58 FRANC KOLARIČ: Franc Kolarič Vinogradna posest v Slovenskih goricah. (Ptujski politični okraj brez Jeruzalemskih goric.) V naslednjem hočem podati
|
|
- Nik Janežič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 58 FRANC KOLARIČ: Franc Kolarič Vinogradna posest v Slovenskih goricah. (Ptujski politični okraj brez Jeruzalemskih goric.) V naslednjem hočem podati sliko razprostranjenosti in razdelitve vinogradov v onem delu Slovenskih goric, ki spadajo v ptujski politični okraj, ter posredno predočiti, v kolikor vpliva to stanje na gospodarski položaj ljudstva na tem ozemlju. Morda bo pričujoče delo v mnogočem podobno razpravam dr. F. Žgeča o Halozah in J. Kerenčiča o Jeruzalemskih goricah, toda v mnogočem se bo tudi razlikovalo in to ne samo po metodi dela, temveč po posestnih razmerah sploh. Pri delu me je vodila želja, da prikažem posestne razmere vinogradov take kakršne so in da s tem doprinesem svoj delež pri proučevanju tega problema. Želeti bi pa bilo, da bi se obdelali na enak način tudi ostali slovenski vinorodni predeli, kajti takrat bi bila mogoča njih medsebojna primerjava, ki bi vsekakor mnogo povedala.
2 VINOGRADNA POSEST V SLOVENSKIH GORICAH. 59 Podatke za svoje proučevanje sem dobil pni katastrski upravi v Ptuju, k jer so mi dali na razpolago posestne liste za 70 katastralnih občin po stanju leta in kjer so mi dovolili tudi prekopiranje karte katastralnih občin v merilu 1 : Zaradi tega ее vodstvu katastrske uprave, kakor tudi vsesm tistim, ki so pri mojem raziskovanju kakorkoli pomagali, iskreno zahvaljujem. Tercijarno gričevje onega dela Slovenskih goric, ki spada v ptujski srez, deli široka zamočvirjena spodnja dolina Pesnice v dva dela. У manjši zahodni del med Dravo in Pesnico, ki se vleče v obliki slemen od severozahoda proti jugovzhodu in se končuje z Mestnim vrhom tik nad Ptujem, ter v večji del goric vzhodno od Pesnice, ki pa v smeri proti vzhodu nekoliko izgublja na višini. Vodo iz zahodnega dela odvajata potoka Grajena in Rogoznica, iz vzhodnega dela pa Sejanski potok, Lešnica, Pavlovski potok in Trnova; ti zadnji imenovani odtoki im ajo v spodnjem delu zamočvirjena dolinska dna. Geološka zgradba imenovanega ozemlja je zelo enostavna. Najstarejše tvorbe so miocenski sloji, lapor, peščenjak in litavski apnenec; nastopata tudi mlajša pliocenska ilovica in prod. Podnebje kaže znake izrazitega panonskega vpliva. Zime so precej hladne, poletja vroča. (Povprečna julijska temperatura znaša 20*6 C, januarska 1'7 C.)1 Značilno je veliko število jasnih dni; povprečna oblačnost znaša le 4'08, zlasti majhna je poleti, vštevši september. Suho in sončno pozno poletje in zgodnja jesen ter veliko število poletnih dni s temperaturo nad 20 C (povprečno 62'5 dni),2 vse to je izredno ugodno za vinogradništvo. Padavin je povprečno 1000 mm na leto, največ v juniju (povprečno 119 mm), avgustu (povprečno 120 mm) in oktobru (povprečno 122 mm), n ajmanj v februarju (povprečno 47 mm), razmerama malo tudi v septembru (povprečno 99 mm). Povprečno je na leto 117 dni s padavinami. V Slovenskih goricah v smeri proti vzhodu, zlasti pa proti severu množina padavin znatno pojema. (Ptuj, povprečno 970 mm na leto, Ormož 940 mm, Sv. Ana v Slovenskih goricah 760 mm.)3. Sneg pada povprečno 22 dni na leto. Poleti, zlasti v ju liju, so pogoste nevihte, često združene s točo. V gospodarskem oziru je kmetijstvo najvažnejša panoga. Njive in vrtovi zavzemajo ponekod nad 45%, skoraj povsod pa nad 30% povr- 1 Podatki meteorološke postaje v Ptuju za dobo W. Trabert, Isothermen von Österreich. W ien Dr. Robert Klein: Klimatographie von Steiermark. Wien Podatki meteoroloških postaj Ptuj, Ormož in Sv. Ana v Slov. goricah za dobo
3 Vinogradna posest v Slovenskih goricah. 1r b e fin d Delež vinogradov napram celotni površini : 1 pod 2 5 % ; 3 2'5 5 % ; S%; 4 7'5 10%; %; 6 nad 15%. Delež posestnikov na vinogradni posesti: a posestniki domačini iz iste kat. o b iin e; b iz sosednih soriških kat. občin; c kmetje posestniki z Dravskega polja; č z Murskega polja; d posestniki meščani; e posestniki tujerodci. ю га 5 km.qrovinçï- r če vin ai * pn Г / / IVucbérà'ui ^Janezova P olanc! Im ena katastrskih občin v ptujskem d avčn em okraju: Biš. vrh Bišečki vrh, Bod B odkovci, Br Bratislavci, De Destrnik, Dest Destenci, D D olič, Dr Dragov ič, Drbetinci, Drs Drstelja, Eri Erjavci, G Gradošak PTUJ Gr Grajena, Grš Grajenščak, Grl Grlinci, Hlap Hlaponci, Hval Hvaletinci, Janežovci, J. v. Janežovski vrh, Jirš Jiršovci, Jur Juršinci, Ki Kicar, Krč Krčevina pri Ptuju, Krčevina pri Vurbergu, Ku Kukava, Lev Levanjci, L. vr. Ločkl vrh, M. v. Mestni vrh, Mo Mostje, N. v. Nova vas, Polanci, Polenšak, Pr Prerad,.R Rotman, Sa Sakušak, Se Senčak, Slav Slavšina, Slomi, Svet Svetinci, Sp. V elov. Spod. V elovlak, T. vas Trnovska vas, T. vrh Trnovski vrh, Vint Vintarovci, Vit Viiom arci. Vu Vumpah, Zagorci. ORMOŽ Imena katastrskih občin v orm oškem davčnem okraju; Br B ratonečice, Brez Breznica, Kij Ključarovci, Kor K oračiće, L Lahonci, Leš Lešnica, M. v. Mala vas, P Podgorci, Pr Pršetinci, Rak Rakovci. Ruc iiucmanci, R Runeč, Savci, Se Senešci, Sod Sodinci, t#, StfinyvnQ, Ste Sterlanci, Sv. Tomaž, Sar Sardinje, Tr Trnovci, Tl lib o ld» Vel. Nedelja, VI? Vičunci,? Zamušani, Žerovinci.
4 VINOGRADNA POSEST V SLOVENSKIH GORICAH. 61 šine posameznih katastralnih občin. Čeprav igrajo na obravnavanem ozemlju vinogradi v pretežni večini v gospodarskem oziru drugorazredno vlogo, jih vendar imamo povsod, kakor bomo to pozneje videli, toda mnogo manj jih je v bližini Ptuja in ob Pesnici, kot v goricah blizu Ormoža. Sliko, kolik je odstotek vinogradov v posameznih katastralnih občinah, kdo je lastnik teh vinogradov, kako so vinogtadi razporejeni in kolika je njihova velikost ter končno, katere vrste vinske trte se g o jijo na obravnavanem ozemlju, nam bo podalo naslednje proučevanje. Zaradi lažjega proučevanja in razlik, ki se pojavljajo, sem se opiral na razdelitev katastralne uprave v Ptuju, ki deli ptujski politični okraj v ptujski in ormoški davčni okraj. V delu Slovenskih goric ptujskega davčnega okraja sem obravnaval vse katastralne občine (45), v katerih se g oji vinska trta; v ormoškem davčnem okraju pa samo one katastralne občine (25), katerih ni obravnaval J. Kerenčič v razpravi Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah.4 Kakor sem že prej omenil, je v Slovenskih goricah ptujskega davčnega okraja manj vinogradov, nego v ormoškem davčnem okraju (brez Jeruzalemskih goric), računano seveda procentualno z ozirom na celotno površino davčnega okraja. V ptujskem davčnem okraju odpade na vinograde 4'18% od celotne površine okraja; v ormoškem davčnem okraju pa 5'46 %. Od 45 katastralnih občin ptujskega davčnega okraja jih je 26 takih, v katerih vinogradi ne presegajo 5%. Ali podrobno: v 7 katastralnih občinah (Grajena, Grlinci, Nova vas pri Ptuju, Levanjci, Slomi, Spodnji Velo vlak, Trnovska vas) ne presegajo 1 % ; v 9 katastralnih občinah (Destenci, Erjavci, Hlaponci, Hvaletinci, Janežovci, Krčevina pri Ptuju, Mostje, Polanci, Vitomarci) ne 2% ; v 5 katastralnih občinah (Bratislavci, Drbetinci, Jiršovci, Svetinci, Zagorci) ne 3 % ; v 3 katastralnih občinah (Drstelja, Slavšina, Vumpah) ne 4% in v 2 katastralnih občinah (Bišečki vrh, Krčevina pri Vurbergu) ne 5%. Deset katastralnih občin (Bodkovci, Dolič, Janežovski vrh, Juršinci, Mestni vrh, Polenšak, Senčak, Trnovski vrh, У intarovci, Grajenščak) je takih, v katerih m erijo vinogradi 5 10% površine. У 5 katastralnih občinah (Dragovič, Kicar, Kukava, Rotman, Sakušak) m erijo vinogradi 10 20% in v 4 katastralnih občinah (Destrnik, Gradošak, Ločki vrh, Prerad) zavzemajo vinogradi več kot 20% površine. V ormoškem davčnem okiraju je 10 katastralnih občin, v katerih vi- 4 Jože Kerenčič: Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah. Ponatis iz revije O bzorja štev Maribor 1939.
5 62 FRANC KOLARIČ: nogradi ne presegajo 5%. Podrobno: v 1 katastralni občini (Ključarovci) ne presega jo 1 % ; v 2 kajtastralnih občinah (Bratonečice, Savci) ne 2%; v 2 katastralnih občinah (Pršetinci, Rucmanci) ne 3% ; v 3 'katastralnih občinah (Koračiće, Rakovci, Velika Nedelja) ne 4% in v 2 katastralnih občinah (Breznica, Lešnica) ne 5%. V 12 katastralnih občinah (Mala vas, Podgorci, Senešci, Sodinci, Sterjancd, Sv. Tomaž piri Ormožu, Šardinje, Trnovci, Tibolci, Vičanci, Zamušani, Žerovinci) m erijo vinogradi 5 10% površine in v 3 katastralnih občinah (Lahonci, Runeč, Stanovno) 10 20% površine. У ostalem delu Slovenskih goric ormoškega davčnega okraja oziroma v Jeruzalemskih goricah pa je odstotek vinogradov sledeč: Od 21 katastralnih občin so 4 take, v katerih m erijo vinogradi 5 10% površine, 8 katastralnih občin je takih, v katerih m erijo vinogradi 10 20% površine; v 8 katastralnih občinah Imerijo vinogradi 20 40% in v 1 katastralni občini celo nad 60%. Prav dobro se vidi, kako vpliva na delež vinograda po katastralnih občinah predvsem odnošaj med goricami ter dolinskim območjem. Kolikor širše so doline, tem manj je vinogradov, kolikor višje so gorice, tem več površine je zasajene s trto. Ob Pesnici so katastralne občine, ki sploh nimajo nič vinograda. Na desni strani Pesnice je delež vinogradov največji na hrbtih goric, ki segajo od SZ proti JV, zlasti na Mestnem vrhu Grajenšaku, pa na hrbtu Sv. Urban Kicar. Vzhodno od Pesniške doline imajo največji delež vinogradov gorice, ki se vzdigujejo neposredno iz ravnine dokaj visoko. Severno od njih, kjer je dolina ob Sejanskem potoku in ob Lešnici nekoliko širša in so gorice ob njih nižje, je vinogradov manj, a več jih je zopet v višjih goricah okrog Juršincev in Polenšaka, kakor tudi pri Sv. Tomažu ter na vzhodu v visokem hrbtu med Lešnico in Pavlovskim potokoim, kjer prehajajo v Jeruzalemske gorice, ki se v njih odstotek s trto zasajene površine posebno močno stopnjuje. Ker bi bilo podrobno obravnavanje posameznih katastralnih občin preveč obširno in ker je mnogo katastralnih občin, v katerih je posestno stanje vinogradov oziroma njih razdelitev skoraj enaka, bom obravnaval katastralne občine po skupinah. V prvo skupino spadaj«vse katastralne občine, v katerih so lastniki vinogradov izključno domačini, torej posestniki iz katerekoli vinorodne občine. V drugi skupini eo katastralne občine, kjer so poleg domačinov lastniki vinogradov tudi posestniki s Ptujskega ali Murskega polja. V tretjo skupino spadajo katastralne občine, kjer im ajo poleg dosedaj navedenih posestnikov
6 VINOGRADNA POSEST V SLOVENSKIH GORICAH. 65 vinograde tudi posestniki meščani, a v četrto skupino one katastralne občine, kjer imajo svoje vinograde poleg ostalih tudi tujerodci. Y prvo skupino spada v ptujskem davčnem okraju 17 katastralnih občin, v ormoškem davčnem okraju pa 3 katastralne občine.5 Podrobno obravnavanje vseh teh katastralnih občin ni potrebno, ker se nam bo pokazala neka zakonitost že, če obravnavamo samo nekatere od njih. Vzemimo n. pr. vse tri kataetralne občine, Destemik, Gradošak in Ločki vrh, ki izkazujejo v ptujskem davčnem okraju največji odstotek vinogradov in pa katastralno občino Bratislavci, ki ima le 27% vinograda. V katastralni občini Destemik ima vinograde 74 posestnikov v skupni izmeri 22'2463 ha. V katastralni občini Gradosaik 30 pos. 9'6290 ha; v katastralni občini Ločki vrh 66 posestnikov 20'2083 ha vinogradov in v katastralni občini Bratislavci 37 posestnikov 10'5899 ha vinogradov. Res je sicer, da povprečne mere ne zadostujejo za pravilno razumevanje razdelitve površine vinogradov, vendar tudi one mnogo povedo. Zato naj navedem, koliko vinograda odpade povprečno na vsakega posestnika iz navedenih katastralnih občin. Na posestnika iz Desternika odpade povprečno 0'3006ha; na posestnika iz Gradošaka 0'3209ha; na posesitnika iz Ločkega vrha 0'3092 ha in na posestnika iz Bratislavcev ha vinograda. Omenil sem že, da so povprečne mere le pomožna metoda in da ne zadostujejo, zato bom skušal podati točno sliko o medsebojnem razmerju, oziroma razdelitvi vinogradov v okviru kategorij. Zaradi tega sem irazdelil vinograde v šest skupin in sicer: v prvo skupino sem uvrstil vinograde, ki m erijo do 10 arov; v drugo one od 10 do 20 arov; v tretjo od 20 do 50 arov; v četrto od arov, v peto od 75 do 100 arov in v šesto one, ki m erijo nad 1 ha. Če si sedaj ogledamo podrobno razdelitev vinogradov v omenjenih štirih katastralnih občinah, bomo videli sledeče: Vinograde do 10 arov imata v katastralni občini Destemik 2 posestnika, v katastralni občini Gradošak tudi 2 posestnika, v katastralni občini Ločki vrh 5 posestnikov in v katastralni občini Bratislavci 3 posestniki. Vinograde od arov ima v prvi katastralni občini 16 posestnikov, v drugi 10 posestnikov, v tretji tudi 16 posestnikov in v četrti 8 posestnikov. Vinograde od arov ima v prvi katastralni občini 48 posestnikov, v drugi 13 posestnikov, v tretji 37 posestnikov in v četrti 22 posestnikov. Vinograde od arov ima v prvi katastralni občini 8 posestnikov, v drugi 4 po- 5 Katere so te katastralne občine, se da razbrati s priložene karte.
7 64 FRANC KOLARIČ: sestni'ki, v tretji 7 poeestnikov in v četrti 3 posestniki. Vinogradi od 75 do 100 airov: v prvih treh kalastralnih občinah nič, v četrti 1. Vinogradi nad 1 ha: v prvi in četrti katastralni občini nič, v drugi 1, v tretji 1. Že pri povprečnih merah «mo videli, da odpade na posameznega posestnika povprečno 30 arov vinograda; podrobna razčlenitev pa nam je pokazala, da pretežna večina vinogradov meri salmo do 50 arov in da so vinogradi z v ečjo površino redki. To, kar smo dognali pri teh štirih katastralnih občinah, lahko smatramo več ali manj kot merodajno za vse katastralne občine te ekupine, ali bolje povedano: za vse vinograde domačinov ptujskega davčnega okraja. Izmed treh katastralnih občin ormoškega davčnega okraja si oglejmo katastralno občino Pršetinci. Tu je 6'6231 ha vinogradov razdeljenih med 25 posestnikov sledeče: do 10 arov vinograda imata 2 posestnika, od 10 do 20 arov 5 posestnikov, od arov 17 posestnikov in od 50 do 75 arov 1 posestnik. Vinograda z večjo površino od 75 arov ni. Povprečno pride na posestnika v tej katastralni občini 0'2649 ha vinograda. Iz navedenega sledi, da je razdelitev vinogradov na posestnike domačine v ormoškem davčnem okraju (brez Jeruzalemskih goric) ista, kakor v ptujskem davčnem okraju. Da je temu res tako, bomo videli ob koncu našega premotrivanja. Posestniki s Ptujskega polja, ki tvorijo drugo skupino, imajo vinograde v 12 katastralnih občinah ptujskega in 13 katastralnih občinah ormoškega davčnega okraja. Posestniki z Murskega polja, ki spadajo tudi v to skupino, pa imajo vinograde v katastralnih občinah ormoškega davčnega okraja.6 Raizdelitev vinogradov, oziroma posestne razmere, v tej skupini, so v glavnem enake onim prve skupine. To bo pokazalo podrobno proučevanje ene katastralne občine iz ptujskega in ene katastralne občine iz ormoškega davčnega okraja. V ptujskem davčnem okraju si oglejm o katastralno občino Prerad, v kateri je odstotek vinogradov precej visok (23 62 % ) in v kateri je največ posestnikov s Ptujskega polja (36). Teh 36 posestnikov ima 9*4849 ha vinogradov, ki so po velikosti razdeljeni med nje sledeče: Vinograd do 10 arov imata 2 posestnika, od arov 10 posestnikov, od arov 22 posestnikov; in od arov 2 posestnika. Večjega vinograda v tej občini ni. V ormoškem davčnem okraju si oglejm o katastralno občino Žerovinci, v kateri ima 20 posestnikov z Murskega polja 10'2116ha vinogradov, ki so med nje razdeljeni sledeče: Vinograd do 10 arov ima 1 po 6 Na karti se lepo vidi, da leže katastralne občine te skupine ob robu Slovenskih goric proti Ptujskemu, ozirom a Murskemu polju.
8 VINOGRADNA POSEST V SLOVENSKIH GORICAH. 65 sestnik, od arov 1 posestnik, od arov 9 posestnikov, od arov 6 posestnikov, od arov 2 posestnika in nad 1 ha 1 posestnik. Povprečno odpade na posestnika v katastralni občini Prerad 0'2634 ha, v katastralni občini Žerovinci 0'5105 ha. Posestniki tretje skupine meščani imajo vinograde v 22 katastralnih občinah ptujskega in v 20 kaitastralnih občinah ormoškega davčnega okraja. Omeniti moram, da se pojavljata, predvsem v ptujskeim, nekoliko manj v ormoškem davčnem okraju, dva tipa meščanskih vinogradov in sicer tip majhnega in velikega vinograda. Posestnik majhnega vinograda ga je v pretežni večini podedovali po svojih kmetskih starših; zaradi tega opazujemo take vinograde kjerkoli v obravnavanem ozemlju. Kot primer iz ptujskega davčnega okraja lahko navedem posestnike meščane iz katastralnih občin Kuka ve, Mostja. in Prerada, iz ormoškega davčnega okraja pa iz katastralnih občin Rucmanci in Sv. Tomaž pri Ormožu; po mojih ugotovitvah so vsi svoje majhne vinograde podedovali. Teh katastralnih občin niselm izbiral, ampak sem jih navedel le kot primer, kajti skoraj vsak meščan izjeme so seveda možne, ki ima vinograd s površino pod 50 arov, je meščan šele v prvem, redko v drugem kolenu. Veliki meščanski vinogradi pa leže predvsem na takih krajih, kjer dobro uspeva vinska trta in ki so poleg tega po možnosti v bližini prometnih zvez, če že ne mesta samega. Ta druga vrsta vinogradov je prišla v meščanske roke v pretežni večini z nakupom, kupec je bil ali sedanji lastnik ali pa že njegovi predniki. Kot primer za ta tip vinogradov naj navedeta katastralno občino Krčevino pri Vurbergu, k jer ima največji vinograd meščan iz Ljubljane, a ga je kupil od graščine v Dornavi. Vinograd meri ll'5529ha. V ormoškem davčnem okraju naj navedem kot primer katastralno občino Stanovno, k je r od 7 meščanskih vinogradov 4 merijo več kot po 1 ha.7 V četrto skupino sem uvrstil posestnike tujerodce, ki imajo vinograde v 10 katastralnih občinah ptujskega in 9 katastralnih občinah ormoškega davčnega okraja. Pod imenom tujerodcev je razumeti posestnike, ki niso Slovenci. Posestnike te skupine sem razdelil v dve podskupini in sicer v tujerodce, ki žive v Jugoslaviji in v inozemce. Pri obojih je treba dalje razlikovati posestnike meščane, graščake in denarne zavode. V ptujskem dav- 7 V to skupino sem uvrstil tudi vinograd Minoritskega konventa iz Ptuja in nemškega viteškega reda od Velike Nedelje. Vinograd prvih leži v k. o. Mestni vrh in meri 2'3821 ha, drugih v k. o. Sardin je in meri 2'4856 ha.
9 66 FRANC KOLARIČ: onem okraju ima vinograde 12 tujerodcev, ki prebivajo na našem ozem lju in sicer 10 meščanov in 2 graščaka. Teh 10 tujerodnih meščanov, ki so vsi Ptujčani, ima vinograde v 6 katastralnih občinah in sicer: v Grajenščaku 1 posestnik, v Kicarju 1 posestnik, v Janeževskem vrhu 1 posestnik, v Krčevini pri Ptuju 1 posestnik, v Krčevini pri Vurbergu 1 posestnik in v Mestnem vrhu 5 posestnikov. Dva od imenovanih 10 posestnikov imata vinograde s površino od arov, 3 posestniki s površino 1 2 ha, 2 posestnika od 2 3 ha, 1 posestnik od 3 4 ha in 2 posestnika od 4 5 ha. Prvi posestnik graščak Herberstein Jožef iz Ptuja ima vinograde v treh katastralnih občinah in sicer v Krčevini pri Ptuju, Krčevini pri Vurbergu in Vumpahu. Skupna površina njegovih vinogradov znaša 16'40?2 ha. Drugi graščak Gvido pl. Pongratz iz Doimave ima v ptujskem davčnefrn okraju vinograd v katastralni občini Prerad s površino ha; poleg tega pa ima v ormoškem davčnem okraju (brez Jeruzalemskih goric) vinograde v 5 kataistralnih občinah (Lahonci, Lešnica, Podgorci, Sodinci, Stanovno) s površino 14'8350 ha; na celotnem obravnavanem ozemlju ima torej ha vinogradov. V ormoškem davčnem okraju imajo vinograde 4 posestniki tujerodci naši državljani. Dva od teh sta meščana (iz Ormoža), k i iknata vinograde v katastralni občini Lešnicai, oziroma Stanovno s površino 3'3492l ha, oziroma 8'0538 ha. Ostala dva posestnika sta graščaka in sicer že omenjeni Gvido pl. Pongratz in pa Ulm Maks iz Zavrča, ki ima vinograd v katastralni občini Lešnica s površino 3'0644 ha. Od 11 inozemcev imata le dva vinograde v ptujskem, 9 pa v ormoškem davčnem okraju. Vinograda prvih dveh sta v katastralnih občinah Jiršovci in Vitomarci ter merita 0 328? ha, oziroma 0'3039 ha. Po imenih (Rojko, Reberc) in po majhni površini vinograda bi sodil, da sta to izseljenca. Isto velja tudi za 2 posestnika iz ormoškega davčnega okraja (Fertin, Kolarič), ki imata svoje vinograde v katastralni občini Bratonečice, oziroma Lahonci, s površino 0'6420 ha, oziroma 0'2982 ha. Izmed ostalih 7 posestnikov inozemcev v ormoškem davčnem okraju je 5 meščanov, 1 graščak in 1 denarni zavod. Meščani imajo vinograde v katastralnih občinah Lahonci, Lešnica., Senešci, Zamušani in Žerovinci. Po velikosti so vinogradi razdeljeni sledeče: 2 vinograda merita arov, 1 vinograd meri od arov, 2 vinograda merita nad 1 ha. Grof d Avernas Karl iz Freibiichla ima v katastralni občini Žerovinci vinograd, ki meri ha; Spodnještajerska posojilnica iz Gradca pa ima v katastralni občini Podgorci vinograd s površino ha.
10 VINOGRADNA POSEST V SLOVENSKIH GORICAH. 67 Sedaj, ko smo si v glavnem ogledali posesit in razdelitev vinogradov v 70 katastralnih občinah Slovenskih goric ptujskega ereza, bom navedel še nekatere podatke, ki pridejo do izraza le, če se obravnava celotno ozemlje. Obravnavano ozemlje meri ha (15.312'0263 ha ptujski davčni okraj; ha ormoški davčni okraj); od tega odpade na vinograde ha ali 4'8% (642'5043 v ptujski davčni okraj, v ormoški davčni okraj). Na celotnem obravnavanem ozem lju je razdelitev vinogradov sledeča: 3143 posestnikov domačinov ima vinogradov ha ali 787% 245 posestnikov e Ptujskega in Murskega polja ima vinogradov.. 83'9306 ha ali 7'2% 117 posestnikov meščanov ima vinogradov... 76'5822 ha ali 67 % 26 posestnikov tujerodcev ima vinogradov ha ali 7 4% 3531 posestnikov i m a ha ali 100% Iz gornje razpredelnice razvidimo, da je več kot aa površine vinogradov last domačinov. Toda če pogledamo, koliko vinograda odpade povprečno na posestnika domačina in koliko na druge posestnike, bom o videli, da je posestnik domačin v primeri z drugimi mnogo na slabšem. Na posestnika s polja pride povprečno 0'3425 ha vinograda, na posestnika meščana 0'6545 ha vinograda, na posestnika tujerodca 3'3172 ha, a na posetnika domačina samo 0'2899 ha. Mislim, da ne smemo delati zaključkov samo na podlagi povprečnih mer, zato si oglejm o razdelitev vinogradov tudi po kategorijah. Razdelitev vinogradov po kategorijah (celotno obravnavano ozemlje) : p IGO nad 100 Štev. r OSeStniKl : arov arov arov arov arov arov pos. domačini s Ptuj. in Mur. p o l j a m e š ča n i tujerodci skupaj *
11 68 FRANC KOLARIČ: Kaj nam pokaže gornja razpredelnica? Če pogledamo vinograde posestnikov domačinov, vidimo to, kar nam je že pokazalo proaičevanje po skupinah: pretežna večina njih ne meri vec kot 50 arov; tudi število od arov ni veliko, dočim je število vinogradov nad 100 arov naravnost malenkostno v primeri s celotnim številom vinogradov. Nekako v istem položaju so posestniki s Ptujskega in Mumskega polja. Pri meščanih se položaj že precej menja., posebno kar se tiče vinogradov nad 100 arov, dočim «o posestniki majhnih meščanskih vinogradov v istam položaju kot domačini. Pri posestnikih tujerodcih pa je isto razmerje, kakor ga lahko zasledimo v Halozah, ali pa v Jeruzalemskih goricah, namreč, da im ajo v pretežni večini one vinograde, ki m erijo več kot 100 a. Pogled na karto nam potrjuje, da vinogradi meščanov in tujerodcev niso razporejeni enakomerno, marveč da jih je razmeroma največ tam, kjer je delež vinogradne površine na j več ji, torej v goricah južnega obrobja, posebno v bližini Ptuja in O r moža s prehodom v Jeruzalemske goirice. G ornja razdelitev vinogradov da slutiti, kakšne vrste vinske trte se goje na njih. Uradno se smatra, da se goji na obravnavanem ozem lju izmed žlahtnih vrst predvsem šipon, laški rizling, zeleni silvanec, beli burgundec, itd. To je sicer res, toda pomisliti moramo, da se tudi tu, kakor v Halozah, žlahtne vrste goje predvsem v vinogradih posestnikov meščanov in tujerodcev ter le v manjši meri v večjih vinogradih posestnikov domačinov in posestnikov s polja. Ostali vinogradi so zasajeni z raznimi napol žlahtnimi vrstami vinske trte, med katerimi imajo samorodnice šmarnice, izabele, otela in druge še precej vidno vlogo. Res je sicer, da spada obravnavamo ozem lje po uradnem mnenju v predel s kvalitetno vinsko proizvodnjo, toda kakor je naše proučevanje pokazalo, moramo pretežni del Slovenskih goric, ki spadajo v ptujski davčni okraj in tudi del goric, ki spadajo v ormoški davčni okraj, izločiti iz tega predela in ga uvrstiti v predel s kvantitetno vinsko proizvodnjo. K ajti tukaj vino v pretežni večini ni glavni, ampak postranski pridelek in ker je namenjeno predvsem za domačo potrošnjo, se ne polaga velika važnost na izboljšanje vinogradov; izjemo tvorijo seveda večji vinogradi, predvsem pa oni, ki so last nedomačinov. Da tukaj vino ni glavni pridelek, nam kaže majhen odstotek vinogradov, ki bi bil v nasprotnem primeru gotovo večji, kajti pogoji za vinogradništvo so dani v vsem obravnavanem ozemlju. In v tem je, mislim, tudi že dan odgovor, kaj je z viničarji v : obravnavanem ozemlju. Prav za prav moram reči, da jih sko
12 raj ni, oziroma, da so le na večjih vinogradih, in sicer predvsem onih, ki so last meščanov ter tujerodceiv; pripomniti morasm, da je tu njihov socialni položaj navadno boljši, kakor pa položaj majhnega posestnika domačina. 69 Résumé. Les propriétaires des vignobles dans les Slovenske Gorice (Slovénie du NE). L auteuir traite la région de la viticulture la plus intense en Slovénie en examinant l état de la propriété dans 70 communes cadastrales. Sur le Territoire traité, les vignobles occupent ha (4 82%) de surface. Ce moyen n est dépassé que dans 22 communes, dont 8 ont plus de 10%, et 4 plus de 20% de surface couverte des vignobles. Les propriétaires des vignobles sont d une part des paysans, soit indigènes, soit ceux des plaines voisines de Drava et Mura, d autre part des citadins, pas rarement des étrangers, surtout des villes d ancienne Autriche. Les vignobles des paysans indigènes (3143 propriétaires possédant ha on 787% de tous les vignobles) et de ceux des régions voisines (245 propriétaires possédant ha ou 7'2%) atteignent pour la plupart à peine la grandeur de 50 a et ne la dépassent guère. Entre les propriétaires citadins (117 du pays avec 76'58ha ou 6 7% et 26 étrangers avec 86'25 ha ou 7 4%) il y a deux types: le petit propriétaire et le grand propriétaire. Le propriétaire du petit vignoble tire ordinairement son origine directement d une famille indigène paysanne; il a gardé le vignoble hérité après avoir, lui ou ses parents, quitté définitivement la campagne. Mais les plus grands et les meilleurs vignobles sont la propriété des vrais citadins (pas d origine paysanne), qui les ont acquis pour la plupart en les achètent. D e même, les étrangers ne sont propriétaires que des grands et bous vignobles (plus d un ha). Un paysan indigène possède en moyenne ha de vignoble, un propriétaire paysan des régions voisines ha, un citadin du pays ha et un étranger 5'3172 ha. Le vignobles des paysans sont distribués également partout où oa cultive la vigne, ceux des citadins et des étrangers, au contraire, sont concentrés presque tous dans les parties, où la viticulture est la plus intense, c est à dire sur les versants viticoles du Sud, surtout aux environs de Ptuj et de Ormož ainsi que vers les Jeruzalemske gorice. Franc Kolarič.
Microsoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večII. Druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 148 BENEDIKT 520
II. Druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost KATASTRSKA 148 BENEDIKT 520 BENEDIKT CELA 754 516 DRVANJA CELA 544 517 IHOVA CELA 328 521 SPODNJA ROČICA CELA 170 518 TRIJE KRALJI CELA 289
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži več(Microsoft Word - na\350rt ravnanja 2014-)
OBČINA SVETI TOMAŽ OBČINSKI SVET Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010, 75/12) in 6. člena Uredbe o stvarnem premoženju
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večan-01-fr-diodeskemo.indd
Conrad sur INTERNET www.conrad.fr N O T I C E Version 06/11 Assortiment de 30 diodes lumineuses Kemo Code : 182225 Note de l éditeur Cette notice est une publication de la société Conrad, 59800 Lille/France.
Prikaži večŠtev.: /19-297/013 Ljubljana, dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. NIJZ OBMOČNA ENOTA MARIBOR Prvomajska ulica Marib
Štev.: 1810-1/19-297/013 Ljubljana, 30.7.2019 dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. NIJZ OBMOČNA ENOTA MARIBOR Prvomajska ulica 1 2000 Maribor Zadeva: Polletno poročilo o delovanju Programa Svit
Prikaži večUniverza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo MAGISTRSKO DELO Mateja Spevan Maribor, 2016
Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo MAGISTRSKO DELO Mateja Spevan Maribor, 2016 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo Mateja Spevan MAGISTRSKO DELO
Prikaži večSpremembe in dopolnitve Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS v članski kategoriji, ki se nanašajo na spremembo tekmovalnega sistema na nivoju 3. S
Spremembe in dopolnitve Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS v članski kategoriji, ki se nanašajo na spremembo tekmovalnega sistema na nivoju 3. SNL V 1.0; 16.08.2017 Na podlagi določil Statuta NZS
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večVinski letnik 2018_rezulati
VINSKI LETNIK 2018 VINORODNE DEŽELE PODRAVJE Na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Mariboru je 7. maja 2019 potekalo 53. ocenjevanje vin vinorodne dežele Podravje pod imenom "Vinski letnik 2018". Vinski letnik
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večOrientacija2011_1
Štrekljevec Semi Gorje-Po e-treben e Cerkno Loka pri Mengšu Mengeš Dovže Mislinjske doline Hrušica Jesenice Retje Loški potok Sora Medvode Sti na Ivan na Gorica Kolovrat Zagorje ob Savi Zagorica Trebnje
Prikaži večMicrosoft Word redna seja, doc
OBĆINA SVETI TOMAŽ OBČINSKI SVET Datum: 5.3.2009 Številka: 032-0001/2008 Z a p i s n i k 20. redne seje Občinskega sveta Občine Sveti Tomaž, ki je bila v četrtek, 5. marca 2009 ob 18.00 uri v sejni sobi
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večKnjižica Hiša nepremičnine.cdr
HIŠA NEPREMIČNINE 1 d.o.o. VAŠ OSEBNI SVETOVALEC Delujemo učinkovito s poštenim in odkritim pristopom v najvišje dobro vseh. Pri prodaji ali nakupu nepremičnin so največkrat skupne želje, interesi in potrebe
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večIn_memor.pmd
Arheološki vestnik (Arh. vest.) 55, 2004, str. 565-575 In memoriam 565 Stanko Pahič (1924-2003) V letu 2003 je slovenska arheologija izgubila dva svoja najodličnejša predstavnika. Najodličnejša in hkrati
Prikaži večŠtevilka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večMODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE
MODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE doc. dr. Špela Pezdevšek Malovrh prof. dr. Lidija Zadnik Stirn prof. dr. Janez Krč VSEBINA Raziskovalni problem UVOD GOSPODARJENJE V ZASEBNIH GOZDOVIH Ni optimalno
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:
Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večSPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049)
PA BR 147884430 Hum Na Sutli 13.05.2019 0830 BO JO 147858624 Hum na Sutli 29.05.2019 0815 JU BO 147474917 Pregrada 09.07.2019 0800 DL MA 148427658 Sv Križ Začretje 09.07.2019 0745 ST ŠT 148037359 K.oplice
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večpremoženjske - brez op
RAVNANJE Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM - RAZPOLAGANJE IN PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN- PREDLAGATELJ: Darko Zevnik, župan Občine Metlika PRIPRAVILA: Jasna Brus Rožman PREDMET: Nepremičnine A.) - parc. št. 2766/6
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večMicrosoft Word _KOÅ€ARKA_OÅ€_mlajÅ¡i
Košarka za učence in učenke, letnik 2005 in mlajši Datum in kraj tekmovanja Šolska tekmovanja: od oktobra 2017 do maja 2018. Občinska tekmovanja: od decembra 2017 do februarja 2018. Področna tekmovanja:
Prikaži večOBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje 04/ / Številka: / Da
OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje e-mail:obcinacerklje@siol.net 04/28 15 820 04/ 28 15 800 Številka: 032-04/2014-426 Datum: 10. 4. 2018 OBČINSKI SVET OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM
Prikaži večMicrosoft Word - Osebne_reference_ docx
LETO 2013 OBČINA SVET TOMAŽ, Izdelava elaborata kontrole katastrskega in lastniškega stanja zemljišč, preko katerih potekajo kategorizirane občinske ceste v občini Sveti Tomaž MESTNA OBČINA PTUJ, VBCP
Prikaži več28premoz
OBČINA ŽALEC Župan Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec : (03) 713 64 20 Fax: (03) 713 64 64 E-pošta: mojca.firer@zalec.si Datum: 23.03.2006 OBČINSKEMU SVETU ODBORU ZA FINANCE, PRORAČUN IN PREMOŽENJE ZADEVA:
Prikaži večMicrosoft Word - Vestnik_3_2007.doc
ORMOŽ, 16. JANUAR 2007 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ V S E B I N A 6. SKLEP o imenovanju v Svet centra za socialno delo 7. SKLEP o imenovanju v Svet gimnazije 8. SKLEP o imenovanju v Svet Lekarne 9.
Prikaži večUvod ABECEDA A a B b C c Č č D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p R r S s Š š T t U u V v Z z Ž ž ČRKA GLAS ABECEDA S ZA ZAČETEK ŠTEVIL
Uvod AECEDA A a b C c Č č D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p R r S s Š š T t U u V v Z z Ž ž ČRKA GLAS AECEDA S ZA ZAČETEK ŠTEVILKE 0 - nič 1 - ena 2 - dve 3 - tri 4 - štiri 5 - pet 6
Prikaži večPredlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: OBČINSKI SVET ZADEVA: GRADIVO PRIPRAVIL: PRISTOJNO DELOVNO TELO OBČINSKEGA SVET
Predlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: 10.10.2017 OBČINSKI SVET ZADEVA: GRADIVO PRIPRAVIL: PRISTOJNO DELOVNO TELO OBČINSKEGA SVETA: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA V K.O. PLANINA Oddelek
Prikaži večVELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj
VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)
Prikaži večPowerPoint Presentation
SPREMEMBE V OBDAVČITVI DOHODKA OD PRIDELAVE JAGOD mag. Vesna Velikonja, univ.dipl.inž.kmet. Specialistka za agrarno ekonomiko KGZS - ZAVOD LJ 1. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) JAVNE FINANCE JAVNI PRIHODKI
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večŠtevilka:
Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana T: 01 478 2000 F: 01 478 2340, 01 478 2341 E: gp.mzz@gov.si www.mzz.gov.si Številka 5612-50/2015/4 (128/14) Ljubljana, dne 3. decembra 2015 EVA 2015-1811-0175 GENERALNI
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večI
1. stran od 6 NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI GORNJA RADGONA Več informacij PETEK, 04. 09. 2015 MISLIM OKROGLO V petek, 4. septembra 2015, ob 18. uri v galeriji Doma kulture Gornja Radgona odpiramo razstavo
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večA5LPKC
V tradicionalni alpski arhitekturi gank zajema funkcijo ozkega balkona, povezovalnega hodnika ter tudi vhodnega podesta. Je lahko prepoznavni arhitekturni element, ki obudi spomine na alpske pokrajine.
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večMicrosoft Word - Dodatek_OPN_Ptuj_ _po_mnenjuZRSVN_za tisk.docx
Presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja za Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj Dodatek k okoljskemu poročilu LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine November 2014, januar
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večMladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015
Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži večOBČINA SVETI TOMAŽ OBČINSKI SVET Sveti Tomaž Sveti Tomaž Številka: 032-2/ /ZH Datum: Z A P I S N I K 26. redne seje Občinske
OBČINA SVETI TOMAŽ OBČINSKI SVET Sveti Tomaž 37 2258 Sveti Tomaž Številka: 032-2/2014 01/ZH Datum: 27.1 2017 Z A P I S N I K 26. redne seje Občinskega sveta občine Sveti Tomaž, ki je bila 27. decembra
Prikaži večMicrosoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc
Z A G O V O R A M A G I ST R S K E G A Rok Turniški absolvent študijskega programa: Magistrski študijski program druge stopnje AGRONOMIJA bo v četrtek, 29. 9. 2016 ob 08:00 v prostoru 'A2 - oddelek za
Prikaži večOPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG
OPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG SLOVENIJE 2019 Web stran projekta: FB stran projekta:
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večGrad Podsreda
Grad Podsreda Grad Podsreda leži na severnem pobočju Orlice na nadmorski višini 475 m. Na razgledni točki na severni strani gradu se obiskovalcu razprostre pogled na srednjeveški trg Podsreda, dolini Bistrice
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so
Prikaži več499-3 Ljubljana, Predstavitev SLOVENSKE STRELSKE REPREZENTANCE pred odhodom na EP OSIJEK julija - 2. avgusta 2013 in EP SUHL 201
499-3 Ljubljana, 15. 07. 2013 Predstavitev SLOVENSKE STRELSKE REPREZENTANCE pred odhodom na EP OSIJEK 2013 20. julija - 2. avgusta 2013 in EP SUHL 2013 26. julija - 1. avgusta 2013 UDELEŽENCI EP OSIJEK
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večPowerPoint Presentation
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE Ljubljana, 3. 5. OGLAŠEVANJE MED INFORMATIVNIM PROGRAMOM 1 Naročnik: Stranka Ime akcije: Datum ponudbe: maj Časovni pas Št. 15'' oglasov Cena POP TV Med 24ur Popoldne 17h 10 Med
Prikaži večSeznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * Aktivnost poteka od do L
Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * LJUBLJANA 1000, ŠMARTINSKA 152 - HALA A Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo leseni obesek HISTORY
Prikaži večMicrosoft Word - Veleslalom gradbincev 2017.doc
ORGANIZIRA XXX. VELESLALOM GRADBINCEV PTUJA POKROVITELJ TRIJE KRALJI, 3. 3. 2017 XXX. VELESLALOM GRADBINCEV PTUJA pod pokroviteljem TENZOR d. o. o., Mariborska cesta 13, 2250 PTUJ in organizatorjem SMUČARSKI
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večRIM, POMPEJI, VEZUV za 1 maj dan četrtek km Vožnja po avtocesti mimo Benetk,proti Firencam. Pozno ponoči parki
RIM, POMPEJI, VEZUV za 1 maj 2018 26.4.2018-2.05.2018 1 dan četrtek 26.4.18 81908km Vožnja po avtocesti mimo Benetk,proti Firencam. Pozno ponoči parkiramo malo naprej od Bologne na PZA Marinina, kjer pred
Prikaži večNa podlagi četrtega odstavka 15
PREDLOG Oktober 2013 Na podlagi četrtega odstavka 11 člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št 86/10, 75/12 in 47/13 ZDU-1G) in 17 člena Statuta Občine
Prikaži večZELENA DOLINA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZELENA DOLINA Evalvacija programa dr. Janez Drobnič Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večMicrosoft Word - Povezovalni_kanal_VG_IG_K-3_2011_PZI.doc
.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: OBČINA IVANČNA GORICA Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica OBJEKT: POVEZOVALNI KANAL VIŠNJA GORA IVANČNA GORICA VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PZI ZA GRADNJO:
Prikaži večMicrosoft Word - Posebni pogoji za uporabo storitev Google _DONE_.doc
Posebni pogoji za uporabo Google storitev Družba SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d., Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Si.mobil), je gospodarska družba, ki v okviru svojih
Prikaži večštevilka: 1570/2013 ime pregleda: Popis spisa parametri izdelave: / datum izdelave pregleda: :12:02 št. datum
številka: 1570201 ime pregleda: Popis spisa parametri izdelave: datum izdelave pregleda: 2.7.2019 01:12:02 št. datum 1 1.7.201 2 14.8.201 14.8.201 4.9.201 5.9.201 6.9.201 7 2.10.201 8.10.201 9 7.10.201
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večPrevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Prikaži večŠtevilka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Ured
Številka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov
Prikaži večMicrosoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,14. 7. Vročina in neurja od 1. do 9. julija Splošna vremenska slika Ob koncu junija se je nad jugozahodno Evropo razprostiral obsežen višinski greben s toplim
Prikaži večI 45/2017 ODREDBA o prodaji nepremičnin na I. javni dražbi Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je po okrožni sodnici Mariji Filipič v izvršilni zadevi up
I 45/2017 ODREDBA o prodaji nepremičnin na I. javni dražbi Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je po okrožni sodnici Mariji Filipič v izvršilni zadevi upnika: NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. Ljubljana, Trg republike
Prikaži večSLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis
SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis mo Vmesno obrazilo/medpona: pot o pis BESEDOTVORNI
Prikaži večKOPOP - REDNO TERMINI IN LOKACIJE - SPLETNA STRAN.pdf
za leto 2016 Vsi upravičenci, ki ste se vključili v ukrep Kmetijsko-okoljska podnebna plačila (KOPOP) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, se morate vsako leto trajanja
Prikaži večKM_C
VABILO K ODDAJI ZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA NA ZELENICI 8 V CELJU - NEPREMIČNINE CELJE ID 1077-19-33 1 Predmet prodaje Predmet prodaje v tem vabilu k oddaji zavezujočih ponudb za nakup stanovanja
Prikaži večJUNIOR 01/ pomlad /poletje 2017 predstavljamo najnovejše trende ZA OTROŠKO RAZIGRANE KOR AKE
JUNIOR 01/ pomlad /poletje 2017 predstavljamo najnovejše trende ZA OTROŠKO RAZIGRANE KOR AKE Pomladna igra Končno so pred nami dnevi, ki nam obljubljajo obilo sonca, kar lahko pomeni zgolj eno: otroška
Prikaži večNOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc
NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice
Prikaži večSeznam prodajaln dm, v katerih je na voljo Zala gazirna pijača limona-limeta iz kataloga AVGUST označena z * Aktivnost poteka od do
Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo Zala gazirna pijača limona-limeta iz kataloga AVGUST označena z * IZOLA 6310, PREŠERNOVA CESTA 51 GRADNIKOVA CESTA, 4240 RADOVLJICA Seznam prodajaln dm, v katerih
Prikaži večSrednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)
Prikaži večObrazec DPN
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE PRILOGA IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka s seznama prejetih napovedi V osnovni obrazec napovedi vpišite podatke o pogodbenih
Prikaži več