacije za iskalnike, ki jo določajo spletni iskalniki je, da bi naj proces povezav potekal naravno, kar pomeni, da naj ne bi sami posredno ali neposredno vplivali na vhodne povezave. To pa je v današnjem času bolj kot ne le teorija, v praksi pa se dogaja nekaj povsem drugega. Če izpostavimo oglaševanje, ki ga ponujajo domala vsi spletni iskalniki, ko prikazujejo in zaračunavajo klike na oglasne povezave, ugotovimo, da v praksi spletni iskalniki sami delajo v nasprotju s svojo etiko.

30 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 20 Za takšne primere spletnega marketinga so spletni iskalniki uvedli pravilo, ki velja za zaloţnike, ki prikazujejo oglase. Oglasne povezave morajo biti definirane tako, da spletni pajek ve, da povezavi naj ne sledi. Prva rešitev tega problema je s povezavo, ki vsebuje vrednost nofollow atributa rel. Povezava z rel atributom izgleda tako: <a href='' rel=''nofollow''>oglasna povezava</a> Če spletni pajek povezavi ne sledi, to posledično ne vpliva na vrednost pomembnosti oglaševalčeve spletne strani. To vrednost pri Googlu imenujejo enako kot algoritem, ki se s tem ukvarja - PageRank. Obstaja pa še druga moţnost rešitve tega problema, in sicer, da povezavo preusmerimo na vmesno stran, ki je blokirana z datoteko robots.txt [14]. Vmesne strani se najpogosteje uporabljajo za spremljanje analiz klikov na povezave. Če spletni iskalnik ugotovi, da gre za plačano povezavo, ki je sledljiva, sta oglaševalec in zaloţnik posledično kaznovana s slabšo uvrstitvijo ali celo z izključitvijo iz indeksa spletnega iskalnika. Zato moramo biti torej pazljivi kje in kako oglašujemo spletno stran. Proces optimizacije zunaj strani, kjer skrbimo za vhodne povezave, se imenuje Grajenje povezav (ang. Link Building). Pomembne lastnosti vhodnih povezav, ki jih upoštevajo spletni iskalniki, so: Količina povezav, ki iskalniku pove, kako zelo omembe vredna je določena stran. Kvaliteta povezave se meri po oceni strani, kjer je povezava objavljena. Je prav gotovo bolj pomembna lastnost kot pa kvantiteta. Ključne besede so v naslovu povezave. Nekaj ključnih besed mora čim bolje opisati vsebino strani, na katero kaţe. V primeru, kadar ni mogoče povzeti vseh pomembnih ključnih besed je dobro, da uporabimo atribut title označevalnega jezika HTML, s katerim dopolnimo vsebino povezave. Grajenje povezav lahko sami najboljše opravimo tako, da povezave vključimo v odgovore in komentarje na raznih spletnih forumih in spletnih dnevnikih, kjer je tema diskusije povezana z vsebino naše spletne strani. Dobro je tudi, če izkoristimo spletne dnevnike in spletne strani, kjer lahko obiskovalci objavijo članek. Med razširjenimi načini grajenja povezav je tudi izmenjava povezav, kjer dve strani povezujeta druga drugo. Dvostranske povezave imajo sicer nekoliko manjšo teţo, kot enostranske.

31 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 21 Povezave lahko objavimo tudi v katalogih spletnih strani. Nekaj pomembnejših katalogov spletnih strani: DMOZ ( Mat'Kurja ( Google Places ( Yahoo! Directory ( Splača se poiskati tudi kataloge spletnih strani za področja, katera so vsebovana na spletni strani, tj. na primer katalog spletnih strani z restavracijami, če imamo spletno stran, katere tematika je restavracija. Zelo razširjen in eden izmed laţjih načinov grajenja povezav, je objavljanje povezav na socialnih omreţjih (Facebook, Twitter). Uporabniku na spletni strani ponudimo moţnost, da objavi povezavo v svojem profilu na določenem socialnem omreţju. V praksi uporabniki zelo radi delijo vsebino z ostalimi uporabniki svetovnega spleta, če je ta za njih zanimiva. Pri grajenju povezav moramo paziti, da ne objavljamo v farmah povezav 1 in da s povezavami na spletu ne ustvarjamo ti. slame (ang. Spam). Tudi pri povezavah je teţko preslepiti iskalnike. Ti na primer preverjajo, kakšno je razmerje med sledljivimi 2 in ne sledljivimi povezavami ter številom povezav, ustvarjenih v določenem časovnem obdobju. Prevelik deleţ sledljivih povezav ali v kratkem času, ustvarjenih na stotine povezav v prejšnjem obdobju pa nič ali zelo malo, da iskalniku signal, da grajenje povezav ni bilo opravljeno organsko. Takšnim načinom grajenja povezav se v praksi načeloma izogibamo [20]. 1 Farma povezav je skupek spletišč, ki povezujejo druga drugo z namenom, da bi določeni spletni strani zvišali vrednost v spletnih iskalnikih. 2 Preko sledljive povezave iskalnik pride na stran, na katero je povezava usmerjena. To vpliva na vrednost spletne strani.

32 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 22 6 ORODJA Pri razvoju optimiziranih spletnih strani imamo pestro izbiro orodij za vsa področja optimizacije. Spodaj so našteta orodja, ki se delijo na analitična in tehnična orodja. Analitična orodja so namenjena za izdelavo različnih analiz kakovosti spletne strani, iskanje pomanjkljivosti, napak, ipd. Tehnična orodja nam dejansko pomagajo pri optimizaciji. Med te smo uvrstili orodja za normalizacijo URL naslovov in generiranje kazal spletnih mest. 6.1 Analitična orodja Google Analytics. Brezplačno orodje, ki ponuja storitve za analiziranje obiskanosti spletne strani je Google Analytics. To orodje je najbolj priljubljeno med podobnimi orodji na trţišču. Doprinos k temu je prav gotovo njegova pestra izbira moţnosti opravljanja analiz, kvalitete le-teh ter njegova preprosta uporaba. Z analizami tega orodja lahko pridobimo podatke o: Obiskovalcih: lokacija, jezik, informacije o brskalniku, operacijskem sistemu in nastavitvah zaslona, čas obiskovalcev na strani, število obiskanih strani, deleţ uporabnikov, ki se vračajo na stran. Virih prometa: število ali deleţ obiska preko povezav, preko iskalnikov ali direktno na stran, ključne besede po katerih uporabniki pridejo na spletno stran preko iskalnikov. Vsebini: obiskanost posameznih strani, najpogostejše vhodne in izhodne 1 strani ter iskanja uporabnikov znotraj spletne strani. 1 Izhodna stran je spletna stran, kjer uporabnik zapusti spletno mesto.

33 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 23 Z orodjem Google Analytics lahko poljubno definiramo cilje, kar nam pomaga pri analiziranju vedenja uporabnikov po spletni strani. To storimo tako, da določimo pot do ciljne strani, ki nas zanima. Pot je običajno sestavljena iz več korakov, tj. več vmesnih strani. Da si laţje predstavljamo vzemimo primer, katerega cilj je opravljen nakup v spletni trgovini. Spletne trgovine nas običajno po končanem nakupu preusmerijo na stran, kjer se nam prikaţe potrdilo o opravljenem nakupu. To spletno stran si bomo torej vzeli za svojo ciljno stran. Predpostavili bomo, da celoten postopek nakupa poteka po naslednjih korakih: 1. pregled artiklov, 2. vnos v košarico, 3. naročilo artiklov, 4. potrdilo o opravljenem nakupu. Z analizo ciljev, kjer se merijo konverzije, dobimo uporabne podatke o številu uporabnikov, ki ne pridejo do cilja in podatke o tem, kje na poti se ustavijo. Ti podatki nam pomagajo, da odpravimo teţave na spletni strani in povečamo konverzijo. Prednost orodja Google Analytics je tudi integracija z oglaševalskim sistemom Google AdSense, ki nam omogoča, da opravimo analize oglaševalskih kampanj z vidika njihovega vpliva na spletno mesto. To nam pomaga pri optimizaciji oglaševalskih kampanj. Ker nas po navadi zanimajo le določeni podatki in ţelja po najkrajšem času za pregled analiz spletnih mest, nam to orodje omogoča ustvarjanje lastnih poročil in moţnost pošiljanja analiz preko elektronske pošte.

34 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 24 Slika 6.1: Analiza obiskanosti spletne strani glede na ključne besede v orodju Google Analytics. Za integracijo spletne strani z orodjem Google Analytics moramo najprej vpisati spletno mesto, nakar nam sistem določi unikatno šifro. Ta šifra je ţe vključena v vnaprej generirano kodo Javascript, ki jo moramo prekopirati v izvorno kodo svoje spletne strani Google Vpogled v iskanje (Google Insights). Ta storitev analizira spletna iskanja iz vseh Googlovih domen in izračuna, koliko iskanj je bilo opravljenih za vneseni izraz glede na skupno število iskanj. Orodje uporabljamo za analiziranje trendov iskanja posameznih ključnih besed. Prikaţe nam graf z obsegom iskanja za iskalne izraze po priljubljenosti čez čas, na lestvici od 0 do 100. Izraze lahko tudi kategorično in lokacijsko filtriramo ter si ogledamo seznam najpogostejših iskanj in iskanj v porastu. Ta storitev je uporabna tudi za zbiranje idej za nove ključne besede, saj nam orodje prikaţe iskalne izraze, ki so sorodni našim ključnim besedam. Slika 6.2: Prikaz trendov iskanja za ključne besede: suzuki, husqvarna, ktm.

35 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 25 Podobno orodje kot Google Insights je orodje Google Trends, ki pa ne ponuja filtriranja rezultatov in prikaza ključnih besed, ki so povezane z našimi iskalnimi izrazi Google Keyword Tool. Za preverjanje obsega iskalnih poizvedb in za iskanje idej za ključne besede, uporabimo orodje Google Keyword Tool. Na sliki 6.3 vidimo seznam ključnih besed z njihovim globalnim in lokalnim obsegom mesečnega iskanja. Slika 6.3: Pregled obsega iskalnih poizvedb z orodjem Google Keyword Tool, za ključni besedi: motorji, motocikli. Orodje za ključne besede deluje znotraj Googlove oglaševalske storitve Adwords, in sicer v namen izbrati primerne ključne besede za oglaševanje. Moţno ga je uporabiti tudi zunaj oglaševalskega sistema, saj je vsem prosto dostopno Google Webmaster Tools, Yahoo! Site Explorer in Bing Webmaster Tools. Ta orodja so med seboj podobna orodja, ki nam omogočajo upravljanje spletne strani v spletnem iskalniku in pomagajo analizirati njihovo umestitev. Vsa tri orodja ponujajo naslednje moţnosti: Predloţitev spletnega mesta iskalniku. Prikaz podatkov o brskanju pajka po vsebini spletnega mesta (število prebrskanih strani dnevno, teţave pri brskanju).

36 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 26 Prikaz podatkov o indeksaciji (pomembnost ključnih besed najdenih na spletni strani, statistika obiskanosti glede na ključno besedo). Predloţitev kazala spletnega mesta. Obvestila o nezaţeleni programski opremi, ki jo najde pajek na spletni strani. Nastavitev prednostne domene in kanoničnih naslovov spletnih strani, za preprečitev podvojitve vsebin. Prikaz podatkov o vhodnih in notranjih povezavah. Določitev prepovedi indeksiranja posameznih parametrov v naslovih URL. Napake na spletni strani in predlogi za izboljšanje spletnega mesta. Orodje iskalnika Bing in iskalnika Google je nekoliko naprednejše od tistega, ki skrbi za upravljanje spletišč v iskalniku Yahoo!. Ta orodja bi lahko zaradi nekaterih njihovih funkcij umestili tudi med tehnična orodja. Slika 6.4: Nadzorna plošča orodja Google Webmaster Tools IIS SEO Toolkit. Orodje IIS SEO Toolkit omogoča opravljanje SEO analiz spletnih strani, upravljanje s kazali spletnih strani in z datotekami robots.txt. Zaradi tega je to

37 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 27 orodje tako analitično, kot tudi tehnično. Po namestitvi se integrira v upravljalno konzolo IIS streţnika, od koder je dostopna. Prednost orodja IIS SEO Toolkit pred ostalimi podobnimi orodji je, da lahko zraven ţe vgrajenih definicij poročil, ustvarjamo tudi lastne. Slika 6.5: SEO analiza spletne strani z orodjem IIS SEO Toolkit Orodja HTML Validator, CSS Validator in RSS/Atom Validator. Na spletni strani konzorcija W3C je na voljo mnogo orodij za preverjanje semantične pravilnosti izvorne kode datotek HTML, CSS ali RSS. Ta orodja nam v primeru napak v izvorni kodi

38 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 28 prikaţejo nepravilnosti, ki so jih odkrila in nam opišejo napako ter dajo napotke, kako te napake odpravimo. Orodja so dostopna na naslovih: (X)HTML Validator: CSS Validator: RSS / Atom Validator: Tehnična orodja Google Sitemap Generator. Je programska oprema, ki skrbi za aţurnost kazala spletne strani [15]. Njegovo delovanje temelji na analizi uporabnikove navigacije po strani. Je samostojna aplikacija, ki mora biti nameščena na operacijskem sistemu, na katerem je nameščen spletni streţnik, kjer gostuje spletna stran, ki ji ţelimo vzdrţevati kazalo strani. Funkcije programa so: Ustvarjanje kazala strani na podlagi prometa spletne strani, dnevniških in ostalih datotekah spletnega streţnika. Konfiguracija aplikacije preko spletnega vmesnika. Samodejno oddajanje kazala spletnemu iskalniku. Samodejno preračunavanje časa spremembe datoteke na spletni strani in frekvence njenih sprememb. Filtriranje naslovov URL, ki jih ne ţelimo vključiti v kazalo spletnega mesta.

39 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 29 Slika 6.6: Vmesnik za upravljanje Google Sitemap Generator-ja Google Sitemap Generator deluje za spletna streţnika IIS in Apache, na operacijskem sistemu Windows ali Linux. Moţno ga je uporabiti tudi na porazdeljenem streţniškem sistemu. Kadar upravljamo s takšnim orodjem, moramo nadzorovati njegovo delovanje, da nam orodje v kazalo spletnega mesta ne dodaja tistih URL naslovov spletnih strani, ki ne ţelimo, da so indeksirane.

40 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran Modul IIS URL Rewrite. Z Microsoftovim modulom URL Rewrite za streţnik IIS je mogoče prepisovanje URL naslovov na podlagi pravil, ki jih nastavimo. Trenutno najnovejša različica aplikacije je 2.0, namenjena za streţnik IIS 7. Uporabniški vmesnik za upravljanje z modulom IIS URL Rewrite se po namestitvi integrira v upravljalno konzolo streţnika IIS [19]. Slika 6.7: Čarovnik za ustvarjanje prepisovanja URL naslova. Funkcije modula IIS URL Rewrite so: Preoblikovanje naslovov URL na podlagi pravil. Preoblikovanje streţniških spremenljivk in zahtevkov HTTP streţnika. Preoblikovanje odgovorov HTTP streţnika. Preoblikovanje velikih črk v tekstu naslova URL v male črke. Uvoz pravil za preoblikovanje naslovov URL iz modula Mod_rewrite, ki deluje na streţniku Apache. Nastavitve kanoničnih URL naslovov.

41 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 31 7 SEO FUNKCIJE ASP.NET 4 OGRODJA V novo izdajo programskega ogrodja ASP.NET 4, so razvijalci pri podjetju Microsoft vključili nekaj metod, ki programerjem pri razvoju spletnih aplikacij omogočajo ali pa vsaj olajšajo razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij. To so [16]: Response.RedirectPermanent je alternativna metoda obstoječi metodi Response.Redirect, ki se uporablja za preusmeritev iz ene strani na drugo. Pri metodi Response.Redirect odjemalec dobi od streţnika odgovor na zahtevo, s statusno oznako 301, ki pomeni, da je preusmeritev le začasna. Izboljšava nove metode Response.RedirectPermanent je, da streţnik odgovori na zahtevo s statusom 302, kar pomeni, da je preusmeritev stalna. Teţava stare metode je, da iskalni pajki začasne preusmeritve s statusom 301 ignorirajo. Page.MetaKeywords in Page.MetaDescription sta metodi, ki omogočata vstavljanje ključnih besed in opisov vsebine v META element spletne strani. Response.RedirectToRoute in Response.RedirectToRoutePermanent sta funkciji, ki sta bili prvič integrirani v ogrodju ASP.NET 3.5 SP1 za namen razvoja spletnih aplikacij modela MVC. Omogočata uporabo usmerjanja naslovov URL. Za primer vzemimo, da namesto naslova URL: lahko določimo prepis na naslov: V ogrodju ASP.NET 4 sta ti dve funkciji uporabni tudi pri razvoju spletnih aplikacij modela WebForms. Razlika je med metodama RedirectToRoute in RedirectToRoutePermanent je pri vračanju statusa streţnika, enako kot pri zgoraj opisanima metodama Response.Redirect in Response.RedirectPermenent. Pri uporabi metode RedirectToRoutePermanent streţnik vrne odgovor na zahtevo s statusno kodo 302, kar je za spletne iskalnike primeren način uporabe preusmeritev. Zraven teh funkcij, ki omogočajo laţji ter kvalitetnejši razvoj spletnih aplikacij, omenimo tudi funkcijo Viewstate, ki omogoča shranjevanje podatkov v skrita polja. Če funkcije Viewstate v spletni aplikaciji ne uporabimo, potem je najbolje, da jo izklopimo. S tem

42 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 32 izboljšamo učinkovitost nalaganja strani, saj zmanjšamo velikost spletne strani in prihranimo streţniške vire. V primeru, da funkcijo Viewstate uporabimo pa je priporočljivo, da skrita polja, ki jih ustvari ta funkcija, prestavimo na dno spletne strani. Kot smo ţe omenili v poglavju 4, kjer smo obravnavali optimizacijo za spletne iskalnike znotraj spletne strani, ima pri indeksiranju v spletnih iskalnikih vsebina pri vrhu spletne strani višjo prioriteto. S funkcijo Viewstate običajno ne hranimo podatkov, ki bi bili zanimivi za uporabnike in ne ţelimo, da jih kot pomembne podatke zaznajo spletni iskalniki. Ena izmed moţnosti, da skrita polja na spletni strani prestavimo na dno spletne strani je, da to v datoteki web.config definiramo: <pages renderallhiddenfieldsattopofform="false" />

43 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 33 8 IZDELAVA SPLETNE APLIKACIJE Teorijo v prejšnjih poglavjih smo podprli z izdelavo spletne aplikacije. V tem poglavju opisujemo, katere elemente optimizacije spletnih strani za iskalnike smo upoštevali in vključili v spletno aplikacijo. Spletna stran, ki smo jo izdelali, je namenjena objavi izgubljenih, ukradenih in najdenih predmetov. Izdelana je v programskem ogrodju ASP.NET 4. Spletna stran je vidna na sliki 8.1. Slika 8.1: Spletna stran Osnovne funkcionalnosti spletne strani so prikaz seznamov objavljenih predmetov, nova objava predmeta, iskanje po bazi predmetov. Seznami prikaza objavljenih predmetov omogočajo filtriranje med izgubljenimi in najdenimi predmeti.

44 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 34 Vsebino na strani objavljajo obiskovalci spletne strani. To je za spletno mesto prednost pri pridobivanju vsebine z različnimi ključnimi besedami, da nas lahko iskalniki indeksirajo po več ključnih besedah. Uporabljeni elementi optimizacije za spletne iskalnike so opisani v naslednjih podpoglavjih: 8.1 Navigacija znotraj strani Za navigacijo znotraj strani smo izbrali ustrezno strukturo, ki je najbolj primerna za premikanje uporabnika po strani, da pride do ţelene strani. To omogoča hierarhična struktura, ki jo prikazuje slika 8.2. Ko pridemo na osnovno stran, se nam prikaţe seznam vseh predmetov. Predmete lahko filtriramo tako, da nam prikaţe le izgubljene oziroma najdene predmete. Na enak princip je mogoče filtrirati tudi seznam predmetov pri uporabi funkcije iskanja. Ostale dinamične strani (predmeti) in statične so povezljive med seboj. Pri prikazu predmeta je povezava na stran za tisk oglasa definirana tako, da ji iskalnik ne sledi, saj ne ţelimo, da bi iskalnik indeksiral dvojno vsebino oglasa. Slika 8.2: Struktura navigacije znotraj strani.

45 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran Ključne besede Spletno stran smo prilagodili ključnim besedam, ki so navedene v tabeli 8.1 tako, da smo uporabljali te ključne besede v elementih, ki so navedeni pod tabelo. Tabela 8.1: Pozicija spletne strani pri ključnih besedah v iskalniku Google. Ključna beseda Pozicija spletne strani v iskalniku Google Pozicija spletne strani v iskalniku Najdi.si izgubljeno najdeno izgubljeni predmeti najdeni predmeti izgubljeno najdeno izgubljene ţivali Iz zgornje tabele 8.1 razberemo, kakšna je uvrstitev spletne strani glede na iskalne nize v iskalniku Google in Najdi.si. Pozicije umestitve spletne strani so bile preverjene v začetku marca Ključne besede prikazane na spletni strani smo vključili v naslednje elemente spletne strani: Naslov URL. Naslov spletne strani - <title> element. V atribut ključnih besed META elementa, primer: <meta keywords=''kljucne,besede'' />. V atribut opisa strani META element, primer: <meta description=''opis strani'' />. Besedila na spletni strani.

46 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 36 Naslove v besedilih - <h1>, <h2>, <h3>, <h4> elementi. V atribut za opis slike, primer: <img src=''abc.jpg'' alt=''opis slike'' />. Besedila povezav in atribut, ki opisuje povezavo, primer: <a href=''~/privacy_policy.aspx'' title=''splošni pogoji uporabe spletnega mesta izgubljeno.najdeno.si.''>pogoji uporabe</a> 8.3 Naslovi URL Za normalizacijo in preusmeritve naslovov URL smo uporabili streţniški modul IIS URL Rewrite module 2.0. Spodnja tabela prikazuje, katere naslove URL smo preoblikovali in kakšen je rezultat tega preoblikovanja. Tabela 8.2: Prepis naslovov URL. URL naslov pred preoblikovanjem [url]/default.aspx?t=izgubljeni&p=2 [url]/default.aspx?p=2 [url]/object.aspx?n=torba&id=80 URL naslov po preoblikovanju [url]/predmeti/izgubljeni/2/ [url]/2/ [url]/torba/80/ Zaradi preglednosti tabele smo besedilo» z besedilom»[url]«. Pri integraciji preoblikovanja naslovov URL s spletno aplikacijo zgrajeno v ogrodju ASP.NET pride do teţav, kadar se sproţi zahteva funkcije Postback. Če imamo na določeni spletni strani preoblikovan naslov URL, se po zahtevi Postback naloţi spletna stran z nepreoblikovanim naslovom URL. To teţavo smo odpravili tako, da elementu form1, ki je obvezen na vsaki strani, z metodo Request.RawUrl, določimo nov, preoblikovan naslov URL atributu action. Slika 8.3 prikazuje primer metode Request.RawUrl, ki rešuje opisan problem.

47 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 37 Slika 8.3: Uporaba metode Request.RawUrl. Orodje URL Rewrite module smo uporabili tudi za nastavitev glavne domene. Zahtevki so preusmerjeni na kar onemogoča podvajanje vsebin pri spletnih iskalnikih. 8.4 Kazalo strani Kazalo strani smo implementirali s storitveno usmerjeno arhitekturo SOAP, kot spletno storitev. Metodo spletne storitve za generiranje kazala strani zaţene namizna aplikacija, ki smo jo razvili in je nameščena na streţniku. To aplikacijo enkrat dnevno zaţene operacijski sistem. Edina funkcija te namizne aplikacije je opravljanje klicev spletnih storitev. V kazalo spletnega mesta so vključene vse statične strani, vsi seznami predmetov ter vsi predmeti. Datoteka sitemap.xml, ki jo ustvari spletna storitev se nahaja v korenskem imeniku spletnega mesta. 8.5 Naslov strani in META podatki META ključne besede in opis vsebine smo uporabili zaradi iskalnika Najdi.si, ki je en izmed redkih iskalnikov, ki te podatke še uporablja pri indeksiranju spletne strani. Stran smo razvili za ciljno skupino slovensko govorečih uporabnikov, saj iskalnik Najdi.si v Sloveniji nima zanemarljivega števila uporabnikov. Pri straneh, kjer vsebino vnašajo uporabniki spletne strani, moramo v spletno aplikacijo implementirati algoritem, ki bo samodejno generiral META podatke na podlagi vsebine, ki jo vnesejo uporabniki. Spletna aplikacija, ki smo jo razvili za naziv strani uporabi naziv predmeta, ki ga objavi uporabnik, META opis vsebine pa je enak kot opis predmeta. META ključne besede dobimo iz besed, ki jih vsebuje naziv predmeta. Besede iz naziva

48 Razvoj za iskalnike optimiziranih spletnih aplikacij Stran 38 predmeta smo izbrali, ker predvidevamo, da se bodo tudi v opisu predmeta pojavile enake ključne besede, kot v nazivu. 8.6 Vir RSS Vir RSS smo uporabili za pridobivanje zunanjih povezav. Predvidevamo, da ga v praksi ne bo uporabljalo veliko uporabnikov za sprotno spremljanje novih objav. Uporabili smo ga za objavo v RSS imenikih, kjer sluţi za višanje vrednosti strani pri iskalnikih. Ustvarjanje RSS datoteke poteka na enak način, kot generiranje kazala strani. Datoteka se ustvari en krat dnevno, vključuje pa zadnjih 10 objav. 8.7 Semantična veljavnost kode HTML Vsem stranem na spletnem mestu smo preverili semantično pravilnost kode z orodjem konzorcija W3C. Napake, ki smo jih odkrili, smo odpravili. Semantično pravilnost kode HTML za stran default.aspx prikazuje spodnja slika 8.4. Slika 8.4: Potrditev semantične pravilnosti kode za začetno stran spletnega mesta