Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo MAGISTRSKO DELO Mateja Spevan Maribor, 2016

Transkripcija

1 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo MAGISTRSKO DELO Mateja Spevan Maribor, 2016

2

3 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo Mateja Spevan MAGISTRSKO DELO OBČINA DESTRNIK NA POTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Graduation thesis THE MUNICIPALITY OF DESTRNIK ON THE PATH OF SUSTAINABLE DEVELOPMENT Mentorica: red. prof. ddr. Ana Vovk Korže Maribor, 2016

4 Lektorica: Tatjana Caf, prof. slov. in mat. Prevajalka: Ksenija Kozar, dipl. prof

5 ZAHVALA Za strokovno pomoč, nasvete in veliko mero potrpežljivosti se iskreno zahvaljujem mentorici red. prof. ddr. Ani Vovk Korže. V največji meri se zahvaljujem svojemu očetu in mami, ki sta vsa študijska leta verjela vame in me ob tem spodbujala. Hvala vsem, ki ste verjeli vame in na kakršen koli način pripomogli k nastanku tega magistrskega dela.

6 IZJAVA Podpisana, Mateja Spevan, rojena , študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru študijskega programa 2. stopnje Geografija in Zgodovina, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Občina Destrnik na poti trajnostnega razvoja pri mentorici red. prof. ddr. Ani Vovk Korže avtorsko delo. V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (podpis študentke) Maribor, april 2016

7 POVZETEK V zadnjem desetletju se mnogo piše o trajnostnem razvoju in večina občin v Sloveniji ima v razvojnih vizijah zapisano, da so usmerjene trajnostno. Zato smo raziskali definicijo trajnostne usmeritve občin na primeru občine Destrnik. Raziskovalni del naloge je temeljil na analizi projektov in aktivnosti, ki potekajo v občini Destrnik in veljajo za trajnostne. Z uporabo ocenjevalnega orodja za merjenje trajnosti smo analizirali končane, potekajoče in napovedane projekte ter posebno pozornost namenili projektu Ekovas Janežovci. Projekt Ekovas Janežovci je lociran na zapuščeno območje v občini Destrnik na nekdanji glinokop, kjer so leta 2004 bile izvrtane vrtine biotermalne vode. Na tem območju je načrtovana postavitev ekovasi, ki je po zasnovi podobna evropskim ekovasem. Pri analizi zasnove načrtovane ekovasi Janežovci smo pripravili primerjavo s svetovno znano ekovasjo Findhorn, ki deluje že več desetletij, ter prikazali razlike in podobnosti. Prav tako smo projekt Ekovas Janežovci primerjali s slovenskimi ekovasmi, ki imajo različne oblike in razvojne faze. S temi primerjavami smo želeli ugotoviti, ali je projekt Ekovas Janežovci zasnovan po načelih, ki jih upoštevajo ekovasi v tujini in Sloveniji, saj veljajo kot primer najvišje stopnje trajnosti. Ker je poleg okoljske in ekonomske dimenzije pri trajnostnih zasnovah zelo pomembna tudi dimenzija sodelovanja javnosti (socialna dimenzija), smo vključili domačine občine Destrnik in jih z anketo preverili njihovo poznavanje projekta Ekovas Janežovci. Z upoštevanjem vseh treh dimenzij trajnosti smo ocenili razvoj občine Destrnik kot trajnostno zasnovan. Za pedagoško aplikacijo smo izdelali primer terenskih vaj v nastajajoči ekovasi Janežovci za študente 3. letnikov pri predmetu Geografija slovenskih pokrajin. Ključne besede: trajnostni razvoj, občina Destrnik, ekovas Janežovci, ekovas Findhorn, geografija Slovenije.

8 ABSTRACT In the last decade much has been written about sustainable development and the majority of municipalities in Slovenia have in their development vision written they are oriented towards sustainability. For this reason we examined the definition of sustainable orientation of municipalities on the example of the Municipality of Destrnik. The research part of the thesis was based on the analysis of projects and activities which take place in the Municipality of Destrnik and are regarded as sustainable. By using an assessment tool for measuring sustainability we analyzed finished, ongoing and announced projects. Special attention was paid to the project ecovillage Janežovci. The project of the ecovillage Janežovci is located on an abandoned area in the Municipality of Destrnik, on a former clay deposit where boreholes of geothermal waters were drilled in A set-up of an ecovillage, which is by its concept similar to the European ecovillages, is planned on this area. In the analysis of the concept of the planned ecovillage Janežovci we prepared a comparison with the famous ecovillage Findhorn, which exists already several decades, and present differences and similarities. We also compared the project of ecovillage Janežovci with Slovenian ecovillages which have different designs and development phases. The purpose of the comparison was to establish if the project of the ecovillage Janežovci is designed by the principles which ecovillages abroad and in Slovenia take in consideration, as they stand as an example of the highest rate of sustainability. Next to the environmental and economic dimension, the dimension of public participation (social dimension) is also very important in sustainable design and for this reason we included the local people of the Municipality of Destrnik to ask them about their understanding of the project ecovillage Janežovci. Taking in consideration all three dimensions of sustainability we evaluated the development of the Municipality of Destrnik as sustainably designed. For the pedagogical application we created an example of a field exercise in the emerging ecovillage Janežovci for students of the third year in the subject Geography of Slovenian regions. Key words: sustainable development, the Municipality of Destrnik, ecovillage Janežovci, ecovillage Findhorn, geography of Slovenia

9 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Cilji Raziskovalne hipoteze METODOLOGIJA Pregled dosedanje literature Orodje»trajnostna roža«za ocenjevanje trajnostne zasnove projektov Raziskovalni vzorec in obdelava podatkov iz anket GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE DESTRNIK Lega občine Destrnik Naravnogeografske značilnosti občine Destrnik Geološke in geomorfološke značilnosti Hidrografske značilnosti Podnebne značilnosti Prsti v občini Destrnik Raba tal v občini Destrnik Rastje v občini Destrnik Tipi pokrajin v občini Destrnik Družbenogeografske značilnosti v občini Destrnik Demografske značilnosti Gospodarstvo Prometna povezanost Poskus ocene trajnostne zasnove projektov občine Destrnik ( ) 29 4 PROJEKT EKOVAS JANEŽOVCI V OBČINI DESTRNIK Kaj sploh so ekovasi? Lokacija ekovasi Janežovci I

10 4.3 Načrtovana infrastruktura v ekovasi Janežovci Permakulturni (eko) vrt s tehnikami naravne pridelave in predelave hrane Učilnica v naravi Tematske učne poti Ekoremediacije za varovanje vode in prsti Postavitev naravnih čistilnih sistemov za varovanje vode in zemlje Center za zelena delovna mesta Rekreacijski park Park z živalmi Bivalna vas Stavbni objekti v ekovasi Janežovci Ocena trajnostne zasnove projekta Ekovas Janežovci PRIMERJAVA PROJEKTA EKOVAS JANEŽOVCI Z EKOVASJO FINDHORN Ekovas Findhorn na Škotskem Fundacija Findhorn Ekovas Findhorn Razlike in podobnosti med ekovasjo Findhorn in projektom Ekovas Janežovci PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED PROJEKTOM EKOVAS JANEŽOVCI IN SLOVENSKIMI EKOVASMI Učni poligon za samooskrbo Dole Ekokamp Koren Ekokamp Bled Ekokamp Korita Ostali projekti ekovasi v Sloveniji II

11 6.2 Razlike in podobnosti med izbranimi ekovasmi v Sloveniji POZNAVANJE PROJEKTA EKOVAS JANEŽOVCI MED OBČANI Izpeljava raziskovalnega dela Rezultati raziskovalnega dela PEDAGOŠKA APLIKACIJA: TERENSKO DELO ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE NA TEMO EKOVASI ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA PRILOGE KAZALO GRAFOV Graf 1: Temperatura zraka na meteorološki postaji Mestni Vrh ( ) Graf 2: Višina padavin na meteorološki postaji Mestni Vrh ( ) Graf 3: Shematski prikaz negativnih in pozitivnih trendov Graf 4: Delež anketirancev, ki so občani občine Destrnik Graf 5: Delež anketirancev po spolu Graf 6: Starostna kategorija anketirancev Graf 7: Dosežena izobrazba anketirancev Graf 8: Poznavanje izraza trajnostni razvoj med anketiranci Graf 9: Delež anketirancev, ki si želijo trajnostno naravnanih projektov, in delež anketirancev, ki si želijo projekte brez dodane vrednosti Graf 10: Delež anketirancev, ki podpirajo projekt Ekovas Janežovci Graf 11: Delež anketirancev, ki želijo sodelovati pri aktivnostih v ekovasi Janežovci Graf 12: Delež anketirancev, ki na določen način želijo sodelovati v ekovasi Janežovci Graf 13: Udeležba anketirancev pri različnih dejavnostih v ekovasi Janežovci Graf 14: Delež anketirancev, ki bi pri izbranih dejavnostih sodelovali kot učitelji mentorji III

12 Graf 15: Delež anketirancev, ki s svojimi domačimi izdelki in storitvami želijo sodelovati na ekološki tržnici Graf 16: Delež anketirancev, ki na ekološki tržnici lahko ponudijo določene pridelke, izdelke Graf 17: Delež anketirancev, ki bi na ekološki tržnici kupili lokalno pridelano hrano (hrano okoliških pridelovalcev) Graf 18: Delež anketirancev, ki bi kupili hrano, pridelano ali predelano v ekovasi Janežovci Graf 19: Delež anketirancev, ki bi na ekološki tržnici kupili izdelke domačih obrti Graf 20: Delež anketirancev, ki bi obiskali vsaj en objekt v rekreacijskem parku Graf 21: Delež anketirancev, ki bi obiskali rekreacijski park, po izbranih posameznih objektih Graf 22: Razlogi, zaradi katerih bi se anketiranci udeležili rekreacije v rekreacijskem parku Graf 23: Delež anketirancev, ki bi preživeli počitnice v ekovasi Janežovci Graf 24: Delež anketirancev, ki bi počitnice v ekovasi predlagali svojim prijateljem Graf 25: Prednosti in slabosti projekta Ekovas Janežovci Graf 26: Mnenje anketirancev, ali je občina Destrnik s projektom Ekovas Janežovci na pravi poti trajnostnega razvoja KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Raba tal v občini Destrnik Preglednica 2: Potencialno rastje v nekdanji občini Destrnik-Trnovska vas Preglednica 3: Realno rastje v nekdanji občini Destrnik-Trnovska vas Preglednica 4: Tipi pokrajin v občini Destrnik-Trnovska vas Preglednica 5: Gibanje števila prebivalcev po naseljih v občini Destrnik med leti 2011 in Preglednica 6: Gostota poselitve prebivalstva v občini Destrnik v obdobju med letoma 2011 in IV

13 Preglednica 7: Izbrani kazalniki leta 2013 za občino Destrnik Preglednica 8: Izbrani ekonomski kazalniki za občino Destrnik v obdobju med letoma 2008 in Preglednica 9: Izvedeni projekti v občini Destrnik med letoma 2010 in Preglednica 10: Matrika za spremljanje zastopanosti trajnostnih elementov v projektih občine Destrnik Preglednica 11: Skupna ocena zastopanosti trajnostnih elementov v projektih občine Destrnik med leti 2010 in Preglednica 12: Potrebna infrastruktura v ekovasi Janežovci Preglednica 13: Gozdna infrastruktura v ekovasi Janežovci Preglednica 14: Izobraževalni in rekreacijski park v ekovasi Janežovci Preglednica 15: Primeri najbolj uporabnih permakulturnih ureditev, ki bi jih lahko uporabili v ekovasi Janežovci Preglednica 16: Krajši opisi tematskih učnih poti v ekovasi Janežovci Preglednica 17: Tematske delavnice in seminarji v centru za zelena delovna mesta Preglednica 18: Stavbni objekti v ekovasi Janežovci Preglednica 19: Matrika za spremljanje zastopanosti trajnostnih elementov v projektu Ekovas Janežovci Preglednica 20: Skupna ocena zastopanosti trajnostnih elementov v projektu Ekovas Janežovci Preglednica 21: Izbrane značilnosti ekovasi Findhorn Preglednica 22: Ekološki detajli, ki se pojavljajo v zgradbah v ekovasi Findhorn66 Preglednica 23: Primerjava ekovasi Findhorn in projekta Ekovas Janežovci Preglednica 24: Trajnostni elementi Učnega poligona Dole Preglednica 25: Ekološki detajli v Ekokampu Koren Preglednica 26: Ekološki detajli v Ekokampu Korita Preglednica 27: Primerjava projekta Ekovas Janežovci z izbranimi slovenskimi ekovasmi Preglednica 28: Izbrane razlage anketirancev o trajnostnem razvoju Preglednica 29: Predlogi študentov o dejavnostih in infrastrukturi v ekovasi Janežovci V

14 KAZALO SLIK Slika 1: Shema za spremljanje zastopanosti trajnosti v programih in ukrepih... 5 Slika 2: Grafična ponazoritev pozitivnih in negativnih trendov... 6 Slika 3: Občina Destrnik in naselja v občini Destrnik... 9 Slika 4: Pedološka karta občine Destrnik Slika 5: Raba tal v občini Destrnik Slika 6: Gostota poselitve prebivalstva v občini Destrnik za leto Slika 7: Cestna mreža v občini Destrnik Slika 8: Območje ekovasi Janežovci v občini Destrnik Slika 9: Veliko jezero na območju ekovasi Janežovci Slika 10: Načrt infrastrukture v ekovasi Janežovci Slika 11: Shematski prikaz pozitivnih in negativnih trendov v projektu Ekovas Janežovci Slika 12: Rezultati dela prve skupine Slika 13: Rezultati dela druge skupine Slika 14: Rezultati dela tretje skupine VI

15 1 UVOD Kot ugotavlja Plut (2008), se pritiski na geografsko okolje, pokrajine in naravne vire zelo povečujejo zaradi eksponentne rasti prebivalstva in gospodarstva. V posameznih primerih so že presežene kritične zgornje meje planetarnih zmogljivosti. Raziskovalci planetarnega ekosistema menijo, da sta prihodnost človeštva in kakovost življenja odvisni od zmogljivosti doseganja trajnostnega ravnovesja z globalnim okoljem ter da sedanja gospodarska rast ne more trajati v nedogled. Pretekle, sedanje in prihodnje generacije bodo odvisne od trajnega delovanja storitev okolja in ohranjanja naravnih virov planeta (Plut, 2008, str ). Prav razmišljanje mnogih znanstvenikov o omejenih naravnih sposobnostih in potrebi po trajnostnem razvoju je bilo izhodišče te magistrske naloge. Zaradi povečanega zanimanja za dolgoročno zdravje planeta se je pojavila okoljska trajnostnost/sonaravnost (OTS). Geografija OTS definira kot koncept rabe naravnih virov Zemlje za izboljšanje življenja ljudi brez zmanjševanja planetarne zmogljivosti planeta za oskrbo življenja in poudarja pomen dimenzij geografskega prostora ter okolja. Smernice OTS kažejo, da so za (trajnostno) sonaravni razvoj ključni prehod k obnovljivim energetskim virom, visoka stopnja reciklaže, ohranjanje razmerja med gozdnimi, kmetijskimi in pozidnimi površinami zaradi ohranjanja ravni ekosistemskih storitev ter bistveno zmanjšanje porabe nekaterih naravnih virov in obremenjevanja okolja na prebivalca (Plut, 2008, str ). Ohranjanje narave in prehod uporabe na obnovljive naravne vire je postal že pravi svetovni trend. Vedno več ljudi se je začelo zavedati pomena ohranjanja narave za prihodnje rodove. Tudi posamezne inštitucije ljudi ozaveščajo o tem svetovnem problemu in jih usmerjajo k zmanjševanju uporabe neobnovljivih naravnih virov oz. k zmerni uporabi obnovljivih naravnih virov. Ena izmed možnosti ohranjanja naravnih virov so ekovasi. Ekovasi predstavljajo območja, kjer ekovaščani bivajo v sožitju z naravo, ohranjajo človečnost v svoji družbi in se v ekovaseh tudi zaposlijo na najrazličnejše načine. Ravno ekovasi predstavljajo eno izmed 1

16 možnosti, ki nam zapovedujejo, kako živeti kakovostno in trajnostno življenje ter kako ohraniti naravo pri svojih močeh za nadaljnje generacije. Slovenija je za vzpostavitev ekovasi zelo primerna. Po Gilmanovih kriterijih bi naj ekovasi imele od 100 do 500 prebivalcev. Slovenskih naselij je Gilmanovemu kriteriju o številu prebivalstva v ekovaseh ustreza kar 5468 naselij oz. 90,7 %. V Sloveniji pridelamo 35 % potrebne hrane. To je zelo nizka stopnja prehranske samooskrbe, ki se lahko v primeru naravnih nesreč še dodatno zniža. Prav zato so ekovasi priložnost drugačnega razvoja, v katerega bodo vključene vse generacije, ki bodo imele odgovoren odnos do naravnih virov in tesnejše vezi med seboj (Škratek in Vovk Korže, 2013, str. 27). Občina Destrnik pripravlja številne trajnostno zasnovne projekte (po podatkih iz občine in zapisih v uradnih dokumentih). V magistrskem delu nas je zanimalo, ali so ti projekti resnično trajnostno zasnovani, saj obstajajo orodja, s pomočjo katerih lahko izmerimo trajnostno zasnovo. Zato smo analizirali pretekle in sedanje projekte ter se posebej osredotočili na projekt Ekovas Janežovci, ki naj bi povezal celotno občino Destrnik. Projekt ekovasi Janežovci je že v svoji diplomski seminarski nalogi podrobneje predstavila Tanja Matjašič leta 2013, za namene magistrske naloge pa smo opravili trajnostno analizo projektov s pomočjo vrednotenja dimenzij trajnosti. 1.1 Cilji Namen magistrskega dela je predstaviti projekt Ekovas Janežovci in ga analizirati, dopolniti ter predstaviti občanom občine Destrnik. Za celostno obravnavo tematike smo si pred pisanjem magistrskega dela zadali naslednje cilje: analizirati projekt Ekovas Janežovci glede na naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti ter trajnostne vidike (ekonomski, socialni, okoljski) s pomočjo orodja trajnostne zasnove; 2

17 primerjati razlike in podobnosti med projektom Ekovas Janežovci ter že delujočo in svetovno prepoznano ekovasjo Findhorn na Škotskem; primerjati projekt Ekovas Janežovci s podobnimi projekti v Sloveniji; ugotoviti poznavanje projekta Ekovas Janežovci med občani (ali ljudje projekt poznajo in ga podpirajo); izdelati pedagoško aplikacijo za študente geografije za terenske vaje na tematiko poznavanja slovenskih pokrajin. 1.2 Raziskovalne hipoteze Naše raziskovalne hipoteze so: Dosedanji projekti in aktivnosti v občini Destrnik so bili trajnostno zasnovani; projekt Ekovas Janežovci temelji na upoštevanju naravnogeografskih in družbenogeografskih značilnostih območja, kar je eden od kriterijev trajnostne zasnove; projekt Ekovas Janežovci je zasnovan po načelih, ki jih poznajo ekovasi v tujini in Sloveniji (uporabljajo se podobni pristopi s poudarkom na upoštevanju varčne rabe naravnih virov in vključenosti ljudi); v občani Destrnika poznajo projekt Ekovas Janežovci in ga tudi podpirajo ter v njem želijo sodelovati; projekt Ekovas Janežovci je priložnost za praktično izobraževanje o trajnostnem razvoju slovenskih pokrajin tudi za geografe. 3

18 2 METODOLOGIJA 2.1 Pregled dosedanje literature V prvem delu magistrskega dela je podrobneje predstavljena občina Destrnik. Analizirali smo dosegljivo literaturo, in sicer znanstvene članke in internetne vire. Pomembnejša internetna vira, ki sta pripomogla k analiziranju podatkov o občini Destrnik, sta bili spletni strani Geopedia in Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Uporabili smo tudi spletno stran Prostorski informacijski sistem občin (Piso), od koder smo pridobili osnove za karto rabe tal, gostoto poselitve in prometno infrastrukturo. Osnova za karto lege občine Destrnik in pedološko karto je bila pridobljena na spletni strani Geopedia. Podatke o pokrajinsko-ekoloških tipih in rabi tal smo pridobili v programu Idrisi Andes ter jih nato uredili v programu MS Office Excel. Zbrane informacije smo predstavili v posameznih podpoglavjih. Sprva so predstavljene naravnogeografske značilnosti. Sledijo podpoglavja o geoloških in geomorfoloških značilnostih, hidrografskih značilnostih, podnebnih značilnostih, prsteh, rabi tal, rastju in tipih pokrajine v občini Destrnik. Nato sledi podpoglavje o družbenogeografskih značilnostih. Podatke za to podpoglavje smo pridobili s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije. Iz te spletne strani smo pridobili podatke o gibanju števila prebivalstva in nekatere druge izbrane demografske in ekonomske kazalnike. Pridobljene podatke smo uredili v programu MS Office Excel. 2.2 Orodje»trajnostna roža«za ocenjevanje trajnostne zasnove projektov V poglavju o občini Destrnik smo analizirali tudi projekte od leta 2010 do leta 2015 in jih s pomočjo orodja za merjenje trajnostne zasnove ocenili. Uporabili smo orodje trajnostne rože. 4

19 Slika 1: Shema za spremljanje zastopanosti trajnosti v programih in ukrepih Vir: Regionale Netzwerke für lokales Handeln, 2007, priredila Vovk Korže, 2010, str. 46 Ukrepi se po trajnostni roži ocenjujejo od etičnih razmer, postopov in procesov odločanja do povezanosti vseh treh polj (Regionale Netzwerke für lokales Handeln, 2007). V obliki trajnostne rože se preko ocene ukrepov izraža trajnost tako, da trije listi simbolizirajo trajnost ukrepov na področju okolja, gospodarstva in sociale. Zemlja simbolizira procese izvajanja ukrepov, in sicer ali so upoštevani vsi potrebni pogoji ter kako je s sodelovanjem javnosti, kar simbolizira kvaliteto zemlje in prehrano trajnostne rože. Družbene razmere povezujejo vse kriterije, glavni poudarek pa je na pravičnosti in enakopravnosti vseh ciljnih skupin (Vovk Korže, 2010, str. 46). Za ocenjevanje izbranih projektov, kjer uporabimo metodo trajnostne rože, lahko uporabimo tudi graf, kjer vnesemo pridobljene ocene prvih štirih sistemov. Graf ponazarja, v katerem delu se nahajajo posamezni sistemi (v pozitivnem ali negativnem delu grafa nad ali pod črto) in v kakšni velikosti so kvadrati dimenzija pojava. Npr. na sliki 2 opazimo, da so v ospredju gospodarski projekti, čeprav je socialni podsistem velik, vendar je v negativnem polju, kar pomeni, da ni povezan z drugimi sistemi. Na tak način lahko hitro razberemo, kateri glavni 5

20 problemi ovirajo uresničevanje projektov, ki jih ocenjujemo. Nasprotno pa pozitivni trendi v zgornjem delu grafa kažejo na dobro povezavo med sistemi (Vovk Korže, 2010, str. 48). Slika 2: Grafična ponazoritev pozitivnih in negativnih trendov Vir: Vovk Korže, 2010, str. 49 Na enak način kot dosedanje projekte smo ocenili tudi projekt v nastajanju Ekovas Janežovci. Potrebne podatke in informacije smo pridobili iz dosedanje literature in Poslovnega poročila družbe Terme Gaja, d. o. o. Dodali smo tudi karto lokacije, za katero smo osnovo pridobili na spletni strani Geopedia, in jo nato preuredili. V tretjem poglavju smo s pomočjo analize slovenskih in tujih znanstvenih člankov predstavili načela ekovasi. Natančneje smo opisali ekovas Findhorn na Škotskem. Podatke o ekovasi Findhorn smo pridobili s spletne strani Findhorn Ecovillage ( ) in Findhorn Fundation ( ). Primerjali smo zasnovo ekovasi Janežovci z delovanjem ekovasi Findhorn na Škotskem. Primerjane podatke smo predstavili tudi v primerjalni preglednici. V tem poglavju smo uporabili komparativno metodo. V nadaljevanju smo primerjali nastajajočo ekovas Janežovci z zasnovami ekovasi v Sloveniji, in sicer z Učnim poligonom za samooskrbo Dole, ekokamp Koren, ekokamp Bled in ekokamp Korita. Vključili smo tudi projekte, kot so projekt 6

21 ekonaselje Pivka, projekt razvojne vasi Velika Preska in projekt ekoskupnosti Sveta Trojica. Podatke o slovenskih ekovaseh smo pridobili iz njihovih spletnih strani in z ogleda na terenu. V naslednjem poglavju smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo opravili na vzorcu prebivalcev občine Destrnik. V anketnem vprašalniku smo postavili vprašanja o željah po sodelovanju občanov v ekovasi, predlogih in potrebah. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa in v manjši meri vprašanj odprtega tipa (kvantitativna in kvalitativna tehnika). Metodo ankete smo izvedli s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik smo izdelali na spletni strani En klik anketa ( ). Spletni anketni vprašalnik smo razposlali na elektronske naslove znancev, društev v občini, občinskim svetnikom in ostalim. Anketni vprašalnik smo objavili tudi na družabnih spletnih straneh. Zbrane podatke smo predstavili s pomočjo grafov in preglednic. Predzadnje poglavje je namenjeno pedagoški aplikaciji, saj smo želeli vsebine ekovasi predstaviti tudi s pedagoškega vidika. Pripravili smo primer terenskega dela za predmet Geografija slovenskih pokrajin, v okviru katerega smo tudi sami sodelovali na terenu. Po opravljeni raziskavi med študenti (18 študentov v generaciji) se je izkazalo, da podpirajo praktično zasnovane terenske vaje z vsebinami trajnostnega razvoja. 2.3 Raziskovalni vzorec in obdelava podatkov iz anket Raziskovalni vzorec, ki smo ga uporabili pri metodi anketiranja v petem raziskovalnem poglavju, smo omejili na vzorec ljudi, ki živijo v občini Destrnik. Anketni vprašalnik smo sistematično strukturirali. Pri sestavi le-tega smo uporabili kvantitativno in kvalitativno tehniko. Kvalitativno tehniko smo uporabili pri petem vprašanju odprtega tipa. Pri tem vprašanju smo anketirance spraševali po razlagi trajnostnega razvoja. Nekatere razlage so se nam zdele neprimerne in teh nismo vstavili v analizo ankete. Kvantitativno tehniko smo uporabili pri vseh ostalih vprašanjih zaprtega tipa. 7

22 Anketni vprašalnik smo sestavili s pomočjo spletne aplikacije na spletni strani En klik anketa ( ). Anketni vprašalnik smo poslali na elektronske naslove posameznikov občine Destrnik, društvom v občini, občinskim svetnikom in drugim. Anketni vprašalnik smo objavili tudi na družbenih omrežjih. Vsi anketiranci so ostali anonimni. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dvajsetih glavnih vprašanj in štirih podvprašanj. Tipologija vprašanj v anketnem vprašalniku je bila skoraj v celoti zaprtega tipa, samo eno vprašanje je bilo odprtega tipa. Anketni vprašalnik smo priložili k magistrskemu delu v prilogi A. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo spletne aplikacije En klik anketa. Izračunane deleže smo prenesli v Excelove preglednice in naredili grafe. Večino podatkov smo obdelali numerično. Podatke petega vprašanja, ki je bilo odprtega tipa, smo obdelali besedno. 8

23 3 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE DESTRNIK 3.1 Lega občine Destrnik Občina Destrnik leži v severovzhodni Sloveniji v Slovenskih goricah (Perko, 1999, str. 25). Če upoštevamo delitev Slovenskih goric na Vzhodne, Zahodne in Srednje, občina Destrnik spada v slednje. Slovenske gorice so največje gričevje v Sloveniji. Sestavljajo jih nizka slemena in griči (Kert, 1991, str. 29; Perko, 1999, str. 578). Občina Destrnik meri 34,4 km 2. Po velikosti je na 162. mestu med slovenskimi občinami in spada v Podravsko statistično regijo ( ). Meji na šest sosednjih občin Juršince, Lenart, Ptuj, Sv. Andraž v Slovenskih goricah in Trnovsko vas. Slika 3: Občina Destrnik in naselja v občini Destrnik Vir: Geopedia, Občina Destrnik ima sedemnajst naselij. To so Desenci, Destrnik, Dolič, Drstelja, Gomila, Gomilci, Janežovski Vrh, Jiršovci, Ločki Vrh, Levajnci, Placar, Strmec pri Destrniku, Svetinci, Vintarovci, Zasadi in Zgornji Velovlek. Celotna občina se 9

24 razprostira čez slovenskogoriške griče in Rogozniško ter del Pesniške doline. Zaradi naravnih danosti je v obeh dolinah prevladujoča kmetijska panoga poljedelstvo. Na gričih najdemo vinograde in v manjši meri tudi sadovnjake. 3.2 Naravnogeografske značilnosti občine Destrnik Geološke in geomorfološke značilnosti Občina Destrnik spada v tektonsko enoto Slovenske gorice, le-te pa v geotektonskem smislu pripadajo geotektonski enoti Panonski bazen. Geotektonska enota Panonski bazen je nastala s pogrezanjem predneogene geološke podlage. Poleg Slovenskih goric še v to geotektonsko enoto spadajo Haloze, Dravinjske gorice in nižinski predeli ob Dravi ter Muri. Naftni geologi omenjeni del Panonskega bazena v širšem pripisujejo k Murski depresiji (Mioč in Žnidarčič, 1989, str. 34). Murska depresija obsega območje med Pohorjem na SZ, Bočem, Ptujsko Goro in Halozami na JV ter Lendavskimi Goricami in Goričkim na vzhodu. Murska depresija je zgrajena iz terciarnih in kvartarnih sedimentov. Zaradi prelamljanja in pogrezanja je v Murski depresiji nastalo več strukturnih enot Murskosoboški masiv ali antiforma, Ptujsko-ljutomerska sinklinala in Ormoško-selniška antiforma. Janežovci, naselje, kjer bo izpeljan projekt Ekovas Janežovci, se nahaja na meji med Murskosoboškim masivom in Ptujsko-ljutomersko sinklinalo. Zaradi terciarnega gubanja je na tem območju v smeri SZ JV povečana debelina terciarnih sedimentov (Lapanje, 2006, str. 40). Na območju Murske depresije so bile v preteklosti izvedene številne vrtine, ki so služile raziskavam za izkoriščenje nafte, plinov in termalne vode. Leta 2004 so v Janežovcih začeli z vrtanjem termalne vrtine do globine 824 metrov. V zgornjih plasteh vrtine so naleteli na prod, pesek in glinaste plasti. Le-te so izkoriščali v nekdanjem glinokopu. V spodnjih plasteh so naleteli na prod s peskom s plastmi peščenjaka, laporja in muljevca. Kemijske analize termalne vode v Janežovcih so to vodo uvrstile v srednje mineralizirane vode. To pomeni, da je termalna voda v 10

25 Janežovcih niže mineralizirana kot termalna voda na Ptuju. Rezultati analiz kakovosti vode ob koncu so pokazali, da termalna voda na tem območju omogoča začetek dejavnosti, povezanih s koriščenjem voda, kot so termalno kopališče, rekreacijski center in medicinski terapevtski center (Lapanje, 2006, str ). Geološka podlaga je vplivala na nastanek izoblikovanja površja. V občini Destrnik ločimo dva pokrajinsko-ekološka tipa. V večji meri prevladuje gričevje (približno 80 %), v manjšem deležu pa so ravnine in širše doline znotraj gričevja (približno 20 %). Na območju občine Destrnik imamo dve večji dolini Rogozniško in Pesniško. Rogozniška dolina poteka čez osrednje območje občine, medtem ko v Pesniško dolino spada zahodni del občine (Lastni preračuni podatkov, pridobljeni iz GIS, 2011) Hidrografske značilnosti Glavni vodni žili v občini Destrnik sta Rogoznica in Pesnica. Obe sta ob svojih strugah ustvarili dolini. Obe dolini sta pretežno kmetijsko območje. Rogozniška dolina je dobila ime po potoku Rogoznica, ki ga v istoimenskem kraju ustvarijo trije potoki. Rogoznica se skupaj z Grajenskim potokom izlije v drenažni jarek, nato pa v reko Dravo. Zgornji del Rogozniške doline spada v ruralno območje. V dolini prevladujeta od kmetijskih dejavnosti poljedelstvo in živinoreja. Na obeh bregovih potoka se proti vznožju gričev razprostirajo obdelovalna polja in travniki. Po osrednjem delu doline poteka glavna prometna povezava s Ptujem. Večina hiš in gospodarskih poslopij je postavljena ob rob doline ali na vznožje gričev (Kovačec in Pukšič, 2006, str. 32). Struga Rogoznice je bila v preteklosti meliorirana, vendar struga in vsi iztočni jarki niso primerno vzdrževani. Posledice tega je, da Rogoznica ob večjih nalivih poplavlja, kar povzroča večjo škodo v kmetijstvu in infrastrukturnih objektih. V močvirnatih predelih in predelih, kjer Rogoznica poplavlja, prevladujejo travniki in pašniki. Na gričevnatih predelih se pojavljajo vinogradi in v manjši meri ekstenzivni sadovnjaki (Kovačec in Pukšič, 2006, str. 32). 11

26 Geološka podlaga v Rogozniški dolini so kvartarni aluvialni nanosi potokov (prod, pesek, glina). Okoliški griči imajo za geološko podlago pesek, peščenjak, glino in apnenec (Bat idr., 2004, str ). Rogoznica je svojo dolino oblikovala po rogozniškem prelomu. Ta poteka v smeri SZ JV, kar je tudi glavna smer slemenitve Slovenskih goric. V tej smeri potekajo tudi doline in glavne ceste. Rogozniški prelom seka mariborski blok, ki ga seka na manjši vzhodni del in zahodni del (Mioč in Žnidarčič, 1989, str. 44). Na obrobju Rogozniške doline v naselju Janežovci na območju nekdanjega glinokopa najdemo večje vodne površine. Več ribnikov je posledica vrtin iz leta Danes so zapuščeni in neizkoriščeni. Pesniška dolina se razprostira čez porečje reke Pesnice. Pesnica je najpomembnejši levi pritok reke Drave. Teče po pesniškem tektonskem jarku, ki je nastal ob globovniškem in drvanjskem prelomu. Pesniški prelom loči mariborski blok na jugozahodu od jareninskega bloka na severovzhodu. Dolina tektonskega jarka je sestavljena iz miocenskih in pliocenskih sedimentov s pobočij ter bližnje okolice (Mioč in Žnidarčič, 1989, str. 8, 42 43). Pesniška dolina ima v zgornjem toku mokrotno dno in majhen strmec. Posledica tega je večkratno poplavljanje. V srednjem toku, del katerega sega tudi v občino Destrnik, ima široko dolino. V spodnjem toku se močno razširi in teče skoraj vzporedno z Muro in Dravo. Pesnica ima dežno-snežni rečni režim (Perko, 1999, str ). Pesnica ima manjši snežni vpliv, kot je značilno za pluvio-nivalni rečni režim. Decembra in januarja je voda na meji povprečja in višja kot med majem ter oktobrom. Minimum ima v septembru. V marcu je spomladanski višek, ki je nagel in izrazit. Sekundarni višek nastopi v novembru, ki je manjši kot spomladanski. 12

27 Poletnemu višku padavin ne sledi višja voda, in sicer predvsem zaradi močnega poletnega izhlapevanja (Kolbezen, 1998, str. 149) Podnebne značilnosti Občina Destrnik ima zmernocelinsko podnebje vzhodne Slovenije ali subpanonsko podnebje. Po Koppenovi klasifikaciji območje občine Destrnik spada v podnebni razred Cfb (zmernotoplo podnebje s toplim poletjem). V tem tipu podnebja temperature in padavine najbolj izražajo celinski značaj. V nižinah so poletne temperature visoke. Pozimi se nižine zelo ohladijo, spomladanske temperature pa so običajno višje od jesenskih (Ogrin, 1996, str. 45, 49). Za ta tip podnebja je značilen celinski padavinski režim. Zanj je značilna letna količina padavin med 800 in 1000 mm. Za vzhodno in severovzhodno Slovenijo je značilen višek padavin poleti, kljub temu pa so poletja v tem delu Slovenije na robu sušnosti zaradi relativno nizke količine padavin. Mejo med zmerno celinskim podnebjem vzhodne Slovenije in podnebjem osrednje Slovenije lahko opredelimo z gojenjem vinske trte na gričevju. Vinogradi se običajno začnejo 10 do 30 metrov nad dolinskim dnom. Pas vinogradov že spada v termalni pas (Ogrin, 1996, str ). Termalni pas je najtoplejši, saj je toplejši od pasu v nižinah in kotlinah ter od gorskega pasu. Zaradi toplejših temperatur je pomemben v kmetijstvu. V tem pasu najdemo večino sadovnjakov, vinogradov, češenj, orehov in vikendov. Osnovna značilnost termalnega pasu je, da so temperature, izmerjene na pobočjih, višje kot tiste v dolini. Višje maksimalne temperature so posledica temperaturne inverzije (Gams, 1996, str. 6). V občini Destrnik lahko termalni pas zasledimo na gričevju Slovenskih goric, medtem ko nižinski pas zasledimo v Rogozniški in Pesniški dolini ter na ravninah ob posameznih potokih. Občina Destrnik nima lastne meteorološke postaje, zato smo zbrali podatke z bližnje postaje Mestni Vrh. Meteorološka postaja Mestni Vrh 13

28 leži na nadmorski višini 260 metrov, zato je ustrezna primerjava za občino Destrnik, saj so v občini Destrnik vse nadmorske višine med 200 in 400 metri. Meritve temperatur smo povzeli po avtorici Mekinda Majaron za obdobje med leti Srednja letna temperatura v Mestnem Vrhu znaša 10,0 C. Najtoplejši mesec je julij, ko srednja mesečna temperatura meri 19,6 C. Najhladnejši mesec je januar, ko srednja mesečna temperatura meri 0,8 C. Obenem je januar edini mesec, ko temperatura pade pod 0 C. Amplituda srednjih letnih temperatur znaša v Mestnem Vrhu 20,4 C. Srednja mesečna maksimalna temperatura v Mestnem Vrhu ne pade pod 0 C. Najnižja mesečna maksimalna temperatura znaša v mesecu januarju 2,3 C in decembru 3,6 C. Srednje mesečne maksimalne temperature so v juliju 24,8 C in avgustu 24,3 C. Srednje mesečne minimalne temperature so najnižje v januarju ( 3,8 C), decembru ( 2,2 C) in februarju ( 1,8 C). V ostalih mesecih srednja mesečna minimalna temperatura ne pade pod 0 C. Največja srednja mesečna minimalna temperatura je v mesecu juliju (14,4 C) (Mekinda Majaron, 1995, str. 70, 180, 290). Ocenjujemo, da se temperature zraka v občini Destrnik, predvsem na gričevnatih predelih, v večji meri ne razlikujejo od temperatur, izmerjenih na meteorološki postaji v Mestnem Vrhu, saj je zračna razdalja med obema krajema 5 km. 14

29 Višina padavin (mm) Temperatura zraka ( C) Temperatura zraka na meteorološki postaji Mestni Vrh ( ) JAN FEB MAR AP MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Mesec Povprečna temperatura zraka Povprečna maksimalna temperatura zraka Povprečna minimalna temperatura zraka Graf 1: Temperatura zraka na meteorološki postaji Mestni Vrh ( ) Vir: Mekinda Majaron, 1995 Povprečna višina letnih padavin na meteorološki postaji Mestni Vrh je 929 mm. Srednja mesečna količina padavin je bila najvišja v poletnih mesecih junija (100 mm), julija (104 mm) in avgusta (106 mm). Najmanjša srednja mesečna količina padavin je bila zabeležena v zimskih mesecih decembra (57 mm), januarja (51 mm) in februarja (47 mm) (Zupančič, 1995, str. 159) Višina padavin na meteorološki postaji Mestni Vrh ( ) 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Mesec Graf 2: Višina padavin na meteorološki postaji Mestni Vrh ( ) Vir: Zupančič, 1999, str

30 3.2.4 Prsti v občini Destrnik Prsti potrebujejo za svoj nastanek daljša časovna obdobja. Prst nastane iz preperelega zgornjega dela kamnin in odmrlih delov rastlin. Značilnosti prsti določajo tudi podnebne razmere. Na nastanek in razvoj ter rabo tal v večji meri vpliva razgibanost površja. V Sloveniji imamo veliko tipov prsti, saj se matična podlaga, relief, klima, vodne razmere, rastlinske združbe, dejavnosti živalskih organizmov in dejavnosti človeka močno spreminjajo (Bat idr., 2004, str. 147). Tudi na območju občine Destrnik zasledimo kar nekaj tipov prsti. Te se med seboj razlikujejo glede na zgoraj omenjene dejavnike. Pomembni vodni žili v občini Destrnik sta Rogoznica in Pesnica. Le-ti sta iz Slovenskih goric akumulirali ilovnate usedline. V njih se zadržuje talna voda, le-ta pa povzroča oglejevanje. Posledično najdemo ob Rogoznici in Pesnici oglejno prst (srednje močan mineralni hipoglej). Ta prst zaradi vlažnosti, ki jo ima v sebi, ni primerna za njive, zato na teh območjih prevladujejo travniki (Lovrenčak, 1996, str. 38). Tudi ob potoku Potočnica najdemo obrečno, nekarbonatno, globoko in srednje globoko oglejno prst na ilovnatem aluviju. Takšna prst je zaradi zastajanja vode v profilih prsti primerna za slabe njive in travnike. Na območju občine Destrnik jo najdemo tudi ob ribnikih v Zgornjem Velovleku ob meji s ptujsko občino. Distrično in evtrično rjavo prst najdemo na strmih pobočjih iz pliocenskih sedimentov. Te prsti prevladujejo na gričevnatih predelih Vintarovcev, Janežovskega Vrha, Destrnika, Svetincev, Doliča, Ločkega Vrha, Drsteljskega Vrha, Gomile, Jiršovc in delu Strmca pri Destrniku ter delu Jurošaka. Na rahlo valovitem in ravninskem predelu najdemo pobočni in ravninski psevdoglej. Le-tega najdemo ponekod v Jiršovcih, na Drstelji, v Janežovcih, Placarju, Zgornjem Velovleku, Levanjcih, Gomilcih, Svetincih, Janežovskem Vrhu in Ločkem Vrhu. Takšni tipi prsti so primerni za travnike zaradi zadrževanje vode. Njive so na takšni prsti slabše kakovosti. V manjšem deležu najdemo na Gomili in v Jiršovcih evtrični in distrični ranker. Na tej prsti najbolje uspeva gozd (Vovk, 1996, str. 27). 16

31 Slika 4: Pedološka karta občine Destrnik Vir: Geopedia, Raba tal v občini Destrnik Od tipov prsti je odvisna raba tal. Občina Destrnik ima po lastnih preračunih podatkov, pridobljenih iz GIS, največji delež njiv, in sicer 36 %. Tudi gozd prekriva velik delež pokrajine v občini Destrnik, in sicer 29 %. Zaradi vlažnosti prsti v občini Destrnik je 21 % trajnih travnikov. Pozidanih zemljišč je okoli 5 %. Ekstenzivnih sadovnjakov in vinogradov sta približno 2 %. Preglednica 1: Raba tal v občini Destrnik Raba tal Deleži v % Njiva 36,45 Gozd 29,78 Trajni travnik 21,83 17

32 Pozidano in sorodno zemljišče 5,33 Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak 2,33 Vinograd 1,57 Drevesa in grmičevje 1,14 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 0,55 Voda 0,38 Neobdelano kmetijsko zemljišče 0,29 Intenzivni sadovnjak 0,15 Ostalo zamočvirjeno zemljišče 0,12 Ostali trajni nasadi 0,09 (Podatki so pridobljeni iz GIS. Deleži so lastni preračuni.) Slika 5: Raba tal v občini Destrnik Vir: Prostorski informacijski sistem portal PISO,

33 3.2.6 Rastje v občini Destrnik Za območje občine Destrnik je bila narejena raziskava o potencialnem in realnem rastju. Potencialno rastje je rastje, ki bi uspevalo na določenem območju brez človekovih posegov v naravo. Zaradi človekovih posegov se je potencialno rastje v večji meri spremenilo. Rastje, kakršno dejansko je, imenujemo realno rastje. Raziskava je bila narejena leta 1996, ko je bila občina Destrnik še združena z današnjo občino Trnovska vas. Za takratno občino Destrnik-Trnovska vas je bilo med potencialnim rastjem 25,5 % belega gabra in doba ter 74,5 % bukev, kostanja in hrastov (Fridl idr., 1996, str. 35). Preglednica 2: Potencialno rastje v nekdanji občini Destrnik-Trnovska vas Potencialno rastje Odstotni deleži površin (%) Beli gaber, dob 25,5 Bukev, kostanj, hrast 74,5 Vir: Fridl idr., 1996, str. 35 Na območju nekdanje občine Destrnik-Trnovska vas je bilo leta 1996 med realnim rastjem največji delež (52,6 %) bukve, kostanja in hrasta. Kar 43,1 % je bilo območja brez gozda. Najmanjši delež (4,3 %) je bil belega gabra in bekice (Fridl idr., 1996, str. 37). Preglednica 3: Realno rastje v nekdanji občini Destrnik-Trnovska vas Realno rastje Odstotni deleži površin (%) Beli gaber, bekica 4,3 Bukev, kostanj, hrasti 52,6 Brez gozda 43,1 Vir: Fridl idr., 1996, str

34 3.2.7 Tipi pokrajin v občini Destrnik Pri raziskavi tipov pokrajin so upoštevani kamnine, potencialno rastje in nakloni. Le-ti kazalniki so se pokazali kot najpomembnejši pri ugotavljanju povezanosti in soodvisnosti med naravnimi prvinami. Pri raziskavi moramo zanemariti točnost odstotnih deležev, saj je raziskava bila narejena leta 1996 v takratni občini Destrnik-Trnovska vas. V takratnem raziskanem območju je najobsežnejši tip pokrajine bila ravnina iz gline in melja s potencialnim rastjem belega gabra in doba ter nakloni pod 2 (Fridl idr., 1996). Preglednica 4: Tipi pokrajin v občini Destrnik-Trnovska vas Tip pokrajine Kamnina Rastje Naklon ( ) (%) 5,2 Pesek Bukev, kostanj, 0,0 1,9 hrast 12 Pesek Bukev, kostanj, hrast 16,1 Pesek Bukev, kostanj, hrast 4,0 Pesek Bukev, kostanj, hrast 2,0 5,9 6,0 11,9 12,0 19,9 23,6 Glina in melj Beli gaber, dob 0,0 1,9 7,5 Glina in melj Bukev, kostanj, hrast 8,9 Glina in melj Bukev, kostanj, hrast 8,8 Glina in melj Bukev, kostanj, hrast 3,1 Glina in melj Bukev, kostanj, hrast 0,0 1,9 2,0 5,9 6,0 11,9 12,0 19,9 20

35 4,1 Lapor, peščen Bukev, kostanj, 2,0 5,9 lapor hrast 5,4 Lapor, peščen Bukev, kostanj, 6,0 11,9 lapor hrast 1,3 Lapor, peščen Bukev, kostanj, 12,0 19,9 lapor hrast Vir: Fridl idr., 1996, str. 42 Iz zgornjih podatkov lahko razberemo, da so večinsko rastje v občini Destrnik bukev, kostanj in hrast, ki uspevajo na glini, melju, pesku, laporju ter peščenem laporju. Od vrste kamnin ni odvisno samo rastje, ampak tudi razvoj prsti, posledično pa tudi raba tal. Občina Destrnik ima v Rogozniški dolini in manjšem delu Pesniške doline primerne pogoje za kmetijstvo. Oba vodna vira ob večjih nalivih poplavljata in posledično najdemo na poplavljenih območjih veliko gline in melja. Tam večinoma uspeva travinje. Njive najdemo večinoma ob vznožjih gričevja. Njive imajo večinoma lapornato in ilovnato strukturo, ki je težja za obdelovanje kot peščena struktura, ki jo najdemo na Ptujskem polju. Zaradi slabših pogojev kmetijstva, ki jih srečujemo v tem območju, se spreminja tudi podoba kraja. Veliko mladih ljudi se več ne odloča za kmetovanje in odhaja na delo v bližnja mesta. Posledično se spreminjajo tudi demografske značilnosti kraja, saj v zadnjih petih letih beležimo stagnacijo oz. upadanje prebivalstva. 3.3 Družbenogeografske značilnosti v občini Destrnik Demografske značilnosti Ob upoštevanju popisov prebivalstva v zadnjih petih letih ugotovimo, da je število prebivalstva v naseljih občine Destrnik stagniralo oz. rahlo upadalo. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da se je v posameznih vaseh število prebivalstva ohranjalo v enakih številkah. V posameznih vaseh je število prebivalstva naraščalo, v drugih je ostajalo približno enako, spet v nekaterih pa je število prebivalstva upadalo. Trdimo lahko, da se številka v posamezni vasi ni velikokrat spremenila za več kot 20 prebivalcev. Najbolj se je število prebivalcev povečalo v Vintarovcih (za 21

36 19), kjer je leta 2011 bilo 362 prebivalcev. Najbolj se je zmanjšalo v Placarju (za 19), kjer je leta 2011 bilo 274 prebivalcev, leta 2015 pa 255. V splošnem lahko rečemo, da število prebivalcev v občini Destrnik stagnira, saj pretirano ne narašča in ne pada. Preglednica 5: Gibanje števila prebivalcev po naseljih v občini Destrnik med leti 2011 in Leto Naselje Občina Destrnik Desenci Destrnik Dolič Drstelja Gomila Gomilci Janežovci Janežovski Vrh Jiršovci Levanjci Ločki Vrh Placar Strmec pri Destrniku Svetinci Vintarovci Zasadi Zgornji Velovlek Vir: Statistični urad Republike Slovenije,

37 V občini Destrnik je gostota naseljenosti leta 2015 znašala 74,5 prebivalcev na kvadratni kilometer. Gostota v občini Destrnik je v zadnjih petih letih rahlo upadala. Le-ta je leta 2011 znašala 76,9 prebivalca na kvadratni kilometer, leta 2015 pa 74,5 prebivalca na kvadratni kilometer. Leta 2014 je gostota prebivalstva ponovno začela rasti, saj v tem letu gostota prebivalstva znaša 75,8 prebivalca na kvadratni kilometer. Iz leta 2014 v leto 2015 je gostota števila prebivalstva v občini Destrnik ponovno upadla. Najgosteje naseljena so manjša naselja Zasadi, Destrnik in Ločki Vrh. Redkeje so naseljena naselja Desenci, Levanjci, Zgornji Velovlek, Janežovci in Svetinci. V teh naseljih gostota prebivalstva znaša manj kot 50 prebivalcev na kvadratni kilometer. Preglednica 6: Gostota poselitve prebivalstva v občini Destrnik v obdobju med letoma 2011 in 2015 Naselje Občina Površina naselja (km 2 ) Destrnik 34,4 76,9 76,5 75,1 75,8 74,5 Desenci 1,4 23,4 24, ,4 23,4 Destrnik 0,6 285,1 286,8 283,5 285,1 276,9 Dolič 1,4 118,7 120,1 116,5 112,9 112,2 Drstelja 2,9 81,7 79,2 77,5 79,6 77,5 Gomila 0,7 115,7 112,5 108,4 115,1 111,1 Gomilci 1 65, ,0 Janežovci 2,1 49,5 49,5 49, ,2 Janežovski Vrh 1,5 160,8 158,1 160,1 160,1 165,5 Jiršovci 4,8 53,0 52,4 52, ,2 Levanjci 4,3 32,4 31,7 31,7 30,8 30,2 Ločki Vrh 0,8 219,2 210,5 198,1 198,1 206,8 23

38 Placar 3,8 72,5 71,9 69,8 70,1 67,4 Strmec pri Destrniku 0,4 111,2 113,9 116,7 122,3 122,3 Svetinci 2,9 53,4 52,7 53,1 49,3 48,6 Vintarovci 3,1 116,3 121,5 118,6 124,3 122,4 Zasadi 0,1 395,3 372,5 364,9 349,7 342,1 Zgornji Velovlek 2,5 38,1 39,2 37,3 38,8 38,5 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slika 6: Gostota poselitve prebivalstva v občini Destrnik za leto 2012 Vir: Prostorski informacijski sistem portal PISO, Leta 2014 je bilo v občini Destrnik 2609 prebivalcev. Povprečna starost vseh prebivalcev je bila 41,1 let. Gostota naseljenosti je tega leta znašala 75,8 prebivalca 24

39 na kvadratni kilometer. Leta 2014 je bil naravni prirast v občini Destrnik negativen in je znašal 7. Skupni prirast, ki vključuje tudi selitveni prirast, je znašal 44. Stopnja registrirane brezposelnosti predstavlja odstotni delež registriranih brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom. Le-ta stopnja je leta 2014 v občini Destrnik znašala 10,1. Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji je leta 2014 znašala 1005,41 EUR. Povprečna mesečna neto plača v občini Destrnik je bila pod slovenskim povprečjem, saj je le-ta znašala v občini Destrnik 828,15 EUR. Preglednica 7: Izbrani kazalniki leta 2013 za občino Destrnik Občina Destrnik 2014 Število prebivalcev 2609 Povprečna starost (let) 41,1 Indeks staranja 94,3 Gostota naseljenosti 75,8 Naravni prirast -7 Skupni prirast -44 Stopnja registrirane brezposelnosti 10,1 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) 828,15 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Gospodarstvo Občina Destrnik je bila pretežno kmetijsko območje. Razgibanost površja in ostale naravnogeografske danosti so na tem območju nudile razvitje kmetijskih dejavnosti. V zadnjih desetih letih se je kmetijstvo vidno zmanjšalo. Veliko mladih se je odselilo v mesta in si tam poiskalo službo. Manjše kmetije so začele propadati. Leta 2000 je v občini Destrnik bilo 317 kmetijskih gospodarstev. Leta 2010 je ta številka padla na 254 kmetijskih gospodarstev. V obdobju desetih let se je v občini Destrnik prodalo 63 kmetijskih gospodarstev oz. se več ne ukvarjajo s kmetijstvom (Statistični urad Republike Slovenije, ). 25

40 Po popisih prebivalstva iz leta 2002 je razvidno, da se je delovno aktivno prebivalstvo največ ukvarjalo z nekmetijsko dejavnostjo 42,58 %. Z nekoč prevladujočo kmetijsko dejavnostjo se je leta 2002 ukvarjalo samo 11,28 % prebivalstva. Storitvena dejavnost se je precej razvila, saj se je leta 2002 z njo ukvarjalo 37,81 % prebivalstva. Z neznanimi dejavnostmi se je ukvarjalo 8,33 % prebivalstva (Statistični urad Republike Slovenije, ). Razvoju storitvenih dejavnosti lahko pripisujemo tudi ustanavljanje novih podjetij v občini Destrnik. Število podjetij v občini je iz leta v leto večje. Leta 2014 je število podjetij v občini znašalo 137. Zagotovo lahko potegnemo vzporednico med naraščanjem števila novoustanovljenih podjetij in upadanjem registrirane brezposelnosti v občini Destrnik. Medtem ko je število brezposelnih oseb od leta 2009 upadalo, je naraščalo število podjetij. Po statističnih podatkih je leta 2015 bilo največ delovno aktivnih prebivalcev občine Destrnik zaposlenih v mestih, kot so Ptuj (268), Maribor (169), Destrnik (123), Kidričevo (87) in Lenart (57) (Statistični urad Republike Slovenije, ). Svetovna gospodarska kriza iz leta 2009 je vplivala tako na zaposlenost kot tudi na povprečne mesečne plače v občini Destrnik. Povprečna mesečna plača je do leta 2009 naraščala, z letom 2010 pa upadala. Ponovno rast povprečnih mesečnih plač smo zasledili leta Leta 2009 je povprečna mesečna bruto plača znašala 1483,19 EUR, leta ,71 EUR, leta 2014 pa se je ponovno povišala na 1211,46 EUR. 26

41 Leto Preglednica 8: Izbrani ekonomski kazalniki za občino Destrnik v obdobju med letoma 2008 in Kazalnik Delovno aktivno prebivalstvo po občini prebivališča* Registrirane brezposelne osebe Stopnja registrirane brezposelnosti ,5 11,3 12,4 11,4 11,2 10,6 10,1 Število podjetij občini v Povprečna 1446,4 1483, 1404, 1349, 1216, 1178, 1211,4 mesečna bruto plača (EUR) Povprečna 944,93 973,9 928,9 897,7 822,6 804,3 828,15 mesečna neto plača (EUR) Vir: Statistični urad Republike Slovenije,

42 3.3.3 Prometna povezanost Razvoj občine se ne kaže samo v gospodarski razvitosti. Nekateri razvoj občine vidijo tudi v dobri prometni infrastrukturi. V občini Destrnik je bilo leta 2012 vse skupaj 96, 3 km javnih cest. Od tega je bilo državnih cest 15,6 km, občinskih pa 80,7 km. Med občinske ceste v občini Destrnik spadajo lokalne ceste (LC), ki jih je bilo 26,5 km, in javne poti, ki so merile 54,3 km ( ). Slika 7: Cestna mreža v občini Destrnik Vir: Prostorski informacijski sistem portal PISO, V celotnem poglavju smo opisali geografske značilnosti občine Destrnik. Vendar bomo preostanek našega magistrskega dela locirali na Janežovce. Skozi analize obdelanih podatkov smo ugotovili, da imajo Janežovci naravni potencial za razvoj. Celoten projekt bo predstavljal razvoj za celotno občino, vendar bo center razvoja občine prav v Janežovcih. Janežovci, v primerjavi z ostalo občino, imajo vir biotermalne vode, kar daje Janežovcem večjo prednost kot ostalim vasem v občini. 28

43 Veliko prednost vidimo tudi v opuščenem glinokopu. Zaloga gline omogoča razvoj različnih dejavnosti. Glina se lahko uporablja v različne namene zdravstvene, terapevtske, lepotne in umetniško ustvarjanje. Prav tako najdemo v Janežovcih večje vodne površine, in sicer veliko manjših in večjih ribnikov. Ti omogočajo razvoj turizma, vodnih športov in različnih drugih dejavnosti. Janežovci ležijo na dobri strateški točki, saj čez kraj poteka pomembna prometna povezava med Ptujem in Lenartom, kjer so cestni priključki na avtoceste, kar je ključnega pomena za dostopnost do ekovasi Janežovci. 3.4 Poskus ocene trajnostne zasnove projektov občine Destrnik ( ) S strani občine Destrnik smo pridobili potrebne podatke za naše raziskovalne potrebe. Pridobili smo podatke o vrstah projektov in njihovi vsebini za petletno obdobje ( ). Izvedene projekte v petletnem obdobju v občini Destrnik smo analizirali z metodo trajnostne rože, ki jo uporabljajo evalvatorji pri presoji trajnosti (Radej, 2008; Vovk Korže, 2010; Drnovšek, 2015). S to metodologijo smo ocenili zastopanost trajnostnih vidikov v izvedenih projektih, pridobljenih s strani občine Destrnik. Preglednica 9: Izvedeni projekti v občini Destrnik med letoma 2010 in 2015 Projekti v občini Destrnik v obdobju Šestoddelčni nizkoenergijski vrtec za 120 otrok 2. Ureditev poslovne cone (0,6 ha), kjer stoji vrtec in bodo učne poti v naravi za otroke 3. Ureditev poslovne cone pod šolo (0,6 ha), ureditev parkirišč 4. Sanacija OŠ Destrnik (fasada, menjava oken EUR) 5. Ureditev ogrevanja z zelenimi tehnologijami s pomočjo JZP (prehod iz UNP na toplotne črpale zemlja-voda) v OŠ Destrnik, Zdravstvenem domu Destrnik, gasilskem domu Destrnik, občinski stavbi in Volkmerjevem domu kulture 29

44 6. Ureditev kanalizacijskega omrežja (5 km) 7. Ureditev in renoviranje ceste (6,5 km) 8. Ureditev nove razsvetljave (1,5 km) 9. Novogradnja vodovoda (2 km) Preglednica 10: Matrika za spremljanje zastopanosti trajnostnih elementov v projektih občine Destrnik KRITERIJI Gospodarstvo ukrepi 1.1 Podpirajo regionalne gospodarske tokove Pospešujejo nova kvalitetna delovna mesta Pospešujejo procese sodelovanja v podjetju in socialno kvaliteto So usmerjeni na inovativne produkte in procese Pospešujejo atraktivnost in inovativno okolje Prispevajo h gospodarski rabi in nizki potrošnji redkih naravnih virov 1.7 Izboljšujejo finančno stanje javnih in privatnih gospodarstev Minimalizirajo materialne tokove + Skupna vrednost minus in plus točk: Okolje ukrepi Pospešujejo naravne in sonaravne elemente v naseljih Zmanjšujejo porabo prostora oz. pozidanost tal Zmanjšujejo vnos škodljivih snovi v zrak, vodo in zemljo + 30

45 2.4 Zmanjšujejo hrup Zmanjšujejo porabo neobnovljivih virov energije Zmanjšujejo porabo neobnovljivih resursov, pospešujejo snovne tokovne Pospešujejo raznovrstnost v življenjskih prostorih Pospešujejo okolju prijazne oblike prometa in zmanjšujejo prekomerno mobilnost + Skupna vrednost minus in plus točk: Družba in sociala ukrepi Doprinašajo k materialni varnosti in sigurnosti 3.2 Doprinašajo h komunikaciji in sodelovanju ljudi Pospešujejo bivanjsko in življenjsko kvaliteto Pospešujejo možnosti izobraževanja in ponudbo za vse prebivalce 3.5 Povečujejo osebnostno odgovornost in zavedanje v smeri trajnosti Pospešujejo kulturno, družbeno in regionalno identiteto Pomagajo pri zdravju in podpirajo zdravje Pospešujejo občutek varnosti + Skupna vrednost minus in plus točk: Etične osnove ukrepi Enakopravnost med skupinami + 31

46 1.1 Pospeševanje socialne kohezije Pospeševanje materialne enakosti Pospeševanje povezave med vključenimi skupinami Enakopravnost med spoloma + 2 Enakopravnost med regijami Nobene podpore za manj ugodne sosednje regije Nobene podpore za manj ugodne druge regije Pospeševanje sosednjih regij preko spremembe strukture Pospeševanje sosednjih in revnih regij + 3 Enakopravnost med generacijami Zmanjševanje porabe neobnovljivih virov energije Zmanjševanje javnega in privatnega dolga Upoštevanje otrok Diskusija in razširitev vizije trajnosti + Skupna vrednost minus in plus točk: Kvaliteta ukrepov: 1. Oblike soudeležbe: Transparentno z možnostjo sodelovanja Slabi oz. komaj organizirani interesi Orientacija na konsekvence in ciljna diskusija + 2 Oblike povezave: Dialog in sodelovanje med različnimi skupinami + 32

47 2.2 Usklajevanje med ljudmi in različnimi interesi 2.3 Pridobivanje in izmenjava informacij iz medijev Subsidiarnost med različnimi nivoji: Jasno definirane komponentne na različnih nivojih 3.2 Organizacijska svoboda na različnih delovnih področjih Podpore na področjih dela + 4 Diverziteta med različnimi pristopi: Enakopravnost med privatnimi in javnimi inštitucijami Kombinacija različnih postopkov Kombinacija različnih pogledov in kultur + Skupaj: 11 Preglednica 11: Skupna ocena zastopanosti trajnostnih elementov v projektih občine Destrnik med leti 2010 in 2015 Skupna vrednost minus in plus točk Gospodarstvo ukrepi Okolje ukrepi Družba in sociala ukrepi Etične osnove ukrepi Skupna ocena zastopanosti trajnostnih elementov v projektih občine Destrnik med letoma 2010 in 2015 je po seštevanju vseh kriterijev negativna. V grafu 3 opazimo, da so vsi vidiki v negativnem delu grafa, ker so bili usmerjeni enostransko, kar je značilnost sektorskih projektov. To nam tudi pove, da vidiki trajnosti med seboj niso povezani. Najbolj negativno stanje se kaže na področju etike. Glavni razlogi 33

48 za takšno stanje so pomanjkanje sodelovanja javnosti in njihovega mnenja pri načrtovanju projektov, nepospeševanje kvalitetnih delovnih mest, nezagovarjanje nizke potrošnje redkih naravnih virov, nepospeševanje aktivnosti in inovativnosti ter neizboljševanje finančnega stanja javnih gospodarstev, bivanjske kvalitete, osebne odgovornosti in zavedanja v smeri trajnosti. Graf 3: Shematski prikaz negativnih in pozitivnih trendov Iz slednjih analiz lahko sklepamo, da je bil pretekli petletni razvoj občine Destrnik zasnovan z nizkim upoštevanjem trajnostnih vrednot, kar pomeni, da razvoj ni bil trajnostno zasnovan. Razvoj se je samo delno dotikal okoljskega in socialnega vidika. Večina projektov se je nanašala na gospodarski razvoj. V analizi smo opazili pomanjkanje etničnega vidika (pomanjkanje sodelovanja med skupinami). Z namenom izboljšanja trajnostnega razvoja v občini Destrnik smo v magistrskem delu predstavili načrtovani projekt Ekovas Janežovci v občini Destrnik. S podobnimi analizami smo potrdili trajnostno zasnovo načrtovanega projekta Ekovas Janežovci. Od analize projekta Ekovas Janežovci pričakujemo pozitivnejše rezultate, saj je v projekt vključena javnost, ki v projektu želi sodelovati in doprinesti k boljšemu, trajnostnemu razvoju občine. 34

49 4 PROJEKT EKOVAS JANEŽOVCI V OBČINI DESTRNIK Spremeniti človeško miselnost, da je narava veliko bogastvo, ki ga moramo ohraniti pri čim boljših močeh za prihodnje generacije, je eden izmed korakov v boljšo, trajnostno prihodnost. Ena izmed možnosti za boljšo in drugačno prihodnost je v ekovaseh, ki omogočajo ohranjanje narave in njenih virov. S projektom Ekovas Janežovci predlagamo eno izmed možnosti trajnostnega razvoja občine Destrnik. Po besedah Pluta (2007) je trajnostni razvoj v Geografskem terminološkem slovarju opredeljen kot razvojna usmeritev človeške družbe, ki je usklajena, uravnotežena z naravnimi razmerami in ohranja okolje ter naravne vire za prihodnost (Plut, 2007, str. 293). S projektom Ekovas Janežovci želijo vzpostaviti trajnostno samooskrbno učno ekovas. Znanstveniki vidijo ekovasi kot trajnostne raziskovalne skupnosti. Z vzpostavitvijo ekovasi Janežovci bo narejen korak naprej v boljšo, zeleno prihodnost (Matjašič, 2014, str. 22). Projekt Ekovas Janežovci je že bil podrobneje predstavljen v diplomski seminarski nalogi prve bolonjske stopnje. Diplomantka, ki je diplomirala iz tematike ekovasi Janežovci, je Tanja Matjašič. Diplomska seminarska naloga nam je služila kot ogrodje pri razčlenitvi ekovasi Janežovci. Dodali smo posamezne segmente, ki smo jih ustrezno citirali. Ustrezno gradivo, iz katerega smo prav tako pridobivali pomembnejše informacije o ekovasi Janežovci, je bilo Poslovno poročilo družbe Terme Gaja, d. o. o., ki je bilo predstavljeno na šesti redni seji Občinskega sveta občine Destrnik, dne , pod deseto točko dnevnega reda. Idejni vodja projekta je Aleksander Dolenc, strokovnjak za trajnostni razvoj podeželja in turizma. Strokovni vodja projekta je prof. ddr. Ana Vovk Korže. Storjeni so že prvi koraki za uresničitev projekta s pomočjo občine Destrnik in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (Urbanija, 2014, str. 6). 35

50 4.1 Kaj sploh so ekovasi? Razvitejše države sveta vedno bolj povečujejo svojo potrošnjo. Vedno bolj porabljajo naravne vire, kar ogroža zdajšnje in prihodnje generacije. Eden izmed možnih načinov zmanjšanja porabe naravnih virov so ekovasi (Škratek in Vovk Korže, 2013, str. 22). V zadnjih desetih letih so ekovasi postale svetovni fenomen. Le-te so postale kot odgovor na globalne, svetovne probleme. Nekateri razumejo ekovasi kot del gibanja proti globalizmu. Zagovorniki ekovasi oz. ekovaščavni s svojo osebno predanostjo in omejenimi sredstvi gradijo majhne, trajnostne skupnosti. Ekovaščani vidijo ekovasi kot vzorec, kako živeti trajnostno. Zavedajo se, da sta naše okolje in socialna družba ogrožena s strani globalnih gospodarskih družb. Ekovasi omogočajo svojim vaščanom življenjski stil, ki je dosegljiv za vsakogar na tem planetu (Jackson, 2004, str. 1 2). Mnogo politikov in drugih, ki opazujejo ta fenomen ekovasi, razvrščajo ekovaščane med idealiste, vendar je ta odziv nekoliko zavajajoč, saj so ekovaščani resnični realisti, ki sprejemajo opazke na njihov način življenja in se s problemi soočajo s svojim osebnim pristopom. Nekateri se niso pripravljeni soočiti s problemi današnje družbe. Le-ti»sanjarijo«o svetu, ki ne bo mogel dolgo trajati. Njihova skoraj prepričanost je v neskončni gospodarski rasti. V le-tej vidijo rešitev za svetovne probleme (Jackson, 2004, str. 2). Vendar gospodarska rast ne sme načenjati ekosistemske stabilnosti. V svetu se že razvijajo novejše tehnologije (biotehnologija, bioelektronika, nanotehnologija) in okolju prijaznejši materiali. Načrtovanje rabe pokrajine in uporabe naravnih virov bi moralo imeti prvoten pomen v današnji družbi (Škratek in Vovk Korže, 2013, str. 23). Ekovasi so naselja, ki temeljijo na trajnostnih načelih. Definicija za ekovas ni splošno opredeljena. Gilman je ekovas opredelil po petih merilih. Prvo merilo je velikost naselja. Ta mora biti tolikšna, da ekovaščan čuti, da je del skupnosti in da 36

51 ima možnost neposrednega soodločanja. V tradicionalnih okoljih so takšne skupnosti omejene na 500 ljudi. Drugo merilo je, da je naselje delujoče v vseh pogledih. To pomeni, da imajo tam ljudje zagotovljeno bivanje, prehrano, delo, različne aktivnosti in druženje med seboj. Tretje merilo je, da so dejavnosti v ekovasi vključene v naravno okolje na neškodljiv način, kar pomeni, da sta delovanje in ustvarjanje človeka skladna z naravo. S tem je naravni krog uporabe materialov sklenjen. Četrto merilo je, da ekovas podpira človekov razvoj, le-ta pa se lahko nadaljuje v nedoločeno prihodnost. To pomeni, da je posameznikovo življenje usmerjeno v fizični, čustveni, duševni in duhovni vidik človekovega življenja. Peto merilo je, da ekovas zagovarja in sledi trajnostnim načelom delovanja (Škratek in Vovk Korže, 2013, str. 23). Koncept ekovasi je zasnovan na treh temeljih: skrb za ljubi, skrb za naravo in pravična delitev. Skrb za ljudi v ospredje postavlja spodbujanje samooskrbe, medsebojno sodelovanje in pomoč. Temelj pravične delitve se nanaša na omejevanje porabe, saj ljudje porabimo veliko več dobrin, kot jih v resnici potrebujemo. Ta temelj se sklicuje predvsem na omejevanje porabe naravnih virov in omogočen dostop do čiste vode, čistega zraka, hrane, dela, prebivališča ter druženja za vsakogar na tem planetu. V tretjem temelju, temelju skrbi za naravo, je poudarek na človekovem nepretiranem izkoriščanju narave. To pomeni, da bi ljudje morali poskrbeti, da bi se vsi izkoriščeni oz. stranski produkti vračali v naravo. Ta proces imenujemo zaprti krog. Vendar se danes soočamo z odprtim krogom, ki povzroča, da se porabljeni produkti (odpadki) ne morejo vrniti v naravo kot surovina, saj bi s tem naravo še bolj onesnažili. V tretjem temelju se daje pomemben poudarek tudi človeškemu bivališču. Slednje bi moralo biti nadvse razgradljivo. Pri gradnji le-tega bi morali biti uporabljeni naravni materiali, kot sta les in glina. Takšno bivališče, ki bi bilo zgrajeno iz naravnih materialov, spada v zaprti krog, saj so vsi produkti razgradljivi in bi jih lahko vrnili v naravo (Škratek in Vovk Korže, 2013, str ). Medtem ko beseda ekovas s svojim pomenom nakazuje na popolnoma ruralno območje, moramo to dejstvo zavrniti. Ekovasi lahko vzpostavimo tako na ruralnih 37

52 območjih kot tudi v urbanih območjih. Koncept globalne ekovasi presega delitev na urbana in ruralna območja. Tako ne moremo govoriti o urbani ekologiji in tudi ne o nasprotju ruralne ekologije. Ekovasi so prav tako pomembne v mestnih središčih, čeprav v praksi obstaja manj primerov urbanih ekovasi kot ruralnih ekovasi. Razlog za to razliko je predvsem v večjih težavah ustanavljanja ekovasi v urbanih območjih. Ključen vidik ustanavljanja ekovasi v mestih je ta, da so vse glavne funkcije vsakodnevnega življenja na dosegu roke. Zlasti trg lokalno pridelane hrane je ključnega pomena. Prav tako sta pomembna dejavnika tudi kompostiranje odpadkov in lokalno čiščenje odpadne vode. Ko je koncept ekovasi sprejet in se začne širiti kot nov način življenjskega stila, se lahko mestna središča in predmestja postopoma osnujejo v delujoče ekovasi. Do danes je večina mestnih središč projekte ekovasi fokusirala na obnovo obstoječih hiš. V sklopu tega v mestnih središčih postavljajo zunanje rastlinjake na stanovanjske bloke, na strehi stolpnic pridelujejo zelenjavo, uvajajo energijsko varčne naprave in vzpostavljajo socialno skupnost znotraj posameznih stanovanjskih sosesk (Jackson, 2004, str. 7; Jackson, 1998, str. 10). Ekovasi so morda edini možen način, da bi ohranili socialno družbo na daljši rok. Lahko rečemo, da ekovasi združujejo dom, službo in razvedrilne aktivnosti. V ekovaseh ljudje pridelujejo svežo lokalno hrano in imajo veliko raznolikih ter ustvarjalnih dejavnosti. Vse to se odvija na majhnih razdaljah. Rezultat vsega tega je višja kvaliteta življenja. Zagovorniki ekovasi trdijo, da življenje v ekovasi ponuja mnogo bolj zadovoljno življenje kot dominanten zahodni stil življenja. V svetu je veliko ekovasi, ki so bile ustanovljene s strani ljudi, ki so želeli bolj duhoven stil življenja. Življenje v ekovaseh je preprosto in polno življenja ter je možno za vsakega človeka na planetu (Jackson, 2004, str. 5). Ekovas Janežovci bo imela vse značilnosti svetovno znanih ekovasi. Ekovas Janežovci bo trajnostno samooskrbna učna ekovas z zelenimi delovnimi mesti oz. bo valilnica zelenih delovnih mest. V sklopu ekovasi Janežovci bo deloval center za ohranjanje kulturne tradicije in trajnostno gradnjo hiš iz gline ter ostalih naravnih materialov. Vsak obiskovalec ekovasi Janežovci se bo lahko sprostil v čistem in 38

53 naravnem okolju. Svoja praktična znanja bo lahko nadgradil z različnimi dejavnostmi, ki bodo potekale v ekovasi, ali pa usvojil nova znanja s področja permakulturne pridelave hrane, lokalnega čiščenja vode, čiščenja zemlje, oblikovanja naravnih materialov, arhitekture, samooskrbe, obrti in storitev. Vsa ta znanja bodo usmerjena na medgeneracijsko učenje, s čimer bo občina Destrnik dosegla trajnostni napredek (Poslovno poročilo družbe Terme Gaja, d. o. o., 2015, str. 4). 4.2 Lokacija ekovasi Janežovci Ekovas Janežovci je locirana v vas Janežovci v občino Destrnik na opuščeni glinokop Janežovci. Opuščeni glinokop je ena izmed večjih naravnih vrednot občine Destrnik. Ekovas Janežovci se bo razprostirala na območju, velikem 8,2 ha. Na tej lokaciji so že potrjena dovoljenja zazidljivosti območja. To območje je tudi predlagano za zavarovano območje kot naravni spomenik (Matjašič, 2014, str. 23). Območje opuščenega glinokopa je med občani poznano kot»ciglenca«, tj. nekdanja opekarna. Le-ta je v času obratovanja glinokopa nudila delovna mesta mnogim občanom Destrnika. Opekarna Janežovci je obravnavana kot del tradicije tega okolja, ki je pomembna za kulturno dediščino občine. Opekarna v Janežovcih je spadala med lokalna podjetja in je bila ustanovljena že v stari Jugoslaviji. Leta 1948 je bilo v opekarni zaposlenih 29 delavcev. Zaradi nerentabilnosti so leta 1954 opekarno v Janežovcih združili z opekarno v Žabjaku, saj je istega leta bil sprejet odlok, s katerim so zaustavili obratovanje v Janežovcih (Majerič Kekec, 2006, str ). Danes so prisotni le še ostanki opekarne. Ostal je dimnik, za katerega je predvidena sanacija, in del stavbe, v kateri je domoval delavec opekarne. Tudi za to še stoječo stavbo sta predvideni sanacija in uporaba v ekovasi Janežovci. 39

54 Slika 8: Območje ekovasi Janežovci v občini Destrnik Vir: Prostorski informacijski sistem portal PISO, Na območju ekovasi Janežovci smo prepoznali več naravnih potencialov območja. Poleg že omenjenega opuščenega glinokopa in gline, ki se na tem območju nahaja, je naslednji naravni potencial termalna voda. Analize termalne vode so potekale leta 2004, ko so na območju zapuščenega glinokopa v Janežovcih izvrtali raziskovalno vrtino, s katero so želeli raziskati geotermični potencial opuščenega glinokopa in zajeti termalno vodo. Končna globina vrtine je bila 824 metrov. Kemijske analize vzorcev zajete termalne vode so pokazale, da skoraj vsi parametri ustrezajo pogojem pitne vode, razen temperature. Le-ta je za pito vodo previsoka. Termalna voda spada med srednje mineralizirane vode in je manj mineralizirana kot termalna voda na Ptuju. Količina in kakovost termalne vode v Janežovcih omogočata začetek dejavnosti, ki so povezane z izkoriščenjem vode (Lapanje, 2006, str ). Posledično so na območju izvrtin nastala velika jezera in ribniki. 40

55 Slika 9: Veliko jezero na območju ekovasi Janežovci Vir: Lasten vir, Pomembni naravni viri na območju zapuščenega glinokopa v Janežovcih so tudi nekatere rastlinske vrste. Nekatere izmed rastlinskih vrst na tem območju so uvrščene na Rdeči seznam Republike Slovenije. To so močvirska krpača (Thelypteris palustris), klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum), navadni skutnik (Peplis portula), opih (Ranunculus sceleratus), kolenčasti lisičji rep (Alopecurus geniculatus), navadna božja milost (Gratiola officinalis), ameriška čremsa (Prunus serotina), zgodnji trsničar (Brachytron pratense), rjava deva (Aeshnagrandis) in popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus) (Matjašič, 2014, str. 25). 4.3 Načrtovana infrastruktura v ekovasi Janežovci Infrastrukturna opremljenost je nujna za uspešno delovanje ekovasi Janežovci. V prvi fazi je treba urediti javno infrastrukturo dovozne ceste, vodovodno napeljavo, ogrevanje, električno napeljavo in čistilne naprave. Prav tako je treba vzpostaviti infrastrukturo, s katero bo ekovas lahko delovala. Pod to infrastrukturo uvrščamo tematske učne poti, gozdno infrastrukturo, center za zelena delovna mesta, infrastrukturo za gibanje v naravi in rekreacijo ter objekte za učenje in bivanje. Infrastrukturo, ki je potrebna za delovanje ekovasi Janežovci, prikazuje preglednica 12 (Poslovno poročilo družbe Terme Gaja, d. o. o., 2015, str. 4). Preglednica 12: Potrebna infrastruktura v ekovasi Janežovci Potrebna infrastruktura v ekovasi Janežovci 1. Permakulturni (eko) vrt s tehnikami naravne pridelave hrane in predelave 2. Tematske učne poti 41

56 3. Učilnica v naravi 4. Center za zelena delovna mesta 5. Ekoremediacije za varovanje vode in zemlje 6. Postavitev naravnih čistilnih sistemov za varovanje vode in zemlje 7. Rekreacijski park z naravnim plavalnim bazenom in motoričnim ter otroškim parkom 8. Park z živalmi 9. Bivalna vas 10. Muzej starih obrti in trgovinica s prodajo spominkov ter izdelkov iz gline Vir: Matjašič, 2014, str. 29 Za uspešno delovanje ekovasi Janežovci je potrebna dobra prometna povezava. Skozi Janežovce poteka državna cesta, ki povezuje večji lokalni središči na tem območju Ptuj in Lenart. Drugi krak državne ceste, ki poteka čez Janežovce, poteka v smeri od Janežovcev proti Voličini. Do same lokacije ekovasi Janežovci poteka občinska cesta. Le-ta je v določenem delu asfaltirana, večji delež pa je makedamska. Za celotno cesto, ki poteka do lokacije ekovasi, je načrtovana nova asfaltirana cesta s krožiščem. Ta cesta bo imela direkten vhod v ekovas z državne ceste Ptuj Lenart. Znotraj območja ekovasi je veliko cest oz. poti, ki so potrebne obnove. Poleg urejanja poti znotraj območja ekovasi je treba urediti tudi parkirišča za avtomobile, avtobuse in kolesa. Le-to ne bo asfaltirano, ampak bodo položeni travni tlakovci. Urejen bo tudi privez za konje. Tudi poti znotraj ekovasi ne bodo asfaltirane, ampak bodo nasute s peskom (Matjašič, 2014, str. 30). Za razsvetljavo in ostalo električno energijo v ekovasi bo poskrbljeno s strani sončnih elektrarn, ki sodijo med obnovljive vire energije in omogočajo trajnostni način pridobivanja elektrike. Prav tako je treba izgraditi vodovodno napeljavo in jo povezati z javnim komunalnim sistemom. Stoječe objekte v ekovasi (muzej, bivalne apartmaje, večji osrednji objekt) je v zimskem obdobju leta treba ogrevati. Ogrevanje na tem območju je možno na tri načine. Ena izmed možnosti ogrevanja je ogrevanje z geotermalno energijo, ki je eden izmed naravnih virov na tem območju. Zaradi večjih vodnih površin je možno ogrevanje na toplotno črpalko s 42

57 sistemom voda-voda. Zadnji izmed predvidenih načinov ogrevanja pa je ogrevanje z lesnimi peleti, ki je v zadnjih obdobjih eden izmed cenejših načinov ogrevanja (Matjašič, 2014, str. 30). Območje ekovasi Janežovci ima velik delež gozdnih površin, zato bo tam vzpostavljena gozdna infrastruktura. Le-ta bo predstavljala atraktivno ponudno za obiskovalce. Vzpostavili se bodo hiške na drevesih, mreže za počivanje v senci, viseči mostički za prehode med griči in markacije v gozdu za informiranje o razporeditvi objektov ter dejavnosti (Poslovno poročilo družbe Terme Gaja, d. o. o, 2015, str. 5). Preglednica 13: Gozdna infrastruktura v ekovasi Janežovci Gozdna infrastruktura - hiške na drevesih - mreže za počivanje - viseči mostički med griči - markacije v gozdu Znotraj ekovasi Janežovci bo deloval izobraževalni in rekreacijski park. Skupaj omogočata gibanje v naravi vsem generacijam. Tukaj se bodo lahko izobraževale vse skupine šolarjev od predšolskih in vse do študentov. Omogočeno jim bo delo na terenu, kjer bodo svoje znanje iz učilnice lahko prenesli v naravno okolje in ob tem še usvojili nova znanja in kompetence (Matjašič, 2014, str. 31). Preglednica 14: Izobraževalni in rekreacijski park v ekovasi Janežovci Izobraževalni park - permakulturni (eko) vrt s tehnikami naravne pridelave in predelave hrane - ekoremediacije za varovanje vode in zemlje Rekreacijski park - naravni plavalni bazen - motorični park - otroški športni park - urejene sprehajalne in tekaške poti - fitnes v naravi - urejene brežine jezer 43

58 - postavitev naravnih čistilnih sistemov za varovanje vode in zemlje - učilnica v naravi - učni poligoni - tematske učne poti Vir: Matjašič, 2014, str tematska jezera z določenimi športi na vodi Permakulturni (eko) vrt s tehnikami naravne pridelave in predelave hrane Beseda permakultura je okrajšava za permanentno agrikulturo trajnostno kmetijstvo ali permanentno kulturo trajno kulturo. Permakultura ne pomeni samo trajnostnega kmetovanja, ampak pomeni tudi način življenja v sorazmerju z ostalimi deli narave z oblikovanjem narave, habitatov in življenja ljudi, ki temelji na načelih ekologije (Vovk Korže, 2014, str. 19). Ureditve permakulturnih vrtov so enostavne in so dokaz kroženja snovi in energij v naravi. Pri tem moramo upoštevati smernice narave. Glavno vodilo permakulture je, da upoštevamo naravne zakone in dogajanje v naravi, saj so naravni ekosistemi trajnostni. Če jih razumemo, lahko trajnost prenesemo v življenjski stil ljudi. Permakultura združuje tradicionalne metode kmetovanja in tehnike gospodarjenja z zemljo iz vsega sveta. Prav tako zagovarja ekološko kmetovanje brez uporabe pesticidov in onesnaževanja naravnega okolja (Vovk Korže, 2014, str. 20). V preglednici 15 smo predstavili permakulturne ureditve, ki so primerne za ekovas Janežovci. Preglednica 15: Primeri najbolj uporabnih permakulturnih ureditev, ki bi jih lahko uporabili v ekovasi Janežovci Permakulturna ureditev Krajši opis permakulturne ureditve 44

59 Gozdni vrt Sinergičen vrt Spiralne gredice Rastline z različnim načinom rasti zapolnjujejo višino in površino. Posnemamo razmere v gozdu. Potrebuje vedno manj nege. Količina dela se v odrasli dobi zmanjša na pobiranje pridelka. Primeren je za večje in manjše površine. Nadomešča klasičen vrt. Po vzpostavitvi ga ni več treba prekopavati ali gnojiti z razkopavanjem. Predstavljajo ga gomilaste grede, poudarek je na tvorbi humosne plasti. Upoštevamo dobre sosede, enakih rastlin ne sadimo skupaj. Na manjši površini ustvarjajo veliko število različnih mikroklim. Na južni strani ustvarimo izrazito toplo klimo, ki omogoča vzgojo mediteranskih rastlin. Le-te z ostalih strani zaščitimo s kamenjem. Vodni ekosistemi V njih gojimo vodne rastline in živali. Omogočajo zatočišče majhnim, koristnim živalcam. Glede na površino ga lahko uporabljamo za sprostitev, rekreativne športe, namakanje in majhne elektrarne. S premišljeno naselitvijo živali in primernim številom ter vrstami rastlin vzpostavimo stabilen vodni ekosistem. Rezultat sta samostojna regeneracija vode in trajna združba rastlin in živali. Vpeljava živali kot sodelavcev Zasaditev posod Živali morajo biti samostojne in imeti zagotovljene vse osnovne življenjske potrebe. Živali so vestni sodelavci, ki podpirajo ekosistem in nudijo prijateljstvo za otroke ter odrasle. Živali, ki so dobri sodelavci, so deževniki, kokoši, race, prašiči, ptiči, žabe in druge živali. Zasadimo lahko stare posode ali košare in drugi rabljeni material. Dno posode napolnimo z gruščem, prodniki ali drugimi prepustnimi materiali. Sledi plast prsti, s katero napolnimo posodo do treh četrtin celotne posode. Zadnja plast služi zastirki, s katero zmanjšamo izhlapevanje vode in zaščitimo mikroorganizme. Nato posode posadimo ali posejemo. Med hitro rastoče rastline spada krompir, ki 45

60 Vrtiček drevesa Greda kartonu zelenici Okrogla greda okoli na ali visoka spremeni grob kompost v črno zemljo. Za grobo prst so primerni tudi fižol, grah, čebula in špinača. Vzgojene rastline zalivamo, pobiramo pridelke, po potrebi posadimo nove rastline. Pod izbranim drevesom ustvarimo večnamensko gredo. Krošnja drevesa prestreže padavine, zato je običajno bolj suho pod krošnjo drevesa. Korenine so glavni vir koristih in hranljivih snovi. Okoli drevesa skopljemo 25 centimetrov globok jarek, ki je oddaljen pol metra od zunanjega roba krošnje drevesa, ki ima premer do 120 centimetrov. V izkopani jarek najprej položimo karton, nato pa nasujemo plast komposta ali gnoja. Sledi plast organske snovi (vejice, lesni sekanci, slama, obrezane rastline). Na te plasti položimo izkopano zemljo. Tako koristimo vodo zunanjega roba drevesa in material, bogat z dušikom in ogljikom. Na takšno gredo lahko posadimo fižol, žametnice, čebulo, barbico in krebuljico. Na zelenico, ki jo želimo spremeniti v vrtiček, položimo karton. Nanj nasujemo plast komposta, gnoja, starega listja ali kuhinjskih odpadkov. Na to plast nasujemo material, ki je bogat z ogljikom vejice, slamo in časopisni papir. Najbolje je, da takšno gredo ustvarjamo v jeseni, da se čez zimo lahko nasute plasti razgradijo. Spomladi lahko gredico že zasadimo (npr. krompir, fižol, grah, ognjič, ajdo in čebulo). Prednost take grede je, da nam ni treba lopatati in pleti. Treba jo je zastirati z zastirko, ki jo dodajamo celo leto. Te grede ne prekopavamo, saj bi uničili ravnovesje v gredi. Na mestu, kjer želimo imeti gredo, izkopamo rušo in izkopljemo prst v obliki kroga s premerom 1 meter. Ločeno shranimo prst in rušo. Odvečne veje, obrezane ostanke rastlin in kompost zložimo na kup (visoko pol metra, premer 1 meter). Nato ta kup preložimo v izkopan krog, veje pa 46

61 pohodimo in jih prekrijemo z narobe obrnjeno rušo ter zemljo. Nastalo gredo dobro zalijemo, da se vse skupaj sesede. Sledi sajenje. Med samim ustvarjanjem grede na sredino posadimo drevo. Vrt za otroke Z vrtom lahko prikažemo ureditve, ki jih lahko uporabimo za igro in učenje. Interes za vrtnarjenje moramo otrokom povečati, saj otroci ne bodo pleli plevela ali lopatali. Na vrtu moramo ustvariti čim več aktivnosti za otroke, zato moramo vrt postaviti v sončno in senčno lego. Posaditev mora biti v pisanih barvah. Prav tako mora biti na voljo oprema za sedenje, igranje in ustvarjanje. Vir: Vovk Korže, 2014, str Učilnica v naravi Ekovas Janežovci bo prostor, kjer se bodo posamezne skupine obiskovalcev lahko priučile praktičnih znanj. Praktična znanja, ki jih potrebujemo v vsakodnevnem življenju in izobraževalnih ustanovah, bodo obiskovalci lahko usvojili v učilnici v naravi. Le-ta bo glavni produkt ekovasi Janežovci. Postavljen bo tudi objekt, kjer bo eden izmed prostorov namenjen učilnici. Tukaj bodo šolarji ponovili snov iz šolskih klopi in se pripravili na terensko delo. Ena izmed ciljnih skupin so učenci in dijaki, ki se bodo lahko tukaj naučili praktičnih znanj, ki so jih teoretično že usvojili v šoli, in novih kompetenc. Tako kot se bodo ostale generacijske skupine priučile veščin vrtnarjenja v permakulturnem vrtu, se bodo tudi mlajše generacije naučile teh veščin. Prav tako je za dijake biotehniške šole predvideno praktično usposabljanje v ekovasi. Svoja praktična znanja bodo usvajali v sadovnjaku z obrezovanjem dreves, negovanjem le-teh in prepoznavanjem značilnosti sadnih ter ostalih dreves v gozdu. Tudi osnovnošolci, srednješolci in študentje bodo tukaj lahko opravljali terensko delo določevali profile zemlje, izvedli analizo vode, določili aktualne vremenske razmere, se orientirali v prostoru ter opravili še druga terenska dela. 47

62 V sklopu učilnice v naravi bodo lahko obiskovalci svoja znanja na novo usvojili ali nadgradili tudi po tematskih učnih poteh, na delavnici ekoremediacije za varovanje vode in zemlje ter na delavnici postavitev naravnih čistilnih sistemov za varovanje vode in zemlje Tematske učne poti Tematske učne poti v ekovasi Janežovci bodo namenjene vsem generacijam. Na vseh tematskih učnih poteh bodo postavljeni učni poligoni, s pomočjo katerih bodo obiskovalci lahko lažje usvojili učno pot. S tematskimi učnimi potmi želimo združiti zabavo in znanje. S pomočjo takšnih učnih poti lahko aktivno preživimo čas v naravi. Šolarjem bodo tematske učne poti ob zabavi služile tudi za usvajanje in utrjevanje znanja. V ekovasi Janežovci bodo štiri učne poti gozdna, zdravilna, orientacijska in opazovalna. Na gozdni učni poti bodo lahko obiskovalci s pomočjo ustreznih oznak prepoznali drevesa, grmovnice in zelišča. S primernimi oznakami in skicami bodo obiskovalci lahko prepoznali tudi manjše gozdne živali. Ob celostnem prepoznavanju živalskih in rastlinskih vrst, ki jih najdemo v gozdu, bodo učitelji mentorji dali poudarek tudi razumevanju delovanja gozdnih ekosistemov in gozdni pedagogiki. Na zdravilni učni poti bodo obiskovalci lahko preverili moč energijskih tokov s pomočjo energetskih točk, ki bodo razporejene po celotnem območju ekovasi Janežovci. Pot energetskih točk bo speljana tako, da bodo obiskovalci lahko obšli posamezno točko, če se ji bodo želeli izogniti. Vsaka točka bo označena z ustrezno oznako in razlago, kakšne težave bomo ublažili na določeni točki. V sklopu zdravilne učne poti bo postavljen tudi bazen z zdravilno močjo gline. Le-ta je ena izmed naravnih virov na tem območju. Ob bazenu bodo postavljena navodila za kopalce bazena. Z navodili bodo kopalci izvedeli priporočen čas kopanja. Na zdravilni učni poti bodo obiskovalci lahko spoznali različne vrste zelišč, tako zdravilne kot tudi jedilne. Zelišča bodo označena z označevalnimi tablicami, na katerih bosta zapisana ime zelišča in način, kako uporabljati določeno zelišče. 48

63 Orientacijska učna pot bo namenjena šolarjem in družinam. S pomočjo postavljenih in označenih točk bodo se šolarji lahko orientirali v gozdu. S pomočjo igre iskanja izgubljenega zaklada bodo šolarji poglobili znanja iz orientacije in na koncu našli zaklad. Postavljen poligon bo primeren tudi za različna tekmovanja osnovnošolcev. S pomočjo orientacijske učne poti lahko tudi družine kakovostno preživijo čas v naravi. S pomočjo opazovalne učne poti bodo obiskovalci spoznali celostno območje Janežovc. Na tej poti bodo s primernimi oznakami označena gnezdišča določenih živali. Označeni bodo tudi vodni ekosistemi z razlagami o njihovih značilnostih in živečih bitjih v njih. Na postavljenih opazovalnicah bodo obiskovalci lahko opazovali naravo in dogajanje v njej. Na opazovalni učni poti si bodo obiskovalci podrobneje ogledali muzej opekarne in dobili občutek, kako je bila opekarna pomembna za Janežovce in okoliške kraje (Matjašič, 2014, str ). Preglednica 16: Krajši opisi tematskih učnih poti v ekovasi Janežovci Tematska učna pot Gozdna učna pot Zdravilna učna pot Orientacijska učna pot Opazovalna učna pot Krajši opis tematske učne poti Oznake drevesnih, grmovnih, zeliščnih vrst; prepoznavanje živali; razumevanje delovanja gozdnih ekosistemov; gozdna pedagogika Energetska pot z energetskimi točkami, bazen z zdravilno močjo gline, oznake zelišč Orientacijska pot z označenimi točkami, orientacija v gozdu lov za zakladom Prepoznavanje gnezdišč, vodnih ekosistemov, opazovalnica v naravi, ogled muzeja Vir: Matjašič, 2014, str Ekoremediacije za varovanje vode in prsti Ekoremediacije (ERM) so ukrepi za vzdrževanje ravnotežja v okolju. Ukrepi ERM spodbujajo samočistilne sposobnosti okolja in s tem pospešujejo obnovo okolja. 49

64 Poleg tega, da se ukrepi ERM uporabljajo za sanacije škod, so ti ukrepi velikokrat uporabljeni tudi kot preventivni ukrepi, saj je popravljanje škode v naravi drago in nezanesljivo v primerjavi s preprečevanjem. Z ekosistemskimi ukrepi lahko zmanjšamo in odpravimo posledice poplav, plazov, suš in podobnih naravnih nesreč. Z ukrepi ERM lahko na podlagi nizkih stroškov dosežemo visoke učinke pri zaščiti življenjskega okolja in vodnih virov (Vovk Korže, 2014, str ). Ena izmed tehnik čiščenja prsti so fitoremediacije. Pri tej tehniki uporabljamo rastline, ki iz zemlje in vode odstranjujejo strupe in kovine. Izbira remediacije je odvisna od strupenih snovi, ki so v tleh, in finančnih sredstev. Zaradi zastrupljenosti tal izbirajo rastline, ki imajo močno absorbcijo in presnovo strupenih molekul v manj škodljive, zmanjšujejo število sintetičnih organskih spojin ter odpornost na najvišje koncentracije strupenih snovi. Uporabljajo prav tako gensko spremenjene rastline. Izbira rastline je odvisna od vrste strupenih snovi v zemlji. Nekatere rastline so zasnovane tako, da vsrkavajo strupene snovi v samo zelene oz. zgornje dele rastline, druge skladiščijo nevarne snovi, tretje pa vsrkavajo strupene snovi in jih oddajajo v atmosfero v manj nevarni obliki (Vovk Korže in Janškovec, 2009, str. 14) Postavitev naravnih čistilnih sistemov za varovanje vode in zemlje S pojmom naravni čistilni sistemi za varovanje vode in zemlje označujemo tehnologije, s katerimi posnemamo procese čiščenja v naravi. To so trajnostni procesi, ki delujejo pozitivno na naravno okolje in ne zahtevajo velikih investicij. Zasnovani so po ekoloških načelih. Med najbolj razširjene naravne čistilne sisteme spadajo rastlinske čistilne naprave, oksidacijski ribniki, zemeljski sistemi za čiščenje odpadne vode, anaerobni ribniki, fakultativni ribniki idr. (Vovk Korže, 2015, str. 3, 7). Rastlinska čistilna naprava (RČN) je primerna rešitev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev. RČN ni priključena na kanalizacijsko omrežje. Leži v naravnem okolju in posnema samočistilne sposobnosti narave. Sestavljata jo dva vodotesna bazena, ki sta napolnjena z mešanico peska in zemlje ter 50

65 močvirskimi rastlinami. Zaradi gravitacijske teže voda teče deset centimetrov pod površjem in zato ne zaznamo smradu. Prav tako pa se zaradi tega razloga na območju RČN ne zbirajo insekti. Pred RČN mora biti postavljen usedalnik. Njegova naloga je, da zadržuje mulj. S tem preprečuje zamašitev. Celoten sistem se konča v bajerju, ki služi kot okras ali zbiralnik vode. Prečiščeno vodo iz bajerja lahko ponovno uporabimo za zalivanje ali gašenje, jo zbiramo v ribniku ali pa jo odvajamo v odvodnik (Vovk Korže, 2014, str ) Center za zelena delovna mesta Eden izmed glavnih turističnih produktov v ekovasi Janežovci bo center za zelena delovna mesta. Obiskovalec ekovasi se bo tukaj srečal z zelenim poklicem, se ga priučil in se z njim začel aktivno ukvarjati. Center za zelena delovna mesta bo svetoval posameznikom o samozaposlitvah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, promociji in prodaji izdelkov ter nudil izobraževanja o novih zelenih delovnih mestih. Znotraj centra bodo organizirane različne delavnice oz. seminarji, ki so našteti v preglednici 17. V centru bo deloval tudi Re-use center za predelavo rabljenih izdelkov. Vzpostavljeno bo tudi delovanje pridobivanja in predelave zdravilne gline v končne izdelke, vključno z umetniškimi aktivnostmi (Poslovno poročilo družbe Terme Gaja, d. o. o, 2015, str. 5). Preglednica 17: Tematske delavnice in seminarji v centru za zelena delovna mesta Tematika delavnic in seminarjev v centru za zelena delovna mesta O uporabi gline pri trajnostni gradnji O zdravstvenih učinkih uporabe gline O pilotni gradnji ekohiš po tradicionalnih načrtih Slovenskih goric O izgradnji naravnega plavalnega bazena O postavitvi in delovanju naravnih sistemov za varovanje vode in zemlje O zeliščarstvu O zdravi prehrani O izdelovanju izdelkov iz gline, lesa in kamna 51

66 4.3.7 Rekreacijski park Vzpostavil se bo tudi rekreacijski park za gibanje v naravi. Namenjen bo vsem generacijam. V sklopu rekreacijskega parka bodo vzpostavljeni naravni plavalni bazen, motorični park, fitnes v naravi, otroški športni park, urejene sprehajalne steze, tekaške steze, urejene brežine jezer in tematska jezera z različnimi športi na vodi (Poslovno poročilo družbe Terme Gaja, d. o. o, 2015, str. 5). Naravni plavalni bazen bo vzpostavljen kot alternativa vsem kopališčem, ki svojo vodo čistijo s klorom, saj je vedno več ljudi alergičnih na klor. V otroškem športnem parku bodo postavljena igrala, ki bodo služila izboljšanju motorike in varni igri. Na območju ekovasi je več ribnikov oz. jezer. Zaradi večjih vodnih površin bodo urejena tematska jezera, ki bodo omogočala, da se bodo na določenem jezeru oz. ribniku odvijali določeni vodni športi smučanje na vodi, ribarjenje in plavanje Park z živalmi Znotraj ekovasi Janežovci bo deloval tudi park z živalmi. Predstavljal bo predvsem panonske živali, kot sta panonski prašič in panonski kunec, ter različne vrste ptic. Živali bodo predstavljene v gibanju. Razporejene bodo po celotni ekovasi v desetih postajah. Znotraj živalskega parka bo deloval zeleni poklic oskrbnik živali. Za ta poklic se bo možno izučiti v ekovasi Janežovci (Matjašič, 2014, str. 32) Bivalna vas V ekovasi Janežovci bo postavljenih pet do šest apartmajskih ekohišk, ki bodo tvorile bivalno vas. Hiške bodo grajene v slovenskogoriškem stilu. To pomeni, da bodo hiške nizke z majhnimi okni in grajene iz naravnih materialov, kot sta ilovica in slama. Pokrite bodo s slamo. V teh apartmajskih hiškah bo možno prespati in preživeti počitnice. Ekovas bo v prvi fazi imela 50 ležišč (Matjašič, 2014, str. 31). 52

67 Stavbni objekti v ekovasi Janežovci Ekovas bo imela tri večje stavbne objekte. Prvi stavbni kompleks je bivalna vas, ki je opisana v prejšnjem podpoglavju, drugi je osrednji objekt, tretji objekt pa bo muzej starih obrti in poklicev, povezanih z glino (Matjašič, 2014, str. 32). Osrednji objekt oz. glavni objekt bo namenjen več dejavnostim. V glavnem objektu bomo našli recepcijo za bivalno vas in restavracijo. V tem glavnem prostoru je predvidena tudi učilnica, kjer bi se obiskovalci lahko priučili ročnih spretnosti, kot so peka kruha in gibanice, kuhanje domačega žganja ter izdelovanje izdelkov iz naravnih materialov, aromatičnih olj in čajev. Prav v tej učilnici bo prostor tudi za šolarje, ki bodo v učilnici lahko ponovili snov, preden se bodo odpravili na terensko delo. Tukaj bo tudi primeren prostor za predvajanje poučnih filmov, saj bo objekt multimedijsko opremljen. V tej stavbi bo prostor tudi za trgovino s spominki in predelanimi izdelki iz ekovasi Janežovci. V sklopu te stavbe je predviden tudi večji odprti prostor, ki bi služil večjim letnim prireditvam in ekološki tržnici. Ekološka tržnica bi bila prodajni prostor pridelane in predelane hrane iz ekovasi ter okoliških pridelovalcev zelenjave. Že stoječo hišo bodo obnovili in v njej postavili muzej starih obrti. V muzeju bo prikazan proces, kako so nekdaj pridelovali opeko. Prav tako bodo predstavljeni tudi poklici, ki so povezani z glino npr. lončar. Znotraj tega muzeja bo tudi turistični informacijski center (TIC), ki bo skrbel za turistično ponudbo ekovasi Janežovci in občine Destrnik ter Slovenskih goric. Znotraj TIC-a se bodo obstoječi turistični vodniki še dodatno izobrazili o ekovasi in prevzeli vodenje obiskovalcev v ekovasi ter po ostalih turističnih znamenitostih občine (Matjašič, 2014, str ). Preglednica 18: Stavbni objekti v ekovasi Janežovci Stavbni objekti v ekovasi Janežovci Bivalna vas Glavni objekt Muzej starih obrti 53

68 - 7 apartmajskih ekohišk - slovenskogoriški stil hišk - preživljanje počitnic - 50 ležišč Vir: Matjašič, 2014, str recepcija in restavracija - večja učilnica - seminarji, delavnice, srečanja, učenje kuhanja - letne prireditve - trgovina s spominki in izdelki iz ekovasi - ekološka tržnica - opekarski muzej - muzej starih poklicev - prikaz poklicev, povezanih z glino - turistični informacijski center (TIC) 54

69 Slika 10: Načrt infrastrukture v ekovasi Janežovci Vir: Matjašič, 2014, str Ocena trajnostne zasnove projekta Ekovas Janežovci Tako kot smo v tretjem poglavju ocenili trajnostno zasnovo izvedenih projektov občine Destrnik v petletnem obdobju med letoma 2010 in 2015, smo ocenili tudi projekt Ekovas Janežovci. Z metodologijo trajnostne rože smo ocenili zastopanost trajnostnih vidikov v projektu Ekovas Janežovci. S trajnostno zasnovanimi kriteriji smo ocenjevali ukrepe in njihov vpliv na gospodarstvo, okolje, družbo ter socialo in etične osnove. Ukrepi s področja kvalitete ukrepov so predstavljeni v posebni kategoriji (Vovk Korže, 2010, str. 106). 55

70 Preglednica 19: Matrika za spremljanje zastopanosti trajnostnih elementov v projektu Ekovas Janežovci KRITERIJI Gospodarstvo ukrepi 1.1 Podpirajo regionalne gospodarske tokove Pospešujejo nova kvalitetna delovna mesta Pospešujejo procese sodelovanja v podjetju in socialno kvaliteto 1.4 So usmerjeni na inovativne produkte in procese Pospešujejo atraktivnost in inovativno okolje Prispevajo h gospodarski rabi in nizki potrošnji redkih naravnih virov Izboljšujejo finančno stanje javnih in privatnih gospodarstev Minimalizirajo materialne tokove + Skupna vrednost minus in plus točk: Okolje ukrepi Pospešujejo naravne in sonaravne elemente v naseljih 2.2 Zmanjšujejo porabo prostora oz. pozidanost tal 2.3 Zmanjšujejo vnos škodljivih snovi v zrak, vodo in zemljo Zmanjšujejo hrup Zmanjšujejo porabo neobnovljivih virov energije + 56

71 2.6 Zmanjšujejo porabo neobnovljivih resursov, pospešujejo snovne tokovne 2.7 Pospešujejo raznovrstnost v življenjskih prostorih 2.8 Pospešujejo okolju prijazne oblike prometa in zmanjšujejo prekomerno mobilnost Skupna vrednost minus in plus točk: Družba in sociala ukrepi Doprinašajo k materialni varnosti in sigurnosti Doprinašajo h komunikaciji in sodelovanju ljudi Pospešujejo bivanjsko in življenjsko kvaliteto Pospešujejo možnosti izobraževanja in ponudbo za vse prebivalce 3.5 Povečujejo osebnostno odgovornost in zavedanje v smeri trajnosti 3.6 Pospešujejo kulturno, družbeno in regionalno identiteto Pomagajo pri zdravju in podpirajo zdravje Pospešujejo občutek varnosti + Skupna vrednost minus in plus točk: Etične osnove ukrepi Enakopravnost med skupinami Pospeševanje socialne kohezije Pospeševanje materialne enakosti + 57

72 1.3 Pospeševanje povezave med vključenimi skupinami Enakopravnost med spoloma + 2 Enakopravnost med regijami Nobene podpore za manj ugodne sosednje regije Nobene podpore za manj ugodne druge regije Pospeševanje sosednjih regij preko spremembe strukture Pospeševanje sosednjih in revnih regij + 3 Enakopravnost med generacijami Zmanjševanje porabe neobnovljivih virov energije Zmanjševanje javnega in privatnega dolga Upoštevanje otrok Diskusija in razširitev vizije trajnosti + Skupna vrednost minus in plus točk: Kvaliteta ukrepov: 1 Oblike soudeležbe: Transparentno z možnostjo sodelovanja Slabi oz. komaj organizirani interesi Orientacija na konsekvence in ciljna diskusija + 2 Oblike povezave: Dialog in sodelovanje med različnimi skupinami 2.2 Usklajevanje med ljudmi in različnimi interesi

73 2.3 Pridobivanje in izmenjava informacij iz medijev + 3 Subsidiarnost med različnimi nivoji: Jasno definirane komponente na različnih nivojih 3.2 Organizacijska svoboda na različnih delovnih področjih Podpore na področjih dela + 4 Diverziteta med različnimi pristopi: Enakopravnost med privatnimi in javnimi inštitucijami Kombinacija različnih postopkov Kombinacija različnih pogledov in kultur + Skupna vrednost minus in plus točk: 8 Preglednica 20: Skupna ocena zastopanosti trajnostnih elementov v projektu Ekovas Janežovci Skupna vrednost minus in plus točk Gospodarstvo ukrepi Okolje ukrepi Družba in sociala ukrepi Etične osnove ukrepi S pomočjo metodologije trajnostne rože smo ocenili projekt Ekovas Janežovci. Ugotovili smo, da je skupna ocena zastopanosti trajnostnih elementov v projektu Ekovas Janežovci po seštevanju vseh kriterijev pozitivna. Iz tega lahko sklepamo, da je projekt usmerjen večstransko in da so trajnostni vidiki med seboj povezani. Najbolj pozitivno stanje je na področju etike in okolja. Glavna razloga za to sta vključevanje lokalnega prebivalstva v ekovas Janežovci in ohranjanje naravnega okolja. 59

74 Slika 11: Shematski prikaz pozitivnih in negativnih trendov v projektu Ekovas Janežovci Iz celotne analize zastopanosti trajnostnih vidikov v projektu Ekovas Janežovci lahko sklepamo, da je projekt zasnovan z visokim upoštevanjem trajnostnih vrednot. To pomeni, da je projekt Ekovas Janežovci trajnostno naravnan, saj se dotika vseh trajnostnih vidikov, ki so med seboj povezani. Najbolje ocenjena sta etični in okoljski vidik. Znotraj etičnega vidika, ki je najbolj pozitiven, sta v projektu posebej poudarjena pospeševanje povezave med skupinami in upoštevanje vseh generacij. Znotraj okoljskega vidika sta poudarjena zmanjševanje porabe neobnovljivih virov in vnos škodljivih snovi v zrak, vodo ter zemljo. Menimo, da bi s projektom Ekovas Janežovci lahko pripomogli k izboljšanju trajnostnega razvoja v občini Destrnik. 60

75 5 PRIMERJAVA PROJEKTA EKOVAS JANEŽOVCI Z EKOVASJO FINDHORN 5.1 Ekovas Findhorn na Škotskem Zametki skupnosti Findhorn (Findhorn community) segajo v leto Skupnost je bila ustanovljena s strani Petra in Eileen Caddy ter Dorothy Maclean. Leta 1957 sta zakonca Caddy skupaj z Dorothy prišla na severovzhodni predel Škotske. Po nekaj letih, ko sta Eillen in Peter končala zaposlitveno kariero, sta se skupaj s tremi otroki preselila v obmorsko vasico Findhorn, kjer sta sprva živela v počitniški prikolici. Kot nezaposlena sta svojo družino zelo težko preživljala. Posledično se je Peter odločil, da bo sam prideloval zelenjavo. Zemlja, kjer so bivali, je bila peščena in suha, vendar je Peter vseeno vztrajal z gojenjem zelenjave. Dorothy in Peter sta vso dotedanje znanje preusmerila v dejanja, ki so dala neverjetne rezultate. Iz neplodne peščene zemlje Findhornskega zaliva je začelo rasti na desetine različnih vrst rastlin, zelišč in rož. Zaradi dobre prakse so si hortikulturni strokovnjaki prišli pogledat čudež narave in so bili osupli nad rezultati. Temu čudežu je sledila prepoznavnost Findhorna po celem svetu ( ) Fundacija Findhorn Skupnost Findhorn ima okoli 200 enotedenskih tečajev na leto. Prav tako imajo tudi različne konference in dogodke. Programi izobraževalnih delavnic so rezervirani in izvedeni po vsem svetu s strani ustreznih, kompetentnih voditeljev delavnic. Veliko ljudi se je pridružilo zakoncema Caddy in Dorothy pri njihovem delu. Skupina šestih ljudi se je hitro povečala v manjšo skupnost, ki se je zavezala duhovni poti in širjenju vrta v harmoniji z naravo. Vedenje o skupnosti se je vedno bolj širilo. Člani skupnosti živijo v počitniških prikolicah in bungalovih iz cedrovine, ki služijo kot hiše za goste in tudi kot delavnice za udeležence. V poznih 60. letih so Peter in ostali člani skupnosti zgradili park Sanctuary, ki je največje meditacijsko središče 61

76 znotraj skupnosti, in center skupnosti, kjer se člani skupnosti še vedno srečujejo in prehranjujejo ( ). Leta 1972 je bila skupnost formalno registrirana z imenom»findhorn Fundation«(Fundacija Findhorn). V 70. in 80. letih je skupnost narasla na približno 300 članov. Leta 1975 je fundacija kupila hotel Cluny Hill. Ta je postal osrednji del za delavnice in za nastanitev članov. V poznih 70. letih je s strani članov skupnosti bila zgrajena večnamenska dvorana. Za svojo barvito in stekleno fasado se nahajajo moderno gledališče in koncertna dvorana, kavarna, plesni in snemalni studio ter pisarne. Večnamenska dvorana gosti različne prireditve in predstave skozi vse leto, vključujoč vse vrste koncertov od klasične glasbe do vseh novejših zvrsti. Fleksibilni objekti v večnamenski dvorani poskrbijo za učinkovito in atraktivno prizorišče za konference in so prizorišče delavnic, vključujoč mednarodne konference fundacije Findhorn ( ). Leta 1990 se je skupnost začela širiti na nov način oz. izven programa fundacije. Mnogo ljudi, ki so jih pritegnile značilnosti fundacije, se je preselilo v bližino ali pa so se odločili, da bodo ostali v bližini skupnosti, potem ko so končali svoje delo v fundaciji. Skupnost ljudi, ki je živela blizu fundacije, je začela rasti kot samostojna fundacija. Danes je fundacija Findhorn osrednji del obširne in raznolike skupnosti, v kateri je več sto ljudi ( ). Posledično je bilo leta 1999 ustanovljeno društvo novi Findhorn (»New Findhorn Association«). Ustanovljeno je bilo z namenom, da bi združili različne organizacije oz. društva in ljudi, ki so povezani s skupnostjo v obsegu 50 milj. Društvo ima izvoljen svet prostovoljcev in dva nameščenca, ki jih izvolijo vsako leto. Naloga nameščencev je skrbeti za bit društva, sprejemanje novih članov, podpiranje organizacij in podjetij, spodbujanje članov za nove pobude ter olajševati komunikacijo v društvu ( ). 62

77 Znotraj društva Novi Findhorn deluje tudi Ekopia. To je investicijska družba skupnosti, ki pomaga razvijati trajnostno lokalno gospodarstvo. Ekopia prav tako prispeva k obnovi podeželja na Škotskem, saj člani Ekopie vlagajo v lokalne projekte in jih podpirajo. V določenih pogledih je zelo podobna banki, čeprav je pod nadzorom vključenih članov. Ekopia je znotraj skupnosti oblikovala valuto eko z namenom, da bi pospešili in krepili gospodarsko sodelovanje. Leta 2002, ko je prišla valuta eko v veljavo, je bilo v obtoku ekov ( aboutus/faq/, ). Leta 1997 je bila fundacija Findhorn priznana kot uradna nevladna organizacija, ki je povezana z oddelkom za javno informiranje Združenih narodov. Aktivno sodeluje pri različnih dogodkih Združenih narodov. Na tisoče ljudi, ki so živeli v skupnosti v Findhornu, je svoje vedenje in izkušnje iz Findhorna preneslo v širši svet. Svojo zaposlitev so poiskali kot mentorji delavnic, avtorji, gospodarstveniki, ekologi in še v mnogih drugih poklicih. Fundacija Findhorn ima tudi veliko prijateljev in podpornikov po celem svetu, ki še dodatno širijo vedenje iz Findhorna. Ekovas Findhorn je ustanovna članica Globalne mreže ekovasi (»Global Ecovillage Network GEN«). To je neprofitna organizacija, ki skupaj združuje zelo raznolika svetovna gibanja preko avtonomnih ekovasi in sorodnih projektov. GEN sodeluje z medvladnimi organizacijami na področju izobrazbe in oblikovanja smernic politike za trajnostni razvoj ter izvajanja trajnostnih projektov ( ). Fundacija Findhorn je razvila serijo svojih lastnih delavnic in programov, ki temeljijo na več kot 50 let starih izkušnjah iz centra za celostno učenje. Delavnice se začnejo s praktičnim tednom, ki je usmerjen prosti edinstvenemu skupku praktične duhovnosti in zavestnemu, trajnostnemu življenju. 63

78 V sklopu ekovasi Findhorn deluje tudi»gaia Education«izobraževanje Gaia. Leto je bilo ustanovljeno s strani skupine učiteljev, ki so se srečevali v nizu delavnic, da bi oblikovali interdispiclinarni pristop za izobraževanje o trajnostnem razvoju ( ).»Gaia Education«je v samem vrhu ponudnikov trajnostnega učenja. Spodbujati želi rast skupnosti v ekovaseh. Njihova vizija je delovati v smeri neuničevanja narave. Svetu želijo zagotoviti varno in hranljivo hrano, čisto pitno vodo, splošen dostop do trajnostne izobrazbe in telesno, duševno ter društveno blaginjo. Želijo imeti svet, ki uporablja energijo in materiale z večjo učinkovitostjo ter v katerem velja pravično deljenje premoženja. Prizadevajo si odpraviti koncept onesnaževanja. Zavzemajo se za svet spoštovanja človekovih pravic in človekovega dostojanstva, pravičnosti in enakosti ter spoštovanja do različnih ras in etničnosti. Zavzemajo se še za enake možnosti omogočanja celostne realizacije človekovih potencialov ( what/mission, ).»Gaia education«ponuja več vrst možnosti za učenje. Ena izmed možnosti izobraževanja so delavnice, ki jih ponujajo v 39 državah. Eden izmed programov je potrjen tudi v Sloveniji»Novo Genesis Slovenia«. Druga možnost izobraževanja je e-učenje, ki omogoča internetno učenje o trajnostnem razvoju v angleščini, španščini in portugalščini. Tretja možnost, ki jo ponujajo, je projektno učenje, kjer podpirajo razvojni program trajnostnega učenja ( education.org/index.php/en/what/hosts, ) Ekovas Findhorn Ekovas Findhorn se nahaja v zalivu Findhorn v deželi Moray na Škotskem. Ekovas Findhorn je združitev najboljšega sedanjega razmišljanja o trajnostnih človekovih naseljih. V ekovasi so trajnostne vrednote izražene v grajenem okolju z ekohišami z inovativno uporabo gradbenih materialov, kot sta lokalno kamenje in slama. Trajnostne vrednote so prav tako izražene v lepotah arhitekture in vrtov ter uporabi biološke čistilne naprave in elektrike, ki je pridobljena s pomočjo vetrne turbine. Trajnostne vrednote so v skupnosti izražene tudi z družbenimi, gospodarskimi, 64

79 socialnimi, izobraževalnimi in duhovnimi pobudami ( ). Preglednica 21: Izbrane značilnosti ekovasi Findhorn Ekovas Findhorn - je središče največje in edine načrtovane skupnosti v Veliki Britaniji - je pionirka med ekovasmi, saj se je začela razvijati leta je dobila naziv»best Practice«s strani Združenih narodov - je glavni center za celostno učenje, ki se ga vsako leto udeleži na tisoče obiskovalcev z vsega sveta - ima ekološko stopnjo za polovico manjšo, kot je povprečje v Veliki Britaniji - pridobiva elektriko iz štirih vetrnih turbin - se ponaša z biološko čistilno napravo - s pomočjo sončne energije segreva sanitarno vodo - je del celovitega sistema za recikliranje - ima lastno banko in valuto Vir: Gradnja okolju prijaznih in varčnih hiš ter rekonstrukcija že obstoječih hiš sta dve izmed možnosti, ki so stroškovno nizke in najbolj učinkovite ter neposredne strategije odziva na podnebne spremembe. V ekovasi Findhorn stoji 61 ekoloških stavb. Prav tako potekajo načrti za nadaljnjo ekološko gradnjo. Več let so razvijali edinstven sistem gradnje, ki je okolju prijazna in energetsko učinkovita. Z uporabo naravnih in nestrupenih materialov so razvili zgradbo z»dihajočimi zidi«, ki omogočajo, da struktura zgradbe blagodejno vpliva na ljudi z zmerno vlažnostjo in kvalitetnim zrakom. V ekovasi Findhorn ostajajo odprti do novih in inovativnih ekoloških rešitev za gradnjo v naravnem okolju. Publikacija»Simply Build Green«, prvi priročnik za ekološko gradnjo, ki temelji na raziskavah in izkušnjah iz ekovasi Findhorn, je pomagala, da je ekovas postala središče za lokalno, nacionalno in mednarodno okoljsko izobraževanje 65

80 ( ). Preglednica 22: Ekološki detajli, ki se pojavljajo v zgradbah v ekovasi Findhorn Ekološki detajli, ki se pojavljajo v zgradbah v ekovasi Findhorn - uporaba pasivnih solarnih funkcij, kjer je to mogoče z orientacijo in postavitvijo oken - uporaba sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode - učinkovita izolacija - uporaba varčnih žarnic - trojna zasteklitev oken - celulozna izolacija, ki je narejena iz recikliranega papirja - nestrupena, organska barva in zaščitna sredstva za les - uporaba lesa iz lokalnih gozdov - uporaba lokalnega kamna za terase in sprehajalne poti - pokrivanje streh z naravnimi glinenimi ploščami - inovativna konstrukcija»dihajočih zidov«omogoča kontrolirano izmenjavo zraka in vlažnosti - viseča lesena tla omogočajo podtalno kroženje zraka, da se izognejo kakršni koli možnosti kopičenja plinov (radon) - varčevanje z vodo (samozapiranje pip) - zbiranje in recikliranje deževnice za zalivanje na vrtu - z delitvijo skupnih prostorov se izognejo nepotrebnim podvajanjem prostorov Vir: Številne zgradbe v skupnosti imajo sončne kolektorje, s pomočjo katerih ogrevajo sanitarno vodo. Večina novih zgradb v skupnosti vključuje v svoje načrte značilnosti, ki s pomočjo sončnega sevanja zmanjšujejo potrebe ogrevanja stavbe (okna, ki so obrnjena proti jugu, in minimalne zidne odprtine na severni strani). 66

81 Štiri vetrne turbine, ki so v lasti skupnosti, imajo kapaciteto 750 kw in proizvedejo več kot 100 % električne energije. V primeru, da je proizvodnja električne energije večja od porabe, električno energijo uvozijo v električno omrežje. V primeru, ko veter ne piha in primanjkuje električne energije, električno energijo uvozijo iz električnega omrežja. V večini električne energije v skupnosti ne primanjkuje in jo izvažajo v električno omrežje ( ). Z uporabo sonca, vetra in lesa v kombinaciji z visokoenergetsko učinkovitimi funkcijami v novih stavbah ekovas Findhorn prejme 28 % njene celotne (neprenosljive) energije iz obnovljivih virov. Pričakujejo, da bo ta delež narasel, ko bodo počitniške prikolice nadomestili z energetsko varčnimi hišami ( ). Jonathan Porritt je 13. oktobra 1995 odprl prvo biološko čistilno napravo v Evropi v ekovasi Findhorn. Ta biološka čistilna naprava»living Machine«je oblikovana za čiščenje odplak v obsegu populacije približno 500 ljudi, ki živijo v ekovasi Findhorn. Biološka čistilna naprava služi tudi za raziskave in je izobraževalni objekt za spodbujanje zavesti o ekološki tehnologiji za čiščenje vode po vsem svetu. Ta pristop čiščenja vode predstavlja premik od visokoenergijske in kemično intenzivne obdelave do pristopa o načelih ekološkega inženiringa. Čistilna naprava je zgrajena iz rezervoarjev in biofiltrov. V njih vzajemno delujejo kot sistem ekologije različne skupnosti bakterij, alg, mikroorganizmov, polžev, rib in številnih vrst rastlin. Na koncu verige rezervoarjev je očiščena oz. filtrirana voda dovolj čista za izpuščanje direktno v morje ali pa je primerna za recikliranje vode. Tehnologija lahko izpolni visoke standarde, ne uporablja kemikalij in ima relativno nizke stroške. Rezultati raziskav kažejo, da uporaba modernih materialov zagotavlja učinkovito rešitev za probleme z onesnaženostjo voda v urbanih okoljih in degradiranih vodnih habitatih 67

82 ( ). Leta 1994 je skupnost podprla agrikulturni načrt»earthshare«. Načrt temelji na organskih in biodinamičnih kmetijskih metodah. Ustanovljen je bil za povečanje lokalne pridelave hrane z namenom izboljšanja kvalitete hrane. Načrt izvajajo na območju, velikem 2 10 hektarjev. To območje vključuje tudi vrtno tržnico fundacije.»earthshare«izpolnjuje zahteve skupnosti po zelenjavi in dobavi zelenjave za 140 posameznih gospodinjstev. Organski sir, jajca in meso prideluje kmetija»wester Lawrenceton«, ki obsega 3,8 ha območja s pogledom na zaliv Findhorn. S kravami, ovcami, kokošmi in mlekarno kmetija zagotavlja rešitev, da hrana prepotuje čim manj kilometrov. Prav tako tudi kombinirajo najboljše tradicionalne metode s tehnologijo 21. stoletja.»earthshare«si prizadeva čim bolj osveščati javnost o nevarnostih gensko spremenjene hrane ( ). 5.2 Razlike in podobnosti med ekovasjo Findhorn in projektom Ekovas Janežovci Na podlagi analize zbranih podatkov o ekovasi Findhorn in projektu Ekovas Janežovci smo naredili primerjavo med njima. Pred samo primerjavo smo določili kazalnike. Te smo izbrali na podlagi prebranih člankov in Gilmanove opredelitve ekovasi. Prav tako smo te kazalnike opazili kot poudarke v prebranih člankih oz. kot temeljne indikatorje ekovasi. Preglednica 23: Primerjava ekovasi Findhorn in projekta Ekovas Janežovci Kazalnik Ekovas Findhorn Projekt Ekovas Janežovci Zelena energija - sončna energija - sončna energija - vetrna energija - geotermalna voda 68

83 Ekološko grajeni objekti Skrb za okolje - 89 ekohiš - 10 mobilnih domov - 2 počitniški koči za počitnikarje - biološka čistilna naprava»living Machine«- recikliranje - apartmaji iz naravnih materialov - ekoremediacije za varovanje vode in zemlje - naravni čistilni sistemi za varovanje vode in zemlje - Re-use center - čistilna naprava Gospodarjenje z vodo - samozapiranje pip - zbiranje in recikliranje deževnice Ekološka hrana in samozadostnost Izobraževalna in rekreacijska infrastruktura - agrokulturni načrt»earthshare«- kmetija»wester Lavrenceton«- enotedenski tečaji - konference - delavnice za obiskovalce - permakulturni vrt - ekološka tržnica - rekreacijski park - izobraževalni park Prvi kazalnik, s katerim smo primerjali ekovas Findhorn in projekt Ekovas Janežovci, je bil zelena energija. S tem kazalnikom smo želeli izvedeti, kakšno energijo koristijo v ekovasi Findhorn in kakšno energijo nameravajo koristiti v ekovasi Janežovci. Ugotovili smo, da je uporaba sončne energije prisotna pri obeh. 69

84 S sončno energijo segrevajo sanitarno vodo. V ekovasi Findhorn uporabljajo tudi vetrno energijo, s katero proizvajajo elektriko. S pomočjo štirih vetrnih turbin proizvedejo več kot 100 % električne energije. Presežke električne energije pošiljajo v javno električno omrežje. V obdobju, ko proizvedejo premalo električne energije, nadomestijo razliko iz javnega električnega omrežja. V ekovasi Janežovci je predvidena uporaba geotermalne vode, s katero bi ogrevali objekte v ekovasi. V ekovasi Findhorn pridobijo iz obnovljivih virov energije kar 28 % vse energije. Drugi kazalnik, s katerim smo primerjali ekovasi, je bil ekološko grajeni objekti. S tem kazalnikom smo želeli ugotoviti, kakšna je gradnja objektov v posamezni ekovasi in kakšne materiale pri tem uporabljajo. Ugotovili smo, da imajo v ekovasi Findhorn 89 ekohiš in 10 mobilnih domov. Prav tako imajo tudi 2 počitniški ekokoči za počitnikarje. Posebnost so bungalovi iz cedrovine. Med ekološkimi detajli gradnje v ekovasi Findhorn so»dihajoči zidovi«, trojna zasteklitev oken, postavitev oken in vrat na vzhodno in južno stran ter uporaba naravnih materialov (les, kamen). Tudi v ekovasi Janežovci so načrtovani apartmaji iz naravnih materialov. Deset apartmajev bo zgrajenih v slovenskogoriškem slogu. To pomeni gradnjo iz lesa, slame, ilovice in gline. Prav tako bodo v slovenskogoriških apartmajih postavljena okna manjših velikosti, ki že kažejo na ekološke detajle gradnje iz ekovasi Findhorn. Poleg apartmajev bodo v ekovasi Janežovci zgrajeni še muzej, TIC, učilnica in učni center. Tretji kazalnik, s katerim smo primerjali ekovasi, je bil skrb za okolje. Pri tem kazalniku smo želeli ugotoviti, ali so v posamezni ekovasi dovolj ozaveščeni o onesnaževanju okolja in katere ukrepe so sprejeli, da zaščitijo svoje naravno okolje. Za ekovas Findhorn lahko trdimo, da ima izpeljan celosten sistem recikliranja. Iz recikliranega papirja izdelujejo celulozno izolacijo za hiše. V projektu Ekovas Janežovci je predviden Re-use center, kjer bodo predelovali rabljene izdelke. V ekovasi Findhorn dajejo velik pomen biološki čistilni napravi»living Machine«, s katero lahko vodo, ki je končni produkt čiščenja skozi čistilno napravo, ponovno reciklirajo in je uporabna za pitje. V projektu Ekovas Janežovci prav tako dajejo poudarek naravnim čistilnim sistemom za čiščenje vode in zemlje. Načrtujejo tudi 70

85 ekoremediacije za varovanje vode in zemlje. Prav tako je v prvih načrtih gradnje ekovasi Janežovci predvidena postavitev čistilne naprave. S četrtim kazalnikom smo dali večji poudarek varčevanju z vodo. Ugotovili smo, da v ekovasi Findhorn uporabljajo tehnologijo samozapiranja pip. S tem varčujejo z vodo, da le-ta izteka le takrat, kadar je to potrebno. Drugi način varčevanja z vodo v Findhornu je zbiranje in recikliranje deževnice. Tako lahko reciklirano deževnico uporabijo tudi za pitje, kuhanje, pranje ali zalivanje. S petim kazalnikom ekološka hrana in samozadostnost smo želeli ugotoviti, kako sta posamezni ekovasi oskrbovani s hrano. Ekovas Findhorn je uvedla svoj agrikulturni načrt»earthshare«, s katerim so želeli povečati količino kvalitetne hrane. S tem načrtom pridelajo zelenjavo za potrebe skupnosti in posamezna gospodinjstva. V obdobju od 23. januarja 2015 do 21. januarja 2016 so v ekovasi Findhorn pridelali večje količine zelenjave. Največ so pridelali krompirja (1485,25 kg). Pridelali so kar 737,66 kg solate, 536,33 kg blitve, 356,4 kg bučk, 530,06 kg kodravo listnatega ohrovta, 346,71 kg kitajskega zelja, 293,2 kg boba, 196,6 kg paradižnika, 182,65 kg špinače in 163,92 kg kolerabe. Menijo, da če bi imeli poleg glavnega vrta še dva manjša, bi lahko pridelali še 25 % več zelenjave, kot je pridelajo zdaj. Z okoliške kmetije pridobivajo organski sir, jajca in meso. V projektu Ekovas Janežovci bo potekala ekološka tržnica, kjer bodo posamezni okoliški kmetje lahko prodajali ekološko pridelano zelenjavo in ostale ekološko pridelane izdelke. S tem bo dan poudarek povezovanju lokalne skupnosti s projektom Ekovas Janežovci. Na tržnici se bodo prodajali tudi izdelki, pridelani ali predelani v ekovasi Janežovci. Zelenjavo bo ekovas pridobila iz permakulturnega vrta in s tem vrtom bo ekovas tudi samooskrbljena z zelenjavo. Presežki pridelane zelenjave v ekovasi Janežovci bi se prodajali na ekološki tržnici. S šestim kazalnikom smo želeli preveriti, kakšna je razvitost izobraževalne in rekreacijske infrastrukture. V ekovasi Findhorn ponujajo enotedenske izobraževalne tečaje za obiskovalce, ki želijo pridobiti teoretična in praktična znanja iz ekovasi. Findhorn Fundation College organizira letno pet tečajev. 71

86 Nekateri se večkrat ponovijo. En tečaj v povprečju obišče več kot sto ljudi. Prav tako ponujajo delavnice za obiskovalce in večkrat na leto priredijo konferenco. V sklopu ekovasi Findhorn deluje tudi»gaia Education«izobraževanje Gaia, ki nudi izobraževanje o trajnostnem razvoju. Ta izobraževanja lahko potekajo v sklopu delavnic, e-učenja ali projektnega učenja. V projektu Ekovas Janežovci je predvideni izobraževalni in rekreacijski park. V sklopu izobraževalnega parka bo omogočeno učenje po tematskih učnih poteh, pripravili pa bodo tudi učilnico v naravi, učni poligoni, permakulturni vrt, model ekoremediacij za varovanje vode in zemlje ter modele naravnih čistilnih sistemov za varovanje vode in zemlje. V sklopu rekreacijskega parka bodo obiskovalci lahko zaplavali v naravnem plavalnem bazenu in se razgibali v motoričnem parku, fitnesu v naravi, otroškem športnem parku ter na tekaških in sprehajalnih stezah. Ugotovili smo, da obe primerjani ekovasi uporabljata zeleno energijo sončno, vetrno in geotermalno. Pri gradnji objektov obe ekovasi uveljavljata ekološke detajle gradnjo iz naravnih materialov. Medtem ko so v projektu Ekovas Janežovci predvideni apartmaji, ki bodo grajeni iz naravnih okoliških materialov, v ekovasi Findhorn še dodatno upoštevajo posebne detajle v gradnji, ki pripomorejo k prijetnejšemu bivanju. Ti detajli so dihajoči zidovi, trojna zasteklitev oken, učinkovita izolacija in viseča tla. V projektu Ekovas Janežovci so predvideni apartmaji v slovenskogoriškem slogu, kar pomeni, da bodo zgrajeni iz ilovice, gline in slame ter da bodo okna manjših velikosti. Menimo, da bi v projekt Ekovas Janežovci lahko dodali posamezne ekološke detajle gradnje, ki jih uporabljajo v ekovasi Findhorn. Na področju ohranjanja narave in neonesnaževanja narave sta obe primerjani ekovasi ozaveščeni o varovanju narave. Obe ekovasi spodbujata uporabo recikliranih izdelkov, saj bo v ekovasi Janežovci deloval Re-use center, kjer bodo reciklirali stare izdelke, v ekovasi Findhorn pa imajo razviti celosten sistem recikliranja. Med reciklirane produkte v ekovasi Findhorn spada tudi čiščenje oz. recikliranje vode. S pomočjo čistilne naprave reciklirajo vodo, ki jo nato lahko uporabijo za 72

87 pomivanje, pranje ali zalivanje. Tudi v projektu Ekovas Janežovci je predvidena čistilna naprava, ki bo povezana z javnim kanalizacijskim sistemom. V projektu dajejo velik poudarek naravnim čistilnim sistemom in ekoremediacijam za čiščenje zemlje ter vode. Menimo, da večjih razlik med ekovasjo Findhorn in projektom Ekovas Janežovci ni. Obe ekovasi spodbujata gradnjo z naravnimi materiali, dosegljivimi v naravnem okolju. Za obe ekovasi lahko trdimo, da sta samoosrbovani s hrano, saj obe ekovasi pridelujeta hrano in sodelujeta z okoliškimi kmetijami. S tem dajeta poudarek povezanosti skupnosti. Prav tako obe ekovasi dajeta velik pomen izobraževanju in delavnicam, kjer posamezniki lahko pridobijo nova znanja. Ekovas Findhorn je ustanovna članica globalne mreže ekovasi, ki združuje ekovasi in podobne projekte po celem svetu. Tudi ekovas Janežovci bo vključena v to globalno mrežo. 73

88 6 PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED PROJEKTOM EKOVAS JANEŽOVCI IN SLOVENSKIMI EKOVASMI V tem poglavju bomo predstavili ekovasi v Sloveniji ter jih med seboj primerjali. Pri tem moramo poudariti, da v Sloveniji še nimamo v celoti dodelane ekovasi, vendar obstajajo zametki le-teh (Škratek in Vovk Korže, 2013, str. 25). Iz tega lahko sklepamo, da bo v bližnji prihodnosti v Sloveniji delovalo kar nekaj ekovasi Učni poligon za samooskrbo Dole Učni poligon za samooskrbo Dole najdemo v zaselku Dole v občini Poljčane. Upravitelj poligona je Mednarodni center za ekoremedicije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Poligon služi kot učilnica v naravi in je obenem podpora izobraževalnim ustanovam za izvajanje praktičnih del in izkustvenega učenja (Škratek in Vovk Korže, 2013, str. 25). Učni poligon za samooskrbo nudi praktična znanja na vseh stopnjah izobraževanja od predšolske vzgoje do doktorskega univerzitetnega študija. Obiskovalci poligona lahko pridobijo praktična znanja o prsteh, vodah, ekosistemih, koriščenju obnovljivih virov energije, kroženju vode, večnamenskih rabah vodnih virov, koristih žuželk in talnih živali ter možnostih za zdravo pridelavo hrane. Terensko delo in nabiranje praktičnih znanj poteka pod nadzorom strokovnih delavcev iz Mednarodnega centra za ekoremediacije ( ). Na poligonu so prikazani različni tipi gred (gomilaste, visoke, kartonaste in rastoče grede), na katerih so uporabljeni permakulturni pristopi (raba zastirke, organskega materiala, naravnih gnojil in naravnih škropiv, upoštevanje sistema dobrih sosed, dvignjene grede zaradi uravnavanja zračnosti in vlažnosti v zemlji). Jurta (mongolska hiša), ki je izboljšana različica izoliranega šotora, je zgrajena iz 74

89 naravnih materialov. Le-ti zagotavljajo zaščito pred različnimi vremenskimi pojavi (veter, mraz, vročina) (Škratek in Vovk Korže, 2013, str. 25). Na učnem poligonu, ki obsega površino slabih 1,5 ha, so še prikazani sistemi za pridobivanje vode in energije, rastlinjak, naravno stranišče, hoteli za žuželke, domovi za pikapolonice, zeliščne grede, krmišče za divje živali, mlada z vodnimi živalmi in zemljanka. Zemljanka je podzemna shramba in v tem primeru služi kot pilotni (učni) objekt za izobraževanje o trajnostni rabi energije, saj je zemlja odlični shranjevalec energije, ki poleti ohranja hlad in pozimi toploto. Na učnem primeru zemljanke obiskovalci spoznajo, kako se določi lokacija zemljanke, notranjo in zunanjo ureditev zemljanke ter pomen zemljanke pri samooskrbi. Stene zemljanke so zgrajene iz jelkinega in smrekovega lesa. Les je zavarovan s filcem in prodom. Prodniki na zunanji strani stene služijo kot drenaža ( ). Preglednica 24: Trajnostni elementi Učnega poligona Dole Trajnostni elementi Učnega poligona Dole - sončni kolektorji za ogrevanje sanitarne vode - fotonapetostni moduli za električno energijo - zbiralnik deževnice - rastlinska čistilna naprava za čiščenje izvirske vode Vir: Vovk Korže, 2014, str Aktivnosti na Učnem poligonu Dole Obiskovalci na poligonu pridobijo nova znanja s področja permakulture in življenja na naraven način. Nova znanja obiskovalci pridobijo na praktičen, izkustveni način, kar omogoča, da so obiskovalci na poligonu ves čas aktivni. Obiskovalci imajo možnost, da se na poligonu preizkusijo v ustvarjanju in oblikovanju lastnih permakulturnih gred in ekoremediacijskih elementov. Prav tako imajo tudi možnost, da na eni izmed permakulturnih gred posadijo zelenjavo ali zelišča. Z 75

90 možnostjo praktičnega učenja obiskovalci stopijo v stik z naravo in se seznanijo z upoštevanjem naravnih zakonov, ki so temelji permakulturnega delovanja (Škratek in Vovk Korže, 2013, str. 25) Ekokamp Koren Ekokamp Koren s štirimi zvezdicami se nahaja na levem bregu Soče 500 metrov od Kobarida ob cesti z Drežnico. Kamp Koren je leta 2011 pridobil evropsko oznako za okoljski kamp Ekomarjetico, saj je izpolnil vse zahtevane kriterije. S pridobivanjem certifikata niso imeli težav, saj so že dolga leta usmerjeni k sonaravnemu turizmu in ekološki urejenosti. Glavna značilnost oz. temeljna zaveza naravi ter gostom v ekokampu Koren je sonaravna usmeritev. To pomeni, da je v kampu vse urejeno v skladu z naravo in varovanjem ter negovanjem naravnih virov ( ). Poleg kampiranja s šotori v štirih različnih conah (A, B, C in D) je v ekokampu Koren možno kampiranje tudi v ekobrunaricah. Leta 2009 so uredili šest lesenih ekobrunaric. Te lesene hiške se nahajajo na terasah reke Soče. Les ustvarja optimalno klimo v hiškah. Posledično zrak v hiškah ni nikoli ne presuh ne prevlažen. Ekološke prvine pri ekobrunaricah so naslednje: bruna je premazana samo z oljem, podi v sobah pa so povoskani in premazani z lanenim oljem. S tem je omogočeno ohranjanje naravne moči lesa. Ob hiškah so urejeni zeliščni in cvetlični nasadi ter zelenice. Med njimi vodijo kamnite potke. V lesenih hiškah je gostom omogočeno apartmajsko bivanje. Vsaka brunarica sprejme do šest oseb. V dveh brunaricah je možno bivanje tudi za domače živali ( ; ). V oddaljenosti osmih kilometrov od kampa Koren je poseben taborni prostor, ki je primeren za tabornike, skavte, planince, športna društva in ostale. Posebna 76

91 infrastruktura in oprema omogočata daljše taborjenje ( ). V sklopu kampa deluje trgovina, kjer ponujajo veliko izdelkov lokalne ekološke pridelave. V prodajalni sta vedno na voljo sezonsko sadje in zelenjava. Oboje je pridelano na okoliških kmetijah. Na policah prodajalne se najdejo tudi lokalne specialitete sir, slovenski med, suhomesni izdelki, zelišča in dišavnice. Ekokamp ima urejene zeliščne nasade. Iz teh si lahko gostje brezplačno natrgajo dišavnice in zelišča za lastne potrebe v času kampiranja ( ). Preglednica 25: Ekološki detajli v Ekokampu Koren Ekološki detajli v Ekokampu Koren - ogrevanje sanitarne vode s pomočjo sončnih kolektorjev - varčevanje z vodo (zbiranje deževnice za zalivanje rastlin) - uporaba naravnih, razgradljivih čistilnih sredstev (npr. kis) - ločevanje odpadkov Vir: Aktivnosti v Ekokampu Koren Gostom Ekokampa Koren je nuden prevoz iz večjih okoliških letališč, kot so Brnik Ljubljana, Benetke/Treviso Airport in Tržaško letališče z minibusom, kombijem ali taksijem. Prav tako pa na željo gostov pridejo iskat goste na bližnja letališča v Sloveniji, Italiji in Avstriji (Ljubljana, Benetke, Trst, Celovec) ter jih po končanih počitnicah odpeljejo tudi nazaj ( ). Gostje lahko v kampu najamejo plezalnega inštruktorja in kupijo dovolilnice za kajakaše ter ribolovne dovolilnice. Prav tako nudijo gostom informacije za jadralne padalce (o vremenskih pogojih za polete, nudijo para taksi do vzletališč). Ponujajo 77

92 tudi možnost najema tandema ( ). V kampu so gostom na voljo otroško igrišče s plezalno steno, plezalni stolp, ki je visok osem metrov in je primeren tako za začetnike kot tudi za zahtevne plezalce, igrišče za odbojko na mivki, izposoja koles, izposoja gorskih koles, balinišče, miza za namizni tenis, izposoja ping pong žogic in loparjev, uporaba pralnega in sušilnega stroja ter dostop do interneta. V recepciji kampa gostje lahko dobijo informacije glede športnih in drugih aktivnosti v okolici, kot so jadralno padalstvo, kajakaštvo, pohodništvo, kolesarjenje, rafting in izleti po okolici. V času zimskega turizma zaradi bližine slovenskih smučišč gostom organizirajo tečaje smučanja, izlete, vožnjo s snežno tubo, snežni tobogan, paintball v snegu in izlete po zasneženi pokrajini ( ) Ekokamp Bled Ekokamp Bled leži neposredno ob Blejskem jezeru. Leta 2011 je kamp na turističnem sejmu v Utrechtu prejel nagrado v kategoriji ponudbe aktivnih počitnic. Leto kasneje, 2012, je kamp prejel nagrado za lesene hiške gozdne vile, ki simbolizirajo vračanje k tradicionalnim oblikam in naravi ( ; kamp-bled-prejel-nagrado-za-svoje-gozdne-vile#.vo7pnxxhcuk, ). Gozdne vile simbolizirajo kožarice. Le-te so bile iz vejevja in lubja postavljeno začasno zatočišče gorenjskih gozdarjev, v katerih so živeli v sezoni oglarjenja. Gozdne vile so postavljene v neokrnjeno območje kampa. Vsaka stoji na parceli, ki je velika 150 kvadratnih metrov. Gozdna vila je preproste trikotne zasnove. Osnovna konstrukcija je narejena iz smrekovega lesa in obita z macesnovim lesom. Streha je zaščitena z imitacijo skodel iz macesnovega lesa. Notranja površina je velika malo več kot šest kvadratnih metrov (2,5 2,5 metra). V sami vili sta dve 78

93 ločeni postelji, ki se lahko združita. Notranjost je preprosto osnovana in zaradi lesa daje občutek domačnosti. Omogočeno je naravno prezračevanje zraka, ki se izvaja skozi odprtine ob oknu, ki so trikotne oblike in imajo termoizolacijsko steklo. Pred gozdno vilo goste pričakata lesena, ogrevana kopalna kad in zunanja sedežna garnitura ( ). Gozdna vila je sestavljena iz naravnih materialov in je popolnoma razgradljiva. Prav tako se lahko poljubno premakne na drugo lokacijo. Gozdna vila je dobro izolirana, kar omogoča naravno prezračevanje zraka s kameno volno. V kampu se zavedajo, da bi bila idealnejša izolacija z ovčjo volno. Iz naravnih materialov je tudi oprema v gozdni vili, kot so vzmetnice, posteljno perilo in zavese. Prav tako zapiranje gozdne vile ni iz umetnih materialov, saj je zapiranje omogočeno z značilnim hlevskim zapahom ( ). Konec leta 2010 so v kampu Bled na podlagi strokovnih meril izračunali bruto ogljični odtis kampa. Za lažjo primerjavo so še izmerili ogljični odtis za posamezno nočitev. Le-ta je znašal 1,7 kg CO2 in je štirikrat manjši od evropskega povprečja kampov (Škratek in Vovk Korže, 2013, str. 26). Kljub dobrim rezultatom meritev ogljičnega odtisa si v kampu prizadevajo za še dodatno zmanjševanje CO2, zato so na pašo pripeljali ovce, ki so dodatna zanimivost za goste in ne povzročajo hrupa kot kosilnice. Prav tako so v kampu namestili motivacijska sporočila, ki goste spodbujajo k ločevanju odpadkov in varčevanju z vodo. Prav tako goste spodbujajo k ekološkemu ravnanju s posameznimi popusti pri kampiranju. Gostje, ki pridejo kampirat z javnim prevozom, kolesom ali peš, prejmejo poseben popust pri ceni nočitve. Podobnih ugodnosti so deležni tudi tisti gostje, ki v času svojega kampiranja ne uporabljajo avtomobilov, temveč samo kolesa ali javni prevoz. Enkrat na teden je v kampu postavljena ekološka tržnica, na kateri lahko gostje kupijo domačo, ekološko pridelano hrano. V kampu so pomislili tudi na otroke, saj so za njih pripravili 79

94 posebne delavnice, skozi katere se naučijo, kako lahko sami pripomorejo k boljšemu okolju ( ). Aktivnosti v Ekokampu Bled Bled in njegova okolica ponujata ogromno možnosti za aktivno preživljanje časa. V samem kompleksu kampa najdemo igrišče za odbojko na mivki, košarkaško igrišče, igrišče za badminton, mize za namizni tenis, trampoline in bilijard. Gostje si lahko v kampu izposodijo kolesa in ostale športne rekvizite. Kamp se ponaša s certifikatom kolesarjem prijazen kamp. Kolesarjem omogoča, da v kampu hranijo in oskrbijo kolo. Na voljo imajo tudi gorskega kolesarskega vodiča. Za goste posebej organizirajo kolesarske ture. Zaradi bližine igrišča za golf je možno na recepciji kampa rezervirati igranje golfa ( ) Ekokamp Korita Eden izmed primerov trajnostnega turizma je Ekokamp Korita, ki leži v osrčju Triglavskega narodnega parka v vasi Soča. Cilj kampa je osveščati goste o pomembnosti ohranjanja okolja in jim omogočiti aktivno preživljanje časa. Njihov moto je Aktivno kampiranje v harmoniji z naravo. To je prvi ekološki kamp v Sloveniji. V kampu je vse zgrajeno iz naravnih materialov. Potrebno energijo zagotovi sonce, voda pa deluje kot naravni hladilnik (Škratek in Vovk Korže, 2013, str. 26; ). Hrana za obiskovalce kampa je kupljena od sosednih kmetij, saj želijo spodbujati lokalno gospodarstvo. Njihov cilj je osveščati prebivalstvo o pomembnosti ohranjanja okolja ( ). Preglednica 26: Ekološki detajli v Ekokampu Korita Ekološki detajli v Ekokampu Korita: - ogrevanje sanitarne vode s solarnimi kolektorji 80

95 - mobilna sanitarna enota - biološka čistilna naprava - lasten vodni vir in vodno zajetje - ločeno zbiranje odpadkov - uporaba biološko razgradljivih čistilnih sredstev Vir: V sklopu Ekokampa lahko taborniki taborijo v enem izmed šestih trentarskih šotorov, ki omogočajo kampiranje dvema do trem osebam. Trentarski šotori ali soške postelje so odprte lesene hiške, v katerih so postavljeni že pripravljeni šotori za kampiranje. Prav tako lahko taborniki preizkusijo viseče šotore. Ti so na voljo štirje in nudijo prostor le za eno osebo ( ; namestitev.php, ). Poleg ekološkega kampiranja lahko taborniki preizkusijo tudi glamurozno kampiranje glamping. V sklopu glampinga taborniki lahko preizkusijo Soško vilo, mobilno hišo, bungalov ali hostel. Prav tako je na voljo tudi avtokampiranje, kjer si lahko taborniki postavijo svoje šotorišče, kamp prikolice ali avtodome ( ). Aktivnosti v Ekokampu Korita Naravne znamenitosti v okolici kampa Korita omogočajo zelo raznolike aktivnosti. Reka Soča ponuja ogromno vodnih športov: rafting, kanujanje, spust s kajaki, prosto potapljanje in spust z rečnim bobom»hydrospeed«. Še več adrenalina pa obiskovalci lahko doživijo z jadralnim padalstvom, skokom iz letala ali skokom iz mosta nad Sočo. Prav tako obiskovalci lahko plezajo po naravnih stenah. Začetniki se lahko naučijo osnov plezanja. Skozi kamp Korita poteka Soška pešpot, ki je primerna za vse pohodnike. Ponujajo tudi sedem krajših tematskih pohodniških pešpoti. V sami okolici se nahaja tudi ogromno gora, ki pohodnike kar vabijo v svoje višave. Ob Soči poteka tudi kolesarska pot. Kolesarji si v samem kampu lahko 81

96 izposodijo kolesarsko opremo ( ) Ostali projekti ekovasi v Sloveniji V Sloveniji se ideja o ekovaseh počasi prebija v ospredje. Predlaganih je že veliko idej in projektov o ekovaseh. Škratek in Vovk Korže (2013. str ) v svojem članku omenjata naslednje projekte: projekt Ekonaselje v občini Pivka, projekt Razvojna vas Velika Preska pri Litiji in projekt Ekoskupnost Sveta Trojica v Slovenskih goricah. S projektom Ekonaselje Pivka imajo namen zgraditi devet stanovanjskih hiš. V njih bi lahko stanovalo približno od petindvajset do trideset ljudi. Poleg stanovanjskih hiš bo zgrajeno tudi inovacijsko središče, v katerem imajo namen razvijati proizvode z visoko dodano vrednostjo (Škratek in Vovk Korže, 2013, str ). Projekt Razvojna vas Velika Preska pri Litiji temelji na izgradnji pasivnih hiš. To so energijsko varčne hiše, ki se segrevajo s pomočjo ogretega zraka iz prezračevalne naprave. Za varčevanje energije pri pasivni hiši poskrbijo še z določeno debelino in vrsto izolacije ovoja zgradbe ter vgradnjo kakovostnih oken in vrat ( ; ). Projekt Ekoskupnost Sveta Trojica v Slovenskih goricah je lociran na Vogrinovo posest v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Le-ta je umeščena v samo središče kraja, obenem pa je dovolj na samem in v popolni samostojnosti. Posest je velika 17 hektarjev. Od tega je sedem hektarjev zazidljivih površin, dva hektarja gozda in osem hektarjev obdelovalnih površin. Cilj načrtovalcev je zgraditi ekološko ruralno skupnost, ki bi jo združevali posamezniki s poudarkom na trajnostnem razvoju. To želijo doseči z izgradnjo ekoloških bivališč, ekološkim pridelovanjem hrane in uporabo zelenih tehnologij ter obnovljivih virov energije. Na območju zazidljivih 82

97 površin načrtujejo izgradnjo individualnih in vrstnih hiš ter skupni objekt. Vse stavbe bodo zgrajene iz naravnih materialov. Na območju obdelovalnih površin bodo uvedli permakulturni način pridelave hrane in miroljubno kmetovanje, s katerim želijo ustvariti harmonijo med človekom, živalmi in naravnim okoljem ( ). 83

98 Ekonaselje 6.2 Razlike in podobnosti med izbranimi ekovasmi v Sloveniji Na podlagi zbranih podatkov iz internetnih člankov smo analizirali Učni poligon za samooskrbo Dole, Ekokamp Koren, Ekokamp Bled in Ekokamp Korita. Izbrana ekonaselja smo med seboj primerjali. V primerjavo smo vključili tudi projekt Ekovas Janežovci. Izbrali smo enake kazalnike, kot smo jih uporabili pri primerjavi med ekovasjo Findhorn s projektom Ekovas Janežovci. Primerjavo smo prikazali v preglednici 27. Preglednica 27: Primerjava projekta Ekovas Janežovci z izbranimi slovenskimi ekovasmi Projekt Ekovas Učni poligon za Ekokamp Koren Ekokamp Bled Ekokamp Korita Kazalnik Janežovci samooskrbo Dole Ekološka gradnja - apartmaji iz - zidanica gozdne - trentarski naravnih - jurta ekobrunari vile šotori materialov c - viseči šotori Zelena energija - geotermalna - sončna - sončna - sončna voda energija energija energija - sončna - izraba energija zemeljske 84

99 energije (zemljanka) Gospodarjenje z - zbiralniki - zbiranje - varčevanje z - lasten vodni vodo deževnice deževnice vodo vir - vodno zajetje Ekološka hrana in - permakulturni - permakulturni - trgovina z - ekološka samozadostnost vrt vrt ekološkimi tržnica - ekološka izdelki tržnica Skrb za okolje - naravni čistilni - rastlinska - uporaba - ločevanje - ločevanje sistemi za čistilna naravnih, odpadkov odpadkov varovanje naprava razgradljivi - biološka vode in zemlje - ekoremediacije h čistilnih čistilna - ekoremediacij za čiščenje sredstev naprava e za varovanje vode in zemlje - ločevanje - biološka vode in zemlje odpadkov čistilna - čistilna sredstva naprava 85

100 Izobraževalni ali - rekreacijski - izobraževalni - rekreacijski - rekreacijski - rekreacijski rekreacijski park park park park park park - izobraževalni park 86

101 Prvi kazalnik, po katerem smo primerjali ekovasi, je bil ekološka gradnja. S tem kazalnikom smo želeli ugotoviti, katere prvine ekološke gradnje imajo posamezne ekovasi. Vse ekovasi imajo svoje objekte zgrajene iz naravnih materialov, v večini prevladuje les. V ekokampu Koren je zgrajenih 6 lesenih brunaric, v ekokampu Bled so postavljene gozdne vile (12 gozdnih vil je namenjenih za pare, 4 gozdne vile pa so namenjene družinam), v ekokampu Korita so zgrajene odprte lesene hiške, na Učnem poligonu za samooskrbo Dole pa sta postavljeni zidanica iz lesa in jurta, kjer so uporabljeni še drugi naravni materiali. V projektu Ekovas Janežovci je predvidenih deset apartmajev, grajenih iz naravnih materialov (les, ilovica, slama). Drugi kazalnik, s katerim smo primerjali ekovasi, je bil zelena energija. Pri tem kazalniku nas je zanimalo, kakšno energijo uporabljajo v posamezni ekovasi. Ugotovili smo, da v večini primerjanih ekovasi uporabljajo sončno energijo in s pomočjo le-te segrevajo sanitarno vodo. V projektu Ekovas Janežovci je predvidena še uporaba geotermalne vode, medtem ko na učnem poligonu v Dolah z zidanico izrabljajo zemeljsko energijo. S tretjim kazalnikom smo primerjali, kako v posamezni ekovasi varčujejo z vodo. Medtem ko imajo v ekokampu Korita lasten vodni vir in vodno zajetje, imajo v ekokampu Bled postavljene table, ki obiskovalce z motivacijskimi sporočili opominjajo na varčevanje z vodo. V ekokampu Koren in na učnem poligonu s pomočjo zbiralnikov zbirajo deževnico. Četrti kazalnik je bil ekološka hrana in samozadostnost. S tem kazalnikom smo želeli preveriti, kakšno hrano ponujajo v posamezni ekovasi in ali imajo v določenih ekovaseh možnost pridelovanja lastne, lokalne hrane. Možnost pridelovanja lastne hrane imajo na Učnem poligonu za samooskrbo Dole. Ta možnost je zasnovana tudi v projektu Ekovas Janežovci. V obeh ekovaseh se hrana prideluje na permakulturnih vrtovih. V projektu Ekovas Janežovci je predvidena tudi ekološka tržnica, kjer se bo prodajala hrana, pridelana na permakulturnih vrtovih v ekovasi Janežovci, in lokalna hrana okoliških pridelovalcev hrane. Lokalna povezanost se 87

102 odraža tudi v ekokampu Koren, kjer je obiskovalcem na voljo trgovina z ekološkimi izdelki lokalne pridelave. Obiskovalcem ekokampa Bled je enkrat tedensko na voljo ekološka tržnica, kjer si lahko nakupijo ekološko pridelano hrano. S petim kazalnikom smo želeli preveriti, kako med primerjanimi ekovasmi skrbijo za okolje. Poudarek smo dali predvsem skrbi za čisto vodo in odpadkom. Za čistejše in prijaznejše okolje skrbijo v primerjanih ekovaseh z ločenim zbiranjem odpadkov. V ekokampu Bled imajo za namen ločevanja odpadkov nameščene table z motivacijskimi sporočili za obiskovalce, da le-ti ločujejo odpadke. Tudi v ekokampu Koren in ekokampu Bled ločujejo odpadke. Za čiščenje prostorov uporabljajo naravna oz. biološka čistilna sredstva. Le-te uporabljajo v ekokampu Koren in v ekokampu Korita. Tudi skrbi za čisto vodo dajejo v primerjanih ekovaseh velik pomen. V ekokampu Korita imajo postavljeno biološko čistilno napravo, iz katere lahko prečiščeno vodo spustijo v reko Sočo. Na podoben način čistijo vodo na Učnem poligonu za samooskrbo Dole, kjer za čiščenje odpadne vode uporabljajo rastlinsko čistilno napravo. Tako kot na poligonu v Dolah je tudi v projektu Ekovas Janežovci predvideno čiščenje vode in zemlje s pomočjo rastlin in ekoremediacij. Z zadnjim, šestim kazalnikom smo želeli ugotoviti, ali so izbrane ekovasi usmerjene v izobraževalne ali rekreacijske namene. Ugotovili smo, da ima večina primerjanih ekovasi bolj počitniško-rekreativni pridih, medtem ko je Učni poligon za samooskrbo Dole zasnovan bolj v izobraževalne namene in ne toliko v rekreativne. Za projekt Ekovas Janežovci lahko trdimo, da je zasnovan tako v izobraževalne namene kot tudi v rekreativne. S primerjavo izbranih ekovasi smo ugotovili, da se večina primerjanih ekovasi zaveda pomena varovanja narave. Lahko trdimo, da primerjane ekovasi dajejo velik poudarek obnovljivim virom energije. To se odraža skozi unovčitev sončne energije in energije zemlje. Tudi v gradnji objektov zasledimo prvine ohranjanja narave. Za gradnjo objektov izbirajo naravne materiale, ki sodijo v naravo, in ne umetnih, ki bi dodatno onesnaževali okolje ter izstopali iz okolice. Večina ekovasi se prav tako 88

103 zaveda pomena čiste vode in varčevanja le-te. O varčevanju pitne vode in zbiranju deževnice obveščajo svoje obiskovalce vse ekovasi. Ekološko hrano ponujajo vse primerjane ekovasi, razen za ekokamp Korita nismo našli tega podatka. Ekokampa Koren in Bled ponujata svojim obiskovalcem ekotržnico oz. ekotrgovino z ekološko pridelano hrano iz lokalnega okolja. Ekološko hrano ponuja tudi Učni poligon za samooskrbo, kjer sami pridelujejo hrano na gredah s tehniko permakulture. Podoben način je predviden tudi v projektu Ekovas Janežovci. V tem projektu je predvidena tudi ekološka tržnica, kjer bi obiskovalci ekovasi lahko kupili ekološko pridelano hrano v sami ekovasi Janežovci in hrano okoliških pridelovalcev, saj želijo, tako kot to počno v ekokampu Koren, spodbuditi povezanost lokalnega prebivalstva in delovanja ekovasi Janežovci. Varovanje narave se v primerjanih ekovaseh odraža tudi skozi ločevanje odpadkov. Za ta pristop varovanja narave so se odločili v ekokampu Koren, ekokampu Bled in ekokampu Korita. Večina primerjanih ekovasi ima bolj rekreativen namen kot pa izobraževalni. 89

104 7 POZNAVANJE PROJEKTA EKOVAS JANEŽOVCI MED OBČANI Anketni vprašalnik z naslovom»projekt Ekovas Janežovci«je bil izveden izključno za potrebe raziskovalnega dela v sklopu magistrskega dela z naslovom»občina Destrnik na poti trajnostnega razvoja«. Z anketnim vprašalnikom smo od anketirancev želeli izvedeti, v kolikšni meri poznajo projekt Ekovas Janežovci in ali podpirajo ter želijo sodelovati v tem projektu. Poudarek v raziskavi je bil na poznavanju projekta Ekovas Janežovci in sodelovanju občanov v ekovasi Janežovci. 7.1 Izpeljava raziskovalnega dela Spletni anketni vprašalnik je bil objavljen s pomočjo spletnega programa»en klik anketa«( ). Anketo smo izvedli v obdobju med in Spletni anketni vprašalnik smo poslali na 135 elektronskih naslovov in ga objavili na družbenih omrežjih. V nadaljevanju predstavljamo rezultate anketnega vprašalnika z analizo, odgovore na odprti tip vprašanja pa smo zapisali posebej. 7.2 Rezultati raziskovalnega dela Anketni vprašalnik je začelo reševati 116 anketirancev, v celoti pa je anketni vprašalnik rešilo le 88 anketirancev. Klikov na nagovor ankete je bilo 179, klikov na anketo pa 127. Na prvo vprašanje, ali so anketiranci občani občine Destrnik, je pritrdilno odgovorilo 91 % anketirancev, nikalno pa je odgovorilo 9 % anketirancev. 90

105 Delež anketirancev, ki so občani občine Destrnik 9 % 91 % Da Ne Graf 4: Delež anketirancev, ki so občani občine Destrnik Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri drugem vprašanju izvemo, da je med anketiranci bilo 56 % moških in 44 % žensk. Delež anketirancev po spolu 44 % 56% Moški Ženske Graf 5: Delež anketirancev po spolu Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri tretjem vprašanju smo anketirance spraševali, v katero starostno kategorijo spadajo. Največ anketirancev se je uvrstilo v starostno kategorijo med 21 in 30 let, kar 64 %. Najmanj anketirancev se je umestilo v starostno kategorijo med 61 in 70 91

106 let (1 %) ter v starostno kategorijo nad 70 let (2 %). Iz teh podatkov lahko sklepamo, da bi v projektu Ekovas Janežovci sodelovalo več mlajših prebivalcev, saj so le-ti lahko bolj aktivni in zainteresirani kot starejši prebivalci občine. Starostna kategorija 1 % 2 % 8 % 7 % 8 % 10 % 64 % let let let let let let 70 let in več Graf 6: Starostna kategorija anketirancev Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri četrtem vprašanju smo anketirance spraševali po doseženi izobrazbi. Največ anketirancev je doseglo visokošolski strokovni in univerzitetni program oz. prvo bolonjsko stopnjo izobrazbe, in sicer kar 35 %. Peto stopnjo izobrazbe (gimnazijsko, srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje) je doseglo 29 % anketirancev. Tretjo stopnjo izobrazbe (srednje poklicno izobraževanje, 3-letno) je doseglo 13 % anketirancev. 92

107 Doktorat znanosti - 3. bolonjska stopnja (VII/2. Doktorat znanosti (VII/2. stopnja) Specializacija po univerzitetnem programu, Magisterij stroke - 2. bolonjska stopnja (VII. Specializacija po visokošolskem strokovnem Visokošolski strokovni in univerzitetni program Specializacija po višješolskem programu, Višješolski program (do 1994), višješolski Gimnazijsko, srednje poklicno-tehniško Srednje poklicno izobraževanje - 3 letno (IV. Nižje poklicno izobraževanje - 2 letno (III. Osnovna šola (II. stopnja) Nedokončana osnovna šola (I. stopnja) Dosežena izobrazba anketirancev 0 % 0 % 0 % 3 % 4 % 1 % 1 % 4 % 6 % 6 % 13 % 29 % 35 % 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% Dosežena izobrazba anketirancev Graf 7: Dosežena izobrazba anketirancev Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri naslednjem vprašanju smo anketirance vprašali, ali poznajo izraz trajnostni razvoj. Na to vprašanje je pritrdilo odgovorilo 49 % anketirancev. Izraza trajnostni razvoj ne pozna 51 % anketirancev. Zaradi prepričanja o pravilnosti poznavanja izraz trajnostni razvoj smo anketirancem, ki poznajo izraz trajnostni razvoj, postavili podvprašanje odprtega tipa, kjer so obrazložili pomen trajnostnega razvoja. Iz vseh zapisanih odgovorov, ki so jih anketiranci napisali ob razlagi izraza trajnostni razvoj, smo izbrali le nekatere odgovore, ki ustrezajo razlagi. Odgovori so prikazani v preglednici

108 Poznavanje izraza trajnostni razvoj 51 % 49 % Da Ne Graf 8: Poznavanje izraza trajnostni razvoj med anketiranci Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Preglednica 28: Izbrane razlage anketirancev o trajnostnem razvoju Trajnostni razvoj: - sonaravni, dolgoročen razvoj - razvoj, ki omogoča kakovostno življenje generacijam, ki živimo zdaj, in tudi našim naslednikom - dolgoročen razvoj, ki ohranja naravo - razvoj, ki je prijazen naravnemu okolju, družbi - trajnostni razvoj ima tri vidike: družbenega, ekonomskega in naravnega; pomeni težnjo k ohranjanju narave za naslednje rodove, da z določenimi aktivnostmi ne povzroča prevelikih vplivov na okolje in lokalno skupnost - trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe - je prizadevanje o razvoju družbe, okolja, v katerem se ne bi izčrpavali naravni viri, onesnaževalo okolje, bilo bi ljudem prijazno, ohranila bi se biološka raznovrstnost - zagotavlja družbeni in gospodarski razvoj, hkrati pa varovanje okolja - nesebičen in pošten nadaljnji razvoj ob smotrni uporabi naravnih virov 94

109 - skrb za naravne vire, življenje v skladu z naravo Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri šestem vprašanju smo anketirance vprašali, kakšnih projektov si želijo v občini Destrnik trajnostno naravnanih projektov (dolgoročnih in družbi ter okolju prijaznih) ali projekte brez dodane vrednosti (npr. izgradnja in obnova infrastrukture). Večina anketirancev (kar 94 %) si v občini Destrnik želi trajnostno naravnanih projektov. Manjši delež (6 %) anketirancev si želi projekte brez dodane vrednosti. Kakšnih projektov si občani želijo? 6 % 94 % Trajnostno naravnanih (dolgoročnih ter družbi in okolju prijaznih) Projekte brez dodane vrednosti (npr. izgradnja in obnova infrastrukture) Graf 9: Delež anketirancev, ki si želijo trajnostno naravnanih projektov, in delež anketirancev, ki si želijo projekte brez dodane vrednosti Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Naslednje vprašanje je bilo ključnega pomena za raziskavo, saj nas je pri tem vprašanju zanimalo, ali anketiranci podpirajo projekt Ekovas Janežovci. Anketirancev, ki podpirajo projekt Ekovas Janežovci, je 90 %, 10 % anketirancev pa ne podpira projekta Ekovas Janežovci. 95

110 Podpora projektu Ekovas Janežovci 10 % 90 % Da Ne Graf 10: Delež anketirancev, ki podpirajo projekt Ekovas Janežovci Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri vprašanju, ki je sledilo, smo anketirance vprašali, ali želijo sodelovati pri aktivnostih, ki se bodo odvijale v ekovasi Janežovci. Anketirancev, ki želijo sodelovati pri aktivnostih v ekovasi Janežovci, je bilo 55 %. Anketirancev, ki ne želijo sodelovati pri aktivnostih v ekovasi Janežovci, je bilo 45 %. Sodelovanje pri aktivnostih v ekovasi Janežovci 45 % 55 % Da Ne Graf 11: Delež anketirancev, ki želijo sodelovati pri aktivnostih v ekovasi Janežovci Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom 96

111 Anketirancem, ki so izrazili željo po sodelovanju v aktivnostih v ekovasi Janežovci, smo postavili še dodatno podvprašanje zaprtega tipa, in sicer kako bi želeli sodelovati v ekovasi Janežovci. Največ anketirancev (38 %) bi želelo sodelovati v ekovasi Janežovci kot učitelj mentor pri različnih dejavnostih. Kot prodajalec na ekotržnici oz. trgovini v ekovasi bi jih želelo sodelovati 32 %. Kot oskrbnik živali bi želelo sodelovati 29 % anketirancev, 27 % anketirancev pa bi želelo sodelovati v ekovasi Janežovci kot turistični informacijski delavec in turistični vodnik. 16 % anketirancev bi želelo sodelovati kot oskrbnik in vzdrževalec v ekovasi Janežovci, 5 % anketirancev pa bi želelo sodelovati kot prodajalec na ekotržnici in v trgovini v ekovasi Janežovci. Način sodelovanja v ekovasi Janežovci Prodajalec na ekotržnici, ekotrgovini 32 % Oskrbnik permakulturnih gred 5 % Oskrbnik živali Turistični informacijski delavec, turistični vodnik 27 % 29 % Učitelj mentor pri različnih dejavnostih 38 % Oskrbnik, vzdrževalec ekovasi Janežovci 16 % 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% Način sodelovanja v ekovasi Janežovci Graf 12: Delež anketirancev, ki na določen način želijo sodelovati v ekovasi Janežovci Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri devetem vprašanju smo anketirance spraševali, katerih aktivnosti bi se udeležili in pri katerih bi želeli sodelovati kot učitelj mentor. Anketiranci so se v največji meri (79 %) odločili, da bi se udeležili aktivnosti pod sklopom delavnice, kjer bi se naučili pridelovati in predelovati hrano ter pijačo. Prav tako so se v večji meri odločili za udeležbo v učilnici v naravi (kar 77 %). Največ anketirancev, ki se ne bi udeležili aktivnosti v ekovasi, je izbralo delavnico o tematskih učnih poteh (42 %). 97

112 Anketiranci na splošno niso bili zainteresirani, da bi sodelovali pri aktivnostih kot»učitelji mentorji«. Največ anketirancev (81 %) se ne bi udeležilo aktivnosti kot»učitelji mentorji«pri delavnici, kjer bi izdelovali ekološke izdelke za osebno nego. Kot»učitelji mentorji«pa bi anketiranci najraje sodelovali pri tematskem parku živali, kjer bi delovali kot oskrbniki živali (48 %). Udeležba pri dejavnostih v ekovasi Janežovci Zeliščarstvo in naravno zdravljenje Tematski park živali, skrbnik živali Izdelava ekoloških izdelkov za osebno nego Pridelava in predelava hrane, pijače Ročne spretnosti (pletenje košar, izdelovanje Učilnica v naravi Tematske učne poti 29 % 28% 36% 21% 36% 29% 42% 71 % 72% 64% 79% 64% 71% 58% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% Ne Da Graf 13: Udeležba anketirancev pri različnih dejavnostih v ekovasi Janežovci Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Sodelovanje pri dejavnostih kot»učitelj mentor«zeliščarstvo in naravno zdravljenje Tematski park živali, skrbnik živali Izdelava ekoloških izdelkov za osebno nego Pridelava in predelava hrane, pijače Ročne spretnosti (pletenje košar, izdelovanje Učilnica v naravi Tematske učne poti 26 % 19 % 36 % 23 % 33 % 37 % 52 % 48 % 74 % 81 % 64 % 77 % 67 % 63 % 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% Ne Da Graf 14: Delež anketirancev, ki bi pri izbranih dejavnostih sodelovali kot učitelji mentorji Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom 98

113 Pri desetem vprašanju smo anketirance spraševali, ali so pripravljeni s svojimi izdelki ali pridelki domačih dejavnosti sodelovati na ekološki tržnici. Le manjši delež (39 %) anketirancev je na to vprašanje odgovoril pritrdilno, medtem ko 61 % anketirancev ne bi želelo sodelovati na ekološki tržnici. Anketirancem, ki so odgovorili pritrdilno na to vprašanje, smo postavili podvprašanje, katere izdelke in pridelke domačih dejavnosti bi lahko ponudili na ekološki tržnici. Največ anketirancev (78 %) bi na ekološki tržnici lahko ponudilo pridelano hrano (domači kruh, domača zelenjava, domači mesni izdelki, domača olja, kisi, ozimnica). Prav tako bi veliko anketirancev (61 %) ponudilo pridelano pijačo (vina, žgane pijače, domači sokovi). Delež anketirancev, ki s svojimi domačimi dejavnostmi in izdelki želijo sodelovati na ekološki tržnici 39 % 61 % Da Ne Graf 15: Delež anketirancev, ki s svojimi domačimi izdelki in storitvami želijo sodelovati na ekološki tržnici Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom 99

114 Delež anketirancev po dejavnostih in izdelkih, ki jih lahko ponudijo na ekološki tržnici Izdelava pletenih košar, pletenk Druge domače dejavnosti Izdelava kamnitih izdelkov Izdelava lončenih izdelkov Izdelava ekoloških mazil, šamponov, glinenih Pridelava zdravilnih napitkov (čaji, ) Pridelava pijače (vina, žgane pijače, domači Pridelava hrane (domači kruh, domača 6 % 11 % 8 % 6 % 19 % 25 % 61 % 78 % 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% Delež anketirancev po dejavnostih in izdelkih, ki jih lahko ponudijo na ekološki tržnici Graf 16: Delež anketirancev, ki na ekološki tržnici lahko ponudijo določene pridelke, izdelke Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri naslednjem vprašanju smo anketirance spraševali, ali bi na ekološki tržnici kupili lokalno hrano oz. hrano okoliških pridelovalcev in tako pripomogli k razvoju ekovasi ter lokalne skupnosti. 92 % anketirancev je odgovorilo pritrdilno, 8 % anketirancev pa na ekološki tržnici ne bi kupilo hrane lokalnih pridelovalcev. Delež anketirancev, ki bi kupli lokalno hrano (hrano okoliških prebivalcev) na ekološki tržnici 8 % 92 % Da Ne Graf 17: Delež anketirancev, ki bi na ekološki tržnici kupili lokalno pridelano hrano (hrano okoliških pridelovalcev) Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom 100

115 Pri dvanajstem vprašanju smo anketirance spraševali, ali bi na ekološki tržnici kupili hrano, ki bi bila pridelana ali predelana v ekovasi Janežovci. Anketiranci so se odločili enako kot pri prejšnjem vprašanju 92 % anketirancev bi na ekološki tržnici kupilo hrano, ki bi bila pridelana ali predelana v ekovasi Janežovci, medtem ko 8 % anketirancev ne bi kupilo hrane, pridelane v ekovasi Janežovci. Delež anketirancev, ki bi kupili hrano na ekološki tržnici, ki je bila pridelana ali predelana v ekovasi Janežovci 8 % 92 % Da Ne Graf 18: Delež anketirancev, ki bi kupili hrano, pridelano ali predelano v ekovasi Janežovci Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri trinajstem vprašanju smo anketirance spraševali, ali bi na ekološki tržnici kupili izdelke domačih obrti (pletene košare, izdelke iz naravnih materialov). Na to vprašanje je 89 % anketirancev odgovorilo pritrdilno, 11 % anketirancev pa nikalno. 101

116 Delež anketirancev, ki bi na ekološki tržnici kupili izdelke domačih obrti 11 % 89 % Da Ne Graf 19: Delež anketirancev, ki bi na ekološki tržnici kupili izdelke domačih obrti Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri naslednjem vprašanju smo anketirance spraševali, ali bi obiskali vsaj enega izmed objektov v rekreacijskem parku (motorični park, naravni plavalni bazen, fitnes v naravi, otroški športni park, sprehajalne in tekaške steze, tematska jezera z različnimi športi na vodi). 98 % anketirancev se bi udeležilo rekreacije v rekreacijskem parku, medtem ko 8 % anketirancev ne bi obiskalo nobenega športnega objekta. Anketirancem, ki so na to vprašanje odgovorili pritrdilno, smo postavili še dodatno podvprašanje zaprtega tipa, kjer smo jih spraševali, katere objekte bi obiskali. Največ anketirancev (83 %) bi obiskalo sprehajalne in tekaške steze, 67 % anketirancev bi obiskalo naravni plavalni bazen, enak delež anketirancev bi obiskal fitnes v naravi, 62 % anketirancev bi obiskalo tematska jezera z različnimi športi na vodi, samo 37 % anketirancev pa bi obiskalo motorični park. 102

117 Delež anketirancev, ki bi obiskali vsaj en objekt v rekreacijskem parku 2 % 98 % Da Ne Graf 20: Delež anketirancev, ki bi obiskali vsaj en objekt v rekreacijskem parku Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Delež anketirancev, ki bi obiskali rekreacijski park po izbranih posameznih objektih 37 % Motorični park Naravni plavalni bazen 67 % 67 % 34 % Fitnes v naravi Otroški športni park 83 % Sprehajalne ali tekaške steze 62 % Tematska jezera z različnimi športi na vodi Delež anketirancev, ki bi obiskali rekreacijski park, po izbranih posameznih objektih Graf 21: Delež anketirancev, ki bi obiskali rekreacijski park, po izbranih posameznih objektih Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri petnajstem vprašanju smo anketirance spraševali, zakaj bi se oz. zakaj se ne bi udeležili rekreacije v rekreacijskem parku. Največ anketirancev bi se udeležilo rekreacije zaradi naravnega okolja (97 %). 96 % anketirancev bi se rekreacije 103

118 udeležilo zaradi zanimive rekreacijske ponudbe, 95 % zaradi domačega okolja, 93 % pa zaradi bližine lokacije. Razlogi, zaradi katerih bi se anketiranci udeležili rekreacije v rekreacijskem parku 120% 100% 95 % 93 % 96 % 97 % 80% 60% 40% 20% 0% 5 % 7 % 4 % 3 % Domače okolje Bližina lokacije Zanimiva ponudba rekreacije Rekreacija v naravnem okolju Da Ne Graf 22: Razlogi, zaradi katerih bi se anketiranci udeležili rekreacije v rekreacijskem parku Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri naslednjem vprašanju smo anketirance spraševali, ali bi preživeli počitnice v ekovasi Janežovci in bi med tem časom bivali v bivalni vasi, kjer bi bili postavljeni apartmaji, grajeni v slovenskogoriškem stilu, ter se kratkočasili z raznolikimi aktivnostmi v ekovasi Janežovci. 53 % anketirancev je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, 47 % anketirancev pa ne bi preživeli počitnic v ekovasi Janežovci. 104

119 Delež anketirancev, ki bi preživeli počitnice v ekovasi Janežovci 47% 53% Da Ne Graf 23: Delež anketirancev, ki bi preživeli počitnice v ekovasi Janežovci Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Sledilo je vprašanje, ali bi počitnice, opisane v prejšnjem odstavku, predlagali svojim prijateljem. 93 % anketirancev je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno. Manjši delež anketirancev (7 %) takšnega preživljanja počitnic ne bi predlagal svojim prijateljem. Delež anketirancev, ki bi počitnice v ekovasi predlagali svojim prijateljem 7 % 93 % Da Ne Graf 24: Delež anketirancev, ki bi počitnice v ekovasi predlagali svojim prijateljem 105

120 Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri naslednjem vprašanju smo anketirance spraševali, kje vidijo prednosti in kje slabosti projekta Ekovas Janežovci. Anketiranci v večji večini vidijo prednosti v projektu. Ena izmed večjih slabosti, ki jo anketiranci vidijo, je prometna onesnaženost. V tem vidi kar 84 % anketirancev slabost. Prometna onesnaženost se bo zaradi večjih obiskov v ekovas v samem kraju Janežovci povečala. Prednosti in slabosti projekta Ekovas Janežovci Prometna onesnaženosti (večji promet v 16 % 84 % Prenova zapuščenega in degradiranega 2 % 98 % Podjetništvo in trgovina 7 % 93 % Ohranjanje narave 6 % 94 % Povezovanje lokalne skupnosti 3 % 97 % Prepoznavnost občine Destrnik v tujini 2 % 98 % Večja turistična ponudba, razvoj dodatnega 2 % 98 % Promocija območja 0 % 100 % Več delovnih mest 1 % 99 % 0% 20% 40% 60% 80% 100% 120% Slabosti Prednosti Graf 25: Prednosti in slabosti projekta Ekovas Janežovci Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom Pri zadnjem vprašanju smo anketirance spraševali po mnenju, ali je občina Destrnik s projektom Ekovas Janežovci na pravi poti trajnostnega razvoja. Na to vprašanje je odgovorilo 86 % anketirancev pritrdilno, medtem ko 14 % anketirancev meni, da občina Destrnik s projektom Ekovas Janežovci ni na pravi poti trajnostnega razvoja. 106

121 Mnenje anketirancev, ali je občina Destrnik s projektom Ekovas Janežovci na pravi poti trajnostnega uspeha 14 % 86 % Da Ne Graf 26: Mnenje anketirancev, ali je občina Destrnik s projektom Ekovas Janežovci na pravi poti trajnostnega razvoja Vir: Podatki, pridobljeni z anketnim vprašalnikom V splošnem lahko trdimo, da smo z raziskavo izpolnili zastavljene cilje, saj smo ugotovili, ali občani Destrnika podpirajo projekt Ekovas Janežovci in ali v samem delovanju ekovasi želijo sodelovati. Z rezultati opravljene raziskave lahko potrdimo, da v splošnem občani Destrnika podpirajo projekt Ekovas Janežovci. Prav tako v njem želijo aktivno sodelovati, saj v razvoju in sodelovanju v ekovasi vidijo priložnost razvoja kraja ter lokalne skupnosti. Na podlagi prejetih povratnih informacij in komentarjev ob rešenih anketah lahko poudarimo, da je projekt Ekovas Janežovci bil v javnosti med občani slabo poznan. Anketa je bila prva podrobnejša predstavitev projekta za širšo javnost občanov Destrnika. Občani menijo, da so to prvi koraki drugačnega, trajnostnega razvoja, in si želijo uspeha projekta, saj so posamezniki prepoznali nova, manj stresna delovna mesta, ki bi jih želeli opravljati. 107

122 8 PEDAGOŠKA APLIKACIJA: TERENSKO DELO ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE NA TEMO EKOVASI Tematika o ekovaseh je obširna geografska tema. Ravno zaradi obširnosti tematike smo se odločili temo uporabiti tudi v pedagoške namene. Pripravili smo pedagoško aplikacijo z naslovom»terensko delo študentov geografije na temo ekovasi«. Terensko delo je dejansko bilo izvedeno, in sicer v četrtek, Terensko delo študentov geografije iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je bilo izvedeno v sklopu predmeta Geografija slovenskih pokrajin, ki ga imajo študentje v tretjem letniku prve bolonjske stopnje. Terenskih vaj se je udeležila celotna generacija takratnega tretjega letnika prve stopnje to je 18 študentov. Terensko del kot učna metoda temelji na izkustvenem učenju in ima pomembno povezovalno vlogo v medpredmetnih korelacijah ter prenašanju izobraževalne teorije v prakso. Geografskemu terenskemu delu daje svojo specifičnost, kompleksnost oz. objekt proučevanja (geografski prostor). Z geografskim terenskim delom učeči stopijo v stik s kompleksno in večplastno pokrajino. Delo na terenu kot učenje na prostem definira poleg»učenja v naravi«tudi vse učne aktivnosti posameznika izven šolskih prostorov proučevanje naravnih in družbenih značilnosti prostora (Kolenc Kolnik, 2007, str. 25). V prvi fazi organiziranja terenskega dela smo določili lokacijo, kjer so študentje izvajali svoje terensko delo, in tematiko, ki so jo študentje nadgrajevali. Za študente smo pripravili karto dostopa, da so se po karti lahko pravilno orientirali, kako priti v Janežovce. Na karti smo označili tudi lokacijo, kjer je bilo zbirno mesto. Treba je bilo določiti potek dela in aktivnosti študentov ter učne cilje. Določili smo tudi časovno zaporedje dela na terenu. O izvedbi terenskega dela smo obvestili tudi predstavnike občine Destrnik in odgovornega urednika lokalnega časopisa. Druga faza terenskega dela je bila izvedba dela na terenu. Ob dogovorjeni uri smo se s študenti dobili na določeni lokaciji. Na to lokacijo so nas prišli pozdravit 108

123 predstavniki občine in predstavnik lokalnega časopisa. Poleg strokovne vodje projekta sta pri sami izvedbi terenskega dela sodelovala tudi idejni vodja projekta Ekovas Janežovci in diplomantka, ki je diplomirala iz tematike projekta Ekovas Janežovci. Skupaj s študenti smo se odpravili do lokacije, kjer je načrtovana ekovas Janežovci. Študentom smo predstavili lokacijo z naravnogeografskega in družbenogeografskega vidika, načrtovani projekt Ekovas Janežovci ter tematski in časovni pregled terenskega dela. Izvedli smo orientacijski obhod lokacije, da so študentje lahko doživeli okolico in prepoznali naravne potenciale območja. Delo na terenu je bilo nadgradnja že usvojenega znanja v predavalnici. Na terenu so študentje svoje znanje prenesli v naravno okolje. Študentje so v sklopu terenskega dela v celoto povezali doživljanje, opazovanje in spoznavanje okolice ter ravnanje (akcijo). Po Marentič Požarnik (2000, str. 123) je takšna oblika učenja izkustveno učenje. Študentje so v orientacijskem odhodu doživeli okolico, kjer je načrtovana ekovas Janežovci, in jo ob obhodu tudi opazovali. S posredovanimi podatki o geografskih značilnostih Janežovcev in projektu Ekovas Janežovci so še podrobneje spoznali okolico. Z določenimi zadolžitvami, ki so jih študentje dobili po skupinah, so stopili v akcijo in predlagali svoje ideje o ekovasi Janežovci. Učna oblika terenskega dela je bila skupinsko delo. Študente smo razdelili v tri skupine po šest študentov. Vsaka skupina je imela drugačno tematiko. Prva skupina je razmišljala, kako bi lahko okolico hiše in dimnika, ki sta ostanka opekarne, izpopolnili z dodatnimi dejavnostmi in katere aktivnosti bi lahko vključili na tem območju. Druga skupina je imela podobno nalogo, vendar so študentje v drugi skupini razmišljali, katere dejavnosti bi lahko razvili ob jezeru in ostalih ribnikih. Tretja skupina je razmišljala, kako bi lahko uredili poti in infrastrukturo v ekovasi Janežovci. Vsaka skupina je dobila učni list, na katerega so zapisovali svoje ideje. Namen učnih listov je bil zbrati čim več idej in jih v izdelavi plakata selekcionirati. Učni list je predstavljen v prilogi B. Na podlagi metode nevihte idej, svojih razmišljanj in predlogov so študentje po skupinah izdelali plakate, kamor so zapisali 109

124 svoje ideje ter jih ob koncu tudi predstavili. Pri nizanju idej in izdelavi plakata so bili časovno omejeni na uro in pol. Po končanem razmišljanju in zapisovanju idej na plakat je sledila predstavitev idej za razvitje dejavnosti na določenem območju. S pomočjo metode skupinske diskusije oz. razprave so si študentje med seboj izmenjevali ideje, razpravljali o predlogih in jih nadgrajevali. Z metodo skupinske diskusije smo med študenti opazili sposobnost kritičnega mišljenja. Po razvitju idej in dejavnosti, ki bi jih lahko uporabili v ekovasi Janežovci, so študentje prišli do sklepa, da je ekovas lahko dobra odskočna deska za še večji razvoj turizma v občini Destrnik in širši okolici. Turistična ponudba se lahko še poveča z že izdelanimi turističnimi ponudbami v občini Destrnik. Dve takšni turistični ponudbi so si študentje ogledali živalski park v Vintarovcih in izletniško vinogradniško kmetijo Lovrec v Jiršovcih. Pri obeh ogledih so študentje prepoznavali turistične potenciale in razmišljali, kako še razširiti takšen način turističnega delovanja. Terensko delo smo zaključili z razgovorom o ugotovitvah na terenu. S študenti smo predebatirali delovanje ekovasi v povezavi z njihovimi idejami. Prav tako smo dali poseben poudarek temu, kako še nadgraditi delovanje ekovasi v povezavi z lokalno skupnostjo in kako vpeljati delovanje ekovasi v že obstoječo turistično ponudbo. Rezultati terenskega dela niso bili samo plakati in nove ideje študentov. Po končanem terenskem delu so študentje po skupinah naredili poročila o ugotovitvah na terenu. Svoja poročila so v dogovorjenem terminu oddali in jih skupaj združili v elaborat. To je bila zadnja faza terenskega dela. Študentje so na terenu aktivno sodelovali in predlagali nove, inovativne ideje. Predlagane ideje smo predstavili v preglednici 29. Preglednica 29: Predlogi študentov o dejavnostih in infrastrukturi v ekovasi Janežovci Predlogi študentov o dejavnostih in infrastrukturi v ekovasi Janežovci: 110

125 - wellnes, fizioterapija, rehabilitacija - ekološka prevozna sredstva - tematski ribniki - plavajoči otoki - solarne obcestne svetilke - zelene stene - stene s solarno zaveso - vas na vodi - ureditev poti z naravnimi materiali - ekološka sanacija območja Slika 12: Rezultati dela prve skupine Vir: Lasten vir,

126 Slika 13: Rezultati dela druge skupine Vir: Lasten vir, Slika 14: Rezultati dela tretje skupine Vir: Lasten vir,