Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB IN RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAM

Transkripcija

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB IN RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO 2.1 Predstavitev investitorja oziroma nosilca projekta Občine Sežana Investitor oziroma nosilec obravnavanega investicijskega projekta je Občina Sežana. Občina Sežana je organizirana po Zakonu o lokalni samoupravi in je temeljna lokalna samoupravna skupnost prebivalcev naselij, ki so povezana zaradi skupnih potreb in interesov njihovih prebivalcev. Sedež občine je v Sežani, in sicer na naslovu Partizanska cesta 4, 6210 Sežana. Odgovorna oseba Občine Sežana je župan občine David Škabar. Občinski svet Občine Sežana šteje 20 članov, ki so izvoljeni za 4 leta. Aktualna sestava Občinskega sveta Občine Sežana je svoj mandat pričela konec leta 2018, zaključila pa ga bo konec leta Občinski svet občine je najvišji organi odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občina ima občinsko upravo, ki v okviru svojih pravic in dolžnosti opravljana v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, organizacijske, razvojne in druge naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Svoje naloge izvaja v skladu z zakonodajo za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev na področjih, določenih s Statutom Občine Sežana (Uradni list RS, št. 88/2015) ter Odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Sežana (Uradni list RS, št. 21/2007, spremembe in dopolnitve 34/2011 ter 59/2017). Pri svojem delu je občinska uprava samostojna. Organizacija občinske uprave je prilagojena poslanstvu in nalogam občinske uprave ter procesom, ki zahtevajo njene aktivnosti. Predstojnik občinske uprave je župan, ki usmerja in nadzira njeno delo. Delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave. Naloge občinske uprave pa opravljajo njeni organi. Občinska uprava je glede izvrševanja odločitev Občinskega sveta odgovorna Občinskemu svetu, v zadevah, ki jih nanjo prenese država, pa pristojnemu ministrstvu. Občina Sežana leži v zahodnem delu Slovenije. Občina je ena izmed 8ih občin Obalno-kraške statistične regije. Občina Sežana na severu in severozahodu meji na Občino Komen, na jugovzhodu in vzhodu na Občino Divača, na jugu na Občino Hrpelje-Kozina, na severovzhodu na Občino Vipava ter na zahodu z Republiko Italijo. Ravno zaradi mejne lege je Občina Sežana tudi v preteklosti postajala vse bolj pomembna, to pa ji poleg kraškega značaja površja, burje in kamna daje dobre možnosti za razvoj, predvsem turizma. V njej se je tako razvila storitvena dejavnost zunanje trgovine, špedicije, transporta in skladiščenja blaga kot tudi ustrezne službe države s policijo in carino. Iz ne tako oddaljene preteklosti izvira tudi podatek, da smo v Sežani imeli izpostavo Banke Slovenije. Občina Sežana je razdeljena na 12 krajevnih skupnosti, ki zajemajo 64 naselij. Občina je s 217,4 km 2 po svoji površini ena izmed večjih občin v Sloveniji in se med slovenskimi občinami uvršča na 25 mesto po površini. Zanjo je značilna podpovprečna naseljenost (61,1 prebivalca na km 2 ). Število prebivalcev občine iz leta v leto niha. Danes v občini prebivalcev, in sicer moških in žensk. Ti tvorijo gospodinjstev, pri čemer povprečna velikost gospodinjstva znaša 2,4 oseb. V preteklosti je število prebivalcev naraščalo predvsem zaradi priselitev prebivalstva iz tujine in iz drugih občin v Sloveniji, danes pa število prebivalcev narašča predvsem zaradi priselitev prebivalstva iz tujine. Naravni prirast občine je skozi celotno opazovano obdobje negativen. Skupni prirast prebivalstva je bil od leta 2008 pa do leta 2017 skoraj vsa le-pozitiven, z izjemo leta Starostna struktura prebivalstva je za slovenske razmere že slaba, na meji kritičnosti. Povprečna starost prebivalstva občine znaša 45,1 let, kar je višje kot povprečje regije (44,6 let) in povprečje države (43,3 let). Ravno tako je v občini že neugoden indeks staranja prebivalstva, ki znaša 152,3, in je višji od povprečja regije (149,4) in povprečja države (130,6). Stran 6

16 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Tabela 1: Osebna izkaznica Občine Sežana. občina površina 217,4 km 2 središče občine (sedež) število krajevnih skupnosti 12 OBČINA SEŽANA Sežana Avber, Dane pri Sežani, Dutovlje, Kazlje, Lokev, Pliskovica, Povir, Sežana, krajevne skupnosti Štjak, Štorje, Tomaj, Vrabče število naselij v občini 64 naselja Avber, Bogo, Brestovica pri Povirju, Brje pri Koprivi, Dane pri Sežani, Dobravlje, Dol pri Vogljah, Dolenje, Dutovlje, Filipčje Brdo, Godnje, Gorenje pri Divači, Gradišče pri Štjaku, Gradnje, Grahovo Brdo, Griže, Hribi, Jakovce, Kazlje, Kopriva, Kosovelje, Krajna vas, Kregolišče, Kreplje, Križ, Krtinovica, Lipica, Lokev, Mahniči, Majcni, Merče, Nova vas, Orlek, Plešivica, Pliskovica, Podbreže, Poljane pri Štjaku, Ponikve, Povir, Prelože pri Lokvi, Pristava, Raša, Ravnje, Razguri, Sela, Selo, Senadolice, Sežana, Skopo, Stomaž, Šepulje, Šmarje pri Sežani, Štjak, Štorje, Tabor, Tomaj, Tublje pri Komnu, Utovlje, Veliki Dol, Veliko Polje, Voglje, Vrabče, Vrhovlje, Žirje število prebivalcev v občini (2018) gostota naseljenosti občine (2018) 61,1 prebivalcev na km 2 število gospodinjstev v občini (2018) povprečna velikost gospodinjstva (2018) število družin v občini (2018) indeks staranja prebivalstva občine (2018) 152,3 povprečna starost preb. občine (2018) naravni prirast občine (2017) -38 skupni prirast občine (2017) 38 Vir: SURS, marec ,4 prebivalcev na gospodinjstvo 45,1 let Slika 1: Zemljevid Občine Sežana. Vir: Spletna stran Občine Sežana. Na svojem ozemlju ima Občina Sežana številne kraške jame, od katerih je ena najlepših turističnih jam Vilenica (najstarejša turistična kraška jama v Evropi). Poleg že naštetega pa so tu še Botanični park, za katerega skrbi Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana; svetovno znana Kobilarna Lipica, ustanovljena leta 1580 z namenom vzreje plemenite pasme konj za potrebe dunajskega dvora. Danes predstavlja Lipica s svojo športno, hotelsko in igralniško ponudbo gibalno moč turizma v občini. Turistično ponudbo občine dopolnjujejo tudi kmečki turizem, Stran 7

17 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«številne restavracije, gostilne, osmice in drugi gostinski objekti. Nenazadnje pa je potrebno omeniti tudi kraški vinorodni okoliš, ki je del vseslovenskega projekta vinskih turističnih cest občino prečkata dva kraka te poti. Namen omenjenega projekta je poleg promocije vin, seznanjati ljudi s posebnostmi pokrajine ter naravno in kulturno dediščino tukaj živečih. Središče občine je mesto Sežana, kjer je občinski sedež. Mesto je gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno in zdravstveno središče slovenskega Krasa. V mestu je tudi sedež UE Sezana in župnije Sežana. V mestu je okrajno in občinsko sodišče, dve pošti, osnovna šola, srednja šola, visokošolsko središče, kulturni center za celotni Kras, matična knjižnica, več bank in zavarovalnic, štirje hoteli, številni gostinski lokali, policijska postaja, trgovski centri, železniška in avtobusna postaja ter še veliko drugih stvari, ki spadajo v vsako pomembnejše mesto. V Sežani je tudi Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, kateri pokriva štiri občine (Komen, Divača, Hrpelje-Kozina, Sežana). Sežana leži ob cesti in železnici med Ljubljano in Trstom, od katere se tu odcepi proga proti Novi Gorici, v neposredni bližini Italije. Mesto je s severne strani obdano s hriboma Tabor (484 m) in Lenivec (464 m), na vzhodni strani pa z Malo (489 m) in Veliko planino (551 m), Sedovnikom (575 m), Sablanico, Hrbčičem in Bršljanovcem. Najstarejši del mesta sestavljajo nekdanja vaška jedra in sicer: Gradišče ob vznožju Tabora, Britof ob župnijski cerkvi Sv. Martina, Vas in Vidmašče pod Planino, novejše soseske pa nastajajo pod Planino, Taborom in Lenivcem ter ob glavni cesti skozi mesto. V kontekstu primorske regije predstavlja Sežana pomembno gospodarsko središče, saj v njem deluje nekaj vodilnih slovenskih podjetij in večje število manjših firm, ki nudijo zaposlitev prebivalcem okoliških krajev (Postojna, Ilirska Bistrica, Divača, Kozina, Komen itd.). Mesto je lepo urejeno in obiskovalcu ponuja vtis večjega mesta, saj so tako stavbe kot infrastruktura izrazito mestnega tipa. 2.2 Analiza obstoječega stanja Splošna predstavitev obstoječega stanja na območju občine glede odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda Na območju Občine Sežana je za izvajanje gospodarske javne službe na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode ter oskrbe s pitno vodo pooblaščeno javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. Iz Programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Sežana za obdobje , ki ga je v oktobru 2014 izdelal Kraški vodovod Sežana d.o.o. (objavljeno na spletni strani je razvidno, da je v Občini Sežana 30 aglomeracij, z prebivalci in enim kanalizacijskim sistemom, ki je v stalnem dopolnjevanju. Kraški vodovod Sežana d.o.o. upravljajo in vzdržujejo približno 29 km kanalizacijskega omrežja s 14 malimi črpališči ter enim večjim prečrpališčem. Na območju občine Sežana glede na količino prodane vode letno nastane okoli m 3 skupne odpadne vode, od tega iz industrijskih dejavnosti m 3. Na območju občine Sežana je zgrajena komunalna čistilna naprava, na kateri se čistijo komunalne in padavinske odpadne vode iz mesta Sežana. Izvajanje gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne, padavinske in industrijske odpadne vode za mesto Sežana, izvaja koncesionar Petrol d.d. Ljubljana z upravljanjem Centralne čistilne naprave Sežana (CČN Sežana) s kapaciteto PE. Koncesionar na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Sežana izvaja tudi neposredno zaračunavanje storitve čiščenja končnim uporabnikom. V mestu Sežana javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. izvaja samo službo odvajanja odpadne in padavinske vode, oskrbo s pitno vodo, praznjenje greznic in MKČN ter druge komunalne storitve. Cene na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se oblikujejo skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Ista Uredba se uporablja tudi za oblikovanje cen oskrbe s pitno vodo, zbiranje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali Stran 8

18 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«odstranjevanja komunalnih odpadkov. Občina za opravljanje javne službe izvajalcem obračunava najemnino za javno infrastrukturo, ki jo ima v lasti ali finančnem najemu, najmanj v višini obračunane amortizacije. Ceno storitve za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. S Sklepom o cenah storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Sežana je Občinski svet Občine Sežana na predlog JP Kraški vodovod Sežana d.o.o., kot izvajalca gospodarskih javnih služb varstva okolja na področju Občine Sežana, potrdil Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Cena veljajo od V skladu z. 19. členom Uredbe je cena storitve javne službe odvajanja odpadnih voda sestavljena iz: omrežnine, ki vključuje stroške javne infrastrukture, cene storitve, ki vključuje stroške opravljanja storitev in okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Na računu se prikazujejo ločeno. Po Uredbi so elementi lastne cene stroški (neposredne) storitve odvajanja odpadnih voda, med katere spadajo neposredni stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela, drugi neposredni stroški, splošni (posredni) proizvajalni stroški izvajanja GJS, stroški nabavno-prodajne službe, splošni upravni stroški, obresti zaradi financiranja, drugi poslovni odhodki in donos iz 16. točke 2. člena Uredbe, ter stroški omrežnine, ki vključujejo stroške amortizacije, stroške zavarovanja infrastrukture, stroške odškodnin za služnost, povračilo odškodnin ipd. in odhodki financiranja zaradi izgradnje infrastrukture. Po Operativnem programu Slovenija oziroma Občina Sežana še ne izpolnjuje zahtev navedene Direktive ter navodil v Povabilu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer je definirano da mora kanalizacijski sistem za komunalno odpadno vodo dosegati odvajanje in čiščenje najmanj 98% obremenitve aglomeracije večje od PE. V Občini Sežana ima več kot PE samo aglomeracija Sežana z ID V tej aglomeraciji je biološka čistilna naprava Sežana s projektirano kapaciteto PE Splošna predstavitev gospodarstva na območju občine V Sežano sta industrijo prinesli cesta in železnica. Po dograditvi ceste med Dunajem in Trstom v začetku 18. stoletja je v Sežani nastalo mnogo furmanskih gostiln in hlevov. Najhitrejši razvoj je Sežana doživela po prihodu južne železnice na trasi Dunaj - Trst po letu Tudi po vojni se je Sežana ohranila kot eno gospodarskih središč v primorski oziroma Obalno-kraški regiji. V občini je kar nekaj uspešnih podjetij, ki predstavljajo steber gospodarstva v občini, in sicer KRAS d.d. s svojo pršutarno, MITOL d.d. tovarna lepil, Jadran Sežana d.d., Vinakras d.d., Krasoprema Dutovlje d.d., Bori itd. Pomembno vlogo pri pomoči novim podjetniškim iniciativam imata Inkubator in Podjetniško pospeševalni center. Dejstvo, da v zadnjem času obrtniške delavnice in mala podjetja pospešeno preraščajo v vse večje gospodarske subjekte, dokazuje nenazadnje tudi zanimanje za nove poslovne prostore in gradnjo obrtne cone. Predvsem za mala in srednja podjetja proizvodnih ter storitvenih dejavnosti je tu na voljo še veliko neizkoriščenih možnosti na različnih področjih - predvsem zaradi lege same občine - kajti bližina Republike Italije in naravne danosti Krasa ponujajo ugodne možnosti - predvsem za razvoj turizma. Za ta razvoj se občina trudi, da bi omogočila in pripravila čim ugodnejše pogoje. V nadaljevanju so predstavljeni statistični podatki o gospodarskih subjektih v Občini Sežana ter podatki o delovnih migracijah. Iz tabel v nadaljevanju je razvidno, da prihodki podjetij, ki imajo sedež v Občini Sežana po padcu prihodkov od leta 2012 se v zadnjih letih ponovno dvigajo. Isti trend se pozna tudi na številu podjetij kot tudi glede števila zaposlenih, ki se v zadnjem času ponovno dviguje. Iz same strukture gospodarskih subjektov, vidimo da je bilo v občini leta 2017 kar 94,6% mikro podjetij (od 0 do 9 zaposlenih oseb), podjetij z več kot 250 zaposlenimi pa v občini ni. Iz podatkov SURS-A vidimo, da je malo več kot polovica zaposlenega aktivnega prebivalstva brez upoštevanja kmetov zaposlenega v občini, ostali pa se vozijo na delo v druge občine RS. Glede na podatke o indeksu delovnih migracij pa vidimo, da se vedno več prebivalcev občini na delo v druge občine RS. Stran 9

19 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Tabela 2: Demografski podatki o gospodarskih subjektih v Občini Sežana v obdobju Leto Število podjetij Število oseb, ki delajo Prihodek (v EUR) Število oseb, ki delajo na podjetje v občini 4,4 4,1 4,1 3,8 3,7 3,2 3,1 3,1 3,2 3,3 Vir: SURS, marec Tabela 3: Struktura gospodarskih subjektih v Občini Sežana glede na velikost in število zaposlenih leta Leto 2017 Število podjetij glede na njihovo velikost število % MIKRO PODJETJA (0-9 zaposlenih) ,6% Mikro podjetja (0-1 zaposlenih) ,6% Mikro podjetja (2-9 zaposlenih) ,1% MAJHNA PODJETJA (10-49 zaposlenih) 69 4,2% SREDNJA PODJETJA ( zaposlenih) 19 1,2% VELIKA PODJETJA (nad 250 zaposlenih) 0 0,0% SKUPAJ ,6% Vir: SURS, marec Tabela 4: Število delovno aktivnih prebivalcev in bilanca dnevnih delovnih migracij v Občini Sežana v obdobju Leto Število delovno aktivnih prebivalcev v občini Število delovno aktivnih prebivalcev, ki dela v občini Število delovno aktivnih prebivalcev, ki dela v drugi občini Število delovno aktivnih prebivalcev, ki dela v občini skupaj Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov), ki dela v občini 61,7% 62,2% 61,8% 60,5% 59,7% 59,9% 59,8% 58,9% 58,9% 59,3% Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov), ki dela izven občine 38,3% 37,8% 38,2% 39,5% 40,3% 40,1% 40,2% 41,1% 41,1% 40,7% Indeks delovne migracije 105,9 109,9 111,2 110,2 107,5 104,4 105,8 105,2 106,0 108,8 Vir: SURS, marec Predstavitev obstoječega stanja na območju predvidenih posegov Območje predvidenih posegov glede na podatke Agencije RS za okolje se nahaja na območju aglomeracije Sežana z ID 1052, saj se glede na napovedane spremembe aglomeracij, le-ta povečuje na celotno območje poslovne cone (Terminala) v Sežani (v nadaljevanju poslovna cona»terminal«) in jo je potrebno nujno komunalno opremiti, in sicer je nujno potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje na območju, ki ga trenutno ni, ter tako zagotoviti oziroma omogočiti vsem na območju posegov priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, ki omogoča odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Ravno tako na območju se ni ustrezno urejeno vodovodno omrežje. Stran 10

20 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Slika 2: Prikaz obstoječe površine aglomeracije Sežana z ID 1052 ter lokacijo predvidenih posegov. LOKACIJA PREDVIDENIH POSEGOV Vir: Atlas Okolja, marec Območje predvidenih posegov trenutno ni ustrezno komunalno urejeno. Na območju se nahaja prometno, elektro in TK omrežje. Kanalizacijsko in vodovodno omrežje je delno urejeno oziroma ga na večjem delu območja poslovne cone ni. Na območju ni urejeno ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda (komunalne odpadne vode niso odvedene na CČN Sežana, temveč v lokalne greznice). Slika 3: Prikaz poslovnih in ostalih objektov na območju predvidenih posegov. Vir: Atlas Okolja, marec Zemljišča v okviru poslovne cone so v zasebni (privatni) in javni lasti. Na območju poslovne cone se nahaja po podatkih GURS-a večje število nestanovanjskih stavb, ki so glede na dejansko rabo namenjene predvsem skladiščem, delno industrijskim obratom ipd. Na območju se nahaja večje število poslovnih in ostalih objektov, ki Stran 11

21 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«nima urejenega ustreznega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, kar pa za poslovno cono ni sprejemljivo. Po izvedbi predmetnega projekta bodo navedeni objekti priključeni na ustrezno kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda (na CČN Sežana). Pridobitev in komunalna oprema zemljišč v poslovni coni»terminal«v Sežani pomeni ustrezno podlago za dobavo storitev, ki se tržijo v okviru javne službe, kar velja tako za vodo, komunalne storitve kot tudi za električno energijo. Z ureditvijo poslovne cone bi Občina Sežana tako lažje dosegla tudi svoje strateške cilje, ki so: ohranitev prebivalstva vsaj v sedanjem obsegu in zmanjševanje demografske ogroženosti občine z ustvarjanjem ustreznih prostorskih in ekonomskih možnosti, povečanje blagostanja prebivalstva v ekonomskem in ekološkem smislu ter zmanjšanje onesnaženosti okolja. 2.3 Razlogi za investicijsko namero Občine so lastnice komunalne infrastrukture na svojem ozemlju in so odgovorne za investicije vanjo kljub temu, da vodovodi in kanalizacijski sistemi ter komunalne čistilne naprave pogosto povezujejo več občin. Komunalna infrastruktura je zlasti ponekod zelo pomanjkljiva. Najbolj pereča je problematika oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in ravnanja z odpadki. Vse tri tematike zahtevajo celovito reševanje ter sodelovanje med občinami in javnimi komunalnimi podjetji. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) določa, da je odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda kakor tudi monitoring kot obvezna lokalno javna služba, kar pomeni, da je lokalna skupnost odgovorna za pripravo programov ter izvedbo nujnih investicij, ki so vezane na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda oziroma za sanacijo povzročenega onesnaževanja. S sprejetjem Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je Republika Slovenija opredelila nekaj načel varstva okolja, ki se pojavljajo kot rdeča nit v vseh nadaljnjih določilih. Ta določila med drugim pomenijo sistem in sposobnost uresničevanja ciljev varstva okolja ter med drugim zagotavljajo: kolektivno ukrepanje in sodelovanje države, lokalnih skupnosti in povzročiteljev obremenjevanja okolja; preventivno delovanje ter načelo odgovornosti in plačil za obremenjevanje okolja. Za spodbujanje manjšega obremenjevanja okolja, zlasti podtalnice, ter pospešeno odpravljanje njegovih posledic, predpisujeta država in lokalna skupnost instrumente v obliki plačil davkov, taks, povračil. Pobrana sredstva se posredno vračajo investitorjem v obliki denarnih sredstev namenjenih za zmanjšanje obremenjevanja okolja, kar bo v Občini Sežana doseženo tudi z izvedbo investicijskega projekta. Potrebo po ureditvi komunalne infrastrukture na območju poslovne cone pa izkazuje tudi sprememba/povečanje aglomeracije z ID 1052 Sežana na območje poslovne cone»terminal«ter posledično zagotovitve ustrezne priključenosti na CČN Sežana. Velikost in območje aglomeracije z ID 1052 Sežana pred in po novelaciji aglomeracij je prikazano v spodnji sliki. Stran 12

22 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Slika 4: Pregled aglomeracije ID 1052 Sežana pred in po novelaciji aglomeracije. Vir: PISO Občine Sežana, Občinska uprava, marec Poleg že zgoraj navedenih razlogov (t.j. povečanja deleža priključenosti na kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v aglomeraciji z ID 1052 Sežana) pa se je Občina Sežana odločila za komunalno ureditev poslovne cone»terminal«v Sežani tudi iz naslednjih razlogov: ð Območje občine se uvršča že med demografsko ogrožena območja, saj število prebivalcev občine iz leta v leto niha oziroma glede na pretekla obdobja pada. Iz analize korelacije s primerljivimi območji in občinami pa je tudi razvidno, da so ustrezne zaposlitvene možnosti v območju v direktni povezavi z rastjo oziroma padanjem števila prebivalcev. Opozoriti pa moramo, da je v Občini Sežana že zelo slab biološki indeks (indeks staranja prebivalstva znaša 152,3, in je višje od povprečja regije (149,4) in povprečja države (130,6)), kar pa bo prineslo z leti vedno večje negativne posledice za občino. ð Tako v občini kot tudi na obravnavanem območju (t.j. mestu Sežana) primanjkuje delovnih mest. Število delovnih mest se je znižalo predvsem v zadnjem obdobju, kar je pripeljalo do tega, da večji del delovno aktivnega prebivalstva (brez upoštevanja kmetov) se vozi na delovno mesto v druge občine (indeks delovnih migracij med občinami ponovno narašča). Sicer se je zadnje opazovano leto število delovnih mest zopet nekoliko dvignilo, toda ne v takšni meri, da bi bilo zadovoljivo in da ne bi imelo večjih posledic, tudi demografskih z negativnimi posledicami (odseljevanje prebivalstva v druge občine RS in tujino). Zaradi navedenega je pomembno, da občina izvaja ukrepe za pospeševanje ustvarjanja novih delovnih mest, med katere sodi tudi ponudbo komunalno urejenih poslovnih con. ð Iz leta v leto se povečuje tudi število delovnih dnevnih migrantov, kar pomeni, da se vedno večje število ljudi vozi na delo v ostale občine. Po zadnjih podatkih iz SURS-a je razvidno, da se nekaj več kot 40% zaposlenih Stran 13

23 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«ð stalnih prebivalcev občine (t.j. delovno aktivnih prebivalcev občine brez kmetov) vozi na delo v druge občine. Navedeno je v korelaciji s številom delovnih mest. To prinaša občini izgubo prihodka zaradi dohodnin ter obstaja tudi večja nevarnost, da se bodo navedeni dnevni migranti s časom odselili iz občine. Dnevne delovne migracije pa prinašajo tako negativne kot pozitivne posledice. Negativne posledice so: Ekonomske: velika poraba časa in nižja produktivnost kot posledica utrujenosti zaradi potovanj pri večjih razdaljah; Prometne: obraba vozil in cest ter prometni zastoji v konicah; Ekološke: hrup in onesnaževanje okolja s plini ter s tem povezani stroški; Socialno-ekonomske: težnja, da se dnevni delovni migranti preselijo bliže delovnemu mestu; Pozitivne posledice so: Ekonomsko-socialne: večja možnost izbire zahtevnejših delovnih mest, večji pretok informacij, boljša izbira oskrbnih in storitvenih funkcij; Socialno-ekonomske: ohranitev prebivalstva tudi na podeželju, ko so zaposlitveni centri dovolj blizu, da omogočajo dostop do dela v času manj kot 15 minut; Delovna mesta v poslovnih, obrtnih in storitvenih dejavnostih so obenem relativno najcenejša in ustrezno donosna. Kar nekaj obstoječih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v obrtni coni pa si želi razširiti svojo dejavnost, kar bi pomenilo nova delovna mesta ter s tem izboljšanje zaposlitvenih možnosti v občini in povečanje dodane vrednosti. To bi imelo direkten vpliv na zaustavitev odseljevanja in izboljšanje demografskega ter s tem tudi socialnega in ekonomskega položaja občine. Iz vsega navedenega vidimo, da je temeljni razlog za izvedbo investicijskega projekta zagotovitev učinkovitega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter s tem povečanje priključenosti na CČN Sežana na območju aglomeracije z ID 1052 Sežana, saj iz navedenega v predhodnih poglavjih vidimo, da območje poslovne cone ni ustrezno komunalno opremljeno (ni ustreznega kanalizacijske in vodovodnega sistema). S tem se bo implementiralo evropske in državne programe in strategije na področju varovanja okolja v skladu z nacionalnim OP odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Temeljni razlog za izvedbo projekta pa je tudi gospodarsko razvojni učinek (t.j. zagotoviti pogojev za razvoj in nadaljnjo rast gospodarskih subjektov ter ustvarjanje novih delovnih mest) poleg ekoloških, družbenih, demografskih, socialnih ipd. učinkov, ki jih omogoča oziroma daje poslovna cona»terminal«v Sežani. Investicijski projekt omogoča nadaljnje pogoje za razvoj proizvodno, obrtne, storitvene, trgovske in tudi intelektualne poslovne dejavnosti v Občini Sežana in je to le eden od projektov, ki jih občina izvaja za dosego lastnih strateških ciljev, predvsem pa za povečanje gospodarskega razvoja občine, regije in posledično države. Stran 14

24 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«3 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI 3.1 Razvojne možnosti in cilji investicijskega projekta Razvojne možnosti Poslovno obrtno cono lahko definiramo kot kos zemljišča, ki je primerno razvit in razdeljen na poslovne enote, skladno s splošnim načrtom, ter zagotavlja infrastrukturo (elektriko, vodo, ceste in komunikacije) in osnovne ugodnosti. Poslovno obrtne cone so pomemben dejavnik razvoja, saj predstavljajo osnovo za razvoj skupnosti, kreiranje novih delovnih mest, prostorskega urejanja, ekologije in gospodarske blaginje. So instrument regionalnega gospodarskega razvoja in orodje za okoljsko planiranje. Predvidene so predvsem za proizvodne, obrtne, logistične in storitvene gospodarske subjekte. Poslovno obrtne cone igrajo aktivno vlogo pri promociji podjetniške dejavnosti ter s tem pripomorejo k razvoju lokalnih skupnosti in regij v državi. Strategija podjetniškega razvoja in strategija povečevanja konkurenčne vrednosti državne ekonomije je med drugimi komponentami odvisna od razpoložljivosti lokacij po sprejemljivi ceni kot prioritetnega pogoja za nadaljnji ekonomski/gospodarski razvoj. Pomemben dejavnik uspeha pri ustanavljanju poslovno obrtne cone je ustrezna ocena obstoječe lokalne infrastrukture v obliki materialnih, tehničnih in socialno-ekonomskih virov, pa tudi ponudba nekaterih spodbud in storitev gospodarskim subjektom/podjetnikom kot motivacija za preselitev v poslovno obrtno cono. Urejeno zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je eden od osnovnih razvojnih problemov tako na območju občine kot tudi na območju države in celo EU. Le-ta je v neposredni povezavi z zaščito kakovosti vodnih virov. Zaostanek pri gradnji teh sistemov pa zavira tudi nadaljnjo urbanizacijo in razvoj gospodarskih in podjetniških dejavnosti. Občina Sežana se trudi pospeševati razvoj podjetništva in obrti na različne načine, saj se zaveda, da je podjetništvo ključni dejavnik za gospodarski in družbeni razvoj. Zaveda se, da pomeni podjetniška dejavnost ob sedanjih globalnih spremembah v svetu vir napredka celotnega družbenega življenja. S spodbujanjem inovativnosti in konkurence je podjetništvo gonilo gospodarskega razvoja, s tem pa je povezano odpiranje novih delovnih mest, povečanje dodane vrednosti in zviševanje blaginje celotnega prebivalstva. V iskanju in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti ter v prizadevanju, da bi se te priložnosti lahko uresničile, želi ustvariti podporno okolje za obstoječe in novo ustvarjene gospodarske subjekte in pospešiti razvoj podjetniške in obrtne dejavnosti. Vizijo ustvarjanja novih delovnih mest, gospodarske rasti in spodbujanje inovacij želi v skrbi tako za posameznika kot za celotno skupnost, uresničiti. Poleg številnih ukrepov, ki jih Občina Sežana nudi gospodarstvu, je tudi gradnja komunalne opreme v ekonomsko-poslovnih conah eden izmed korakov k doseganju ciljev povečanja gospodarskega razvoja občine. Z vidika prihodnosti obstoj poslovno obrtnih con v občini zagotovo omogoča pogoje za razvoj industrijsko-obrtne ter intelektualne poslovne dejavnosti v Občini Sežana in je le eden od projektov, ki jih občina izvaja na območju mesta Sežana za dosego lastnih strateških ciljev. Primeri iz prakse kažejo, da je komunalna ureditev in storitvena podpora zasnovana kot ponudba organiziranega prostora za poslovno dejavnost pomemben dejavnik uspešnega pospeševanja gospodarskega razvoja in rasti ter večanja zaposlenosti. Župan in občinska uprava Občine Sežana se zavedajo priložnosti, ki jih dajejo ekonomsko-poslovne cone, saj so v preteklosti že bili izvedeni projekti komunalnega opremljanja poslovnih con, in so tudi v prihodnje projekti izgradnje ekonomsko-poslovnih con predvideni kot prioriteta občine na gospodarskem področju, kar pa bo posledično vplivalo tudi na gospodarsko rast regije in države. Poslovna cona»terminal«se nahaja v Sežani, na obrobju ob državni meji občinskega središča Občine Sežana. V občini se v prihodnje predvsem zaradi obstoječega gospodarskega stanja pričakuje nadaljnji razvoj predvsem Stran 15

25 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«malega gospodarstva, turizma ipd. Zaradi večje in boljše komunalne opremljenosti, se bodo lahko navedene panoge hitreje razvijale. Lokalno okolje z urejeno okoljsko infrastrukturo pa bo tudi privlačnejše za priseljevanje, zlasti z mlajšimi družinami, kar pa bo ohranilo in povečalo poseljenost tudi z bodočimi generacijami, s tem da bo tudi izboljšalo sam življenjski standard oziroma življenjske pogoje sedanjim prebivalcem. Omogočen bo razvoj mesta Sežana tako z demografskega, družbenega, socialnega kot tudi z gospodarskega vidika. Izvedba investicijskega projekta bo prispevala k povečanju razvojnih potencialov mesta Sežana in k uresničevanju občinskih, regionalnih, državnih in EU razvojnih programov, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter samega gospodarskega razvoja. Obenem pa bo zadovoljevala potrebe vseh prebivalcev mesta po zdravem življenjskem okolju, po zmanjševanju onesnaženosti okolja in izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva. Nenazadnje pa bo izvedba projekta pripomogla k zadovoljevanju potreb po čiščenju vseh voda cna območju mesta in občine Namen in cilji investicijskega projekta Osnovni namen izvedbe investicijskega projekta je zagotovitev ustrezne, komunalno opremljene poslovne cone»terminal«v Sežani ter varovanje in zaščita naravnega okolja z učinkovitim odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda na območju poslovne cone in posledično celotne aglomeracije ID 1052 Sežana. Z realizacijo projekta se bo omogočilo priključitev dodatnih subjektov na javno kanalizacijsko omrežje in posledično odvajanje komunalnih odpadnih voda na centralno čistilno napravo Sežana, kar bo omogočilo dolgoročno ohranitev naravnega okolja kot tudi možnost za nadaljnji razvoj območja. Dejstvo je, da območje aglomeracije z ID 1052 Sežana ni še v celoti pokrito s kanalizacijskim omrežjem odpadnih voda, saj sekundarno kanalizacijsko omrežje ni še v celoti zgrajeno, kar povzroča onesnaževanje podtalnih vod in posledično virov pitne vode. Skrb za vodne vire ter posredno za kvaliteto vode postaja eden glavnih ciljev stroke in politike. Z na novo urejeno okoljsko infrastrukturo se bo prebivalcem mesta Sežana zagotovilo predvsem zdrave in varne pogoje za življenje, predvsem pa se bo bistveno zmanjšalo onesnaževanje vodnih virov. Poleg navedenega pa je namen projekta tudi zagotoviti dodatno ponudbo ustreznih, dobro komunalno opremljenih in prometno dostopnih zemljišč za opravljanje proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti. Glavni cilj investicijskega projekta je stvarne narave, in sicer v mestu Sežana, na območju poslovne cone»terminal«, v načrtovanem obdobju zgraditi 2.335,0 m nove kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih voda ter 1.200,0 m novega vodovodnega omrežja in s tem ustrezno komunalno opremiti območje poslovne cone v skupni površini 67,4 ha. Občina Sežana želi z izvedbo projekta povečati priključenost prebivalcev na CČN Sežana v aglomeraciji ID 1052 Sežana ter pripraviti ustrezne površine, namenjene gospodarskemu, podjetniškemu razvoju občine ter s tem posredno tudi izboljšanje delovnih in bivanjskih pogojev lokalnega prebivalstva. Tabela 5: Specifični/operativni cilji investicijskega projekta. SPECIFIČNI _ Fizični cilji operacije FAZA 1 FAZA 2 FAZA 3 SKUPAJ dolžina kanalizacije komunalnih odpadnih voda (v m) 963, ,00 355, ,00 dolžina vodovoda (v m) - 950,00 250, ,00 površina območja poslovne cone (v ha) 41,80 21,75 3,85 67,40 površina Terminala 9,80 21,75 3,85 35,40 površina-možnost priključka OLN zahod Sežana 32, ,00 Osnovni splošen cilj investicijskega projekta je povečati možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj ter izboljšati stanje javne komunalne infrastrukture v mestu Sežana ter s tem zagotoviti pogoje za dolgoročno in zakonsko ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter posledično zmanjšati obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadnimi vodami. Stran 16

26 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Splošni cilji investicijskega projekta so: ð komunalno opremiti/urediti poslovno cono»terminal«, skupne površine 67,4 ha; ð dograditi kanalizacijsko in vodovodno omrežje v mestu in občini; ð implementirati evropske in državne programe in strategije na področju varovanja okolja v skladu z nacionalnim OP odvajanja in čiščenja komunalne odpadne (fekalne) vode ter odvajanja meteorne vode; ð povečati priključenost na kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v na novo razširjeni aglomeraciji ID 1052 Sežana; ð zagotoviti kakovostne, učinkovite ter ustrezne komunalne storitve za vse prebivalce, obiskovalce in gospodarske subjekte območju mesta ter posredno tudi same Občine Sežana po ustreznih gospodarskih cenah ter s tem zagotoviti visoko kakovost javnih storitev v občini; ð vzpostaviti kvalitetno okoljsko infrastrukturo, ki bo ustrezala tehničnim standardom in predpisom; ð zmanjšati obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadnimi vodami; ð zagotoviti učinkovito odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter s tem povečati okoljsko učinkovitost; ð zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo; ð zmanjšati potencialno okoljsko onesnaženost oziroma omejitev nevarnosti biološkega in kemičnega onesnaževanja okolja ter s tem izboljšati kakovost okolja in podobe občine ter poskrbeti za čisto okolje, s tem, da se izloči kar največje število možnih virov onesnaževanja in obremenjevanja okolja z anorganskimi in organskimi snovmi; ð prispevati k ohranjevanju občutljivega naravnega okolja in zmanjševanju njegove onesnaženosti; ð zagotoviti pogoje za nadaljnji gospodarski, okoljski, socialni, kulturni in demografski razvoj mesta, okoliških naselij ter občine; ð ponuditi obstoječim in potencialnim investitorjem in lastnikom zemljišč urejene poslovne površine (ekonomsko-poslovne cone) v mestu Sežana za opravljanje gospodarskih, proizvodno-obrtnih in storitvenih dejavnosti; ð vzpostaviti ustrezno okolje oziroma pogoje za privabljanje investitorjev, še posebej novih, bodisi domačih ali tujih, ter za razvoj novih storitev; ð povečati privlačnost območja za privabljanje novih gospodarskih subjektov in širitev dejavnosti ter s tem spodbujati nastajanje in rast novih gospodarskih subjektov; ð pospešiti gospodarski razvoj območja, mesta in občine; ð povečati delež čistih prihodkov iz gospodarske dejavnosti v skupnih čistih prihodkih občine; ð povečati produktivnost zaposlenih v gospodarskih dejavnosti (dodano vrednost na zaposlenega); ð zagotoviti prebivalcem občine možnosti za delo, kvalitetno bivanje in osebnosti razvoj; ð prispevati h gospodarskemu razvoju Občine Sežana in izboljšati blagostanje lokalnih prebivalcev; ð spodbuditi razvoj malega gospodarstva, novih gospodarskih subjektov in podjetniškega okolja v občini ter posledično odprtje novih delovnih mest za prebivalce občine; ð poskrbeti za varovanje zdravja prebivalcev in obiskovalcev poslovne cone, mesta ter s tem same občine; ð izboljšati kakovost življenja in bivanjskih pogojev prebivalcev mesta, ki se kaže v boljšem varovanju zdravja, v boljši urejenosti okolja ter v večji udobnosti za prebivalce, ter s tem prispevati k ohranjanju in povečevanju poseljenosti območja; ð izpolniti zahteve iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda; ð izboljšati okoljske parametre; ð zagotoviti urejene, sanitarno tehnične pogoje in s tem pogoje bivanja v mestu; ð prispevati k uravnoteženemu, trajnostnemu razvoju; ter ð prispevati k uresničevanju razvojnih vizij občine. Vse zgoraj navedeno so tudi glavni cilji, ki jih Občina Sežana zasleduje z izvedbo investicijskega projekta. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izboljšala kakovost življenjskega standarda in bivanjskih pogojev občanov ter omogočila razvoj mesta Sežana in okoliških naselij. Z izvedbo investicijskega projekta bodo gospodinjstva oziroma objekti na obravnavanem območju operacije pridobili možnost priključitve na nov javni kanalizacijski sistem za odvajanje komunalne odpadne vode, ki bo priklopljen na CČN Sežana, oziroma na kakovostno javno kanalizacijsko omrežje. Stran 17

27 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Predmetni investicijski projekt prispeva tudi k uresničevanju zastavljenih dolgoročnih ciljev Občine Sežana, ki želi zagotoviti ustrezne, komunalno opremljene površine, namenjene gospodarskemu, podjetniškemu razvoju občine ter s tem prispevati tudi k izboljšanju delovnih in bivanjskih pogojev lokalnega prebivalstva. Izvedba projekta bo tako pospešila skladen okoljski, gospodarskih, družbeni, socialni pa tudi kulturni razvoj, z zagotavljanje visoke življenjske ravni in kakovosti zdravja ter bivalnega okolja in s tem dviga življenjskega standarda vseh občanov Občine Sežana. Zaradi vsega navedenega Občina Sežana podpira izvedbo tega investicijskega projekta. Predvidena operacija je ena od prednostnih investicij v Občini Sežana. 3.2 Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi strategijami in politikami Usklajenost investicijskega projekta z občinskimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti in programi Investicijski projekt je skladen/usklajen z občinskimi razvojnimi potrebami, strategijami, politikami, dokumenti in programi in bo s potrditvijo DIIP-a vključen v Načrt razvojnih programov Občine Sežana za obdobje ter v Proračunu Občine Sežana Usklajenost investicijskega projekta z drugimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti in programi v Sloveniji in EU Investicijski projekt je skladen z usmeritvami in cilji razvojnih strategiji in dokumentov ter z zakonodajo v Sloveniji in EU. Obravnavani investicijski projekt je usklajen/skladen z osnutkom Strategije razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030; 12/2017) in vsemi glavnimi dokumenti, ki se nanašajo na projekt, kot so: Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju ; Nacionalni program varstva okolja (NPVO) na področju politike varstva voda; Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode; Direktiva Sveta ES 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode; Regionalni razvojni program (RRP) Obalno-Kraške (Južno Primorske) regije za obdobje ; Politika urejanja prostora Slovenije; Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS). V tabeli v nadaljevanju je prikazana usklajenost obravnavanega investicijskega projekta z ukrepi in cilji razvojnih strategij, politik, dokumentov in programov v Sloveniji in EU. Glede na ugotovitve iz spodnje tabele vidimo, da je investicijski projekt usklajen z občinskimi, regionalnimi, državnimi ter EU strateškimi razvojnimi cilji, strategijami, politikami in programi ter uresničuje javni interes tako na občinski, regionalni, državni in EU ravni. Stran 18

28 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Tabela 6: Prikaz usklajenosti investicijskega projekta z razvojnimi strategijami, politikami in programi. Razvojna strategija / politika STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE 2030 (SRS 2030) OPERATIVNI PROGRAM ZA IZVAJANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE (OP EKP) v obdobju Nacionalni program varstva okolja (NPVO) USKLAJENOST investicijskega projekta SRS 2030 je krovni razvojni dokument Republike Slovenije, ki temelji na usmeritvah Vizije razvoja Slovenije 2050, razvojnem izhodišču in mednarodnih zavezah Slovenije ter trendih in izzivih na regionalni, državni, evropski in globalni ravni. Le-ta vključuje tudi cilje trajnostnega razvoja za uresničevanje globalnega razvojnega načrta Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta v okviru OZN (Agenda 2030). Osrednji strateški cilj SRS 2030: Slovenija, država kakovostnega življenja za vse t.j. zagotoviti kakovostno življenje za vse, ki se ga bo uresničilo z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nova dolgoročna razvojna strategija temelje razvoja Slovenije. Z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe. SRS 2030 opredeljuje 5 strateških usmeritev, ki bodo pripomogle k višji kakovosti življenja ljudi: vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, učenje za in skozi vse življenje, visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, ohranjeno zdravo naravno okolje in visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja. Obravnavani investicijski projekt bo neposredno zasledoval strateško usmeritev: Ohranjeno zdravo naravno okolje, saj se ne posredno ujema z Razvojnim ciljem 9: Trajnostno upravljanje naravni virov SRS, saj so aktivnosti v okviru predmetnega projekta usmerjene tudi k preprečevanju čezmernega onesnaževanja vseh sestavin okolja. P0sredno pa bo zasledoval tudi strateško usmeritev visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse. Občina bo z izvedbo obravnavanega projekta zasledovala navedene razvojne cilje iz SRS 2030, saj iz vsega navedenega v tem dokumentu vidimo, da so cilji obravnavanega investicijskega projekta skladni z razvojnimi prioritetami in cilji SRS OP EKP je strateški izvedbeni dokument, ki je podlaga za črpanje 3,2 milijarde razpoložljivih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) v obdobju V dokumentu so opredeljena prednostna področja vlaganj v tekočem programskem obdobju in je skladen s Partnerskim sporazumom med Slovenijo ter Evropsko komisijo za obdobje , sledi strategiji EU 2020 ter ustreza zahtevam posameznega sklada EU, tako da je zagotovljena ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. Projekt je s cilji OP EKP usklajen v okviru prednostne osi 2.3»Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast«, tematski cilj 3:»Izboljšanje konkurenčnosti MSP«; prednostna naložba:»spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji«, in sicer z njenim specifičnim ciljem 2:»Povečanje dodane vrednosti MSP«. Poleg tega pa je usklajen tudi s prednostno osjo 6»Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, in sicer z njenim specifičnim ciljem 1:»Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«. Obravnavani investicijski projekt bo pripomogel k doseganju rezultatov specifičnega cilja 1, saj bo z njegovo izvedbo doseženo, da bo večje število prebivalcev priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda. Investicije na področju okolja temeljijo na usmeritvah Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO), pri čemer prioriteto predstavljaj izboljšanje oskrbe čim večjega dela prebivalstva RS s kakovostnimi storitvami na področju javnih služb varstva okolja. Navedeno pa se neposredno zrcali v izboljšanju življenjskega prostora, boljših možnosti za razvoj gospodarstva, kakor tudi v odpiranju novih delovnih mest. Trajnostna raba naravnih dobrin zahteva dobro infrastrukturo na celotnem območju države, kar onemogoča tudi posredno onesnaževanje okolja. Področje okolja je tako razdeljeno v dve glavni usmeritvi, in sicer na aktivnosti v zvezi z izgradnjo javne infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki in aktivnosti na področju voda. Področje voda pa zajema tudi odvajanje in čiščenje voda, oskrbo s pitno vodo in varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo voda. Na osnovi analize prioritetnih področij bo posebna pozornost dana celovitemu in trajnostno naravnanemu upravljanju s pomembnimi elementi okolja, predvsem vode, zraka, tal ter narave in v tem okviru področjem, identificiranim v nacionalnih operativnih programih in celovitih načrtih upravljanja skladno s cilji, ki jih določa zakonodaja EU. Ta področja so predvsem ravnanje s komunalnimi odpadki in odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Iz navedenega vidimo, da je investicijski projekt skladen z Nacionalnim programom varstva okolja. Stran 19

29 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Direktiva Sveta ES 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM (RRP) OBALNO- KRAŠKE (Južno Primorske) REGIJE za obdobje POLITIKA UREJANJA PROSTORA SLOVENIJE Operativni program je eden ključnih izvedbenih aktov za doseganjem ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Nanaša se na varstvo površinskih in podzemnih voda pred vnosom dušika in fosforja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode, na vodovarstvenih območjih in območjih kopalnih voda pa tudi pred onesnaževanjem voda s fekalnimi bakterijami. Operativni program je izvedbeni akt, s katerim so določena poselitvena območja, za katera je treba zagotoviti v predpisanih rokih odvajanje komunalne odpadne vode v kanalizacijo in čiščenje v čistilnih napravah. Uveljavljanje pravnega reda EU na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se nanaša na implementacijo določb direktive Sveta ES 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode ter na podlagi skupnih stališč EU do pogajalskih izhodišč na področju okolja (CONF- SI11/01). Ne glede na določbe direktive Sveta ES 91/271/EGS pa je treba z ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotoviti izpolnjevanje tudi naslednjih obveznosti, ki izhajajo neposredno iz krovne vodne direktive Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES in iz direktiv, ki so združene v njen okvir: ð izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja površinskih in podzemnih voda do leta 2015; ð izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti površinskih in podzemnih voda, če so namenjene oskrbi prebivalcev s pitno vodo; ð preprečevanje pojava evtrofikacije površinskih voda na občutljivih območjih ter ð izpolnjevanje zahtev glede okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, ki veljajo za kopalne vode. Ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je za Republiko Slovenijo glede na višino potrebnih vlaganj največja okoljska investicija, ki je dolgoročna in za katero je pričakovati, da se ji bodo v obdobju do leta 2017 zastavili novi robni pogoji, tako glede rokov izvedbe, predvsem pa glede stopnje varstva, ki jo morajo posamezni ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotoviti. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenitvami zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. Poglaviten cilj programa je, da se v Republiki Sloveniji zagotovijo taki pogoji izvajanja ukrepov izpolnjevanja okoljskih ciljev, ki so v EU harmonizirani na podlagi direktiv v okviru krovne vodne direktive 2000/60/ES. Program se tesno navezuje še na druge določene programe, ki jih predpisuje Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, in sicer na: Operativni program za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje; Program za zmanjšanje tveganja zaradi uporabe pesticidov; Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih vod ; Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja; Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi snovmi in z ostalimi nevarnimi snovmi; Program za zmanjševanje posledic hidroloških suš; Operativni program ravnanja z odpadnimi olji; ter Program za razvoj podeželja. Poleg tega pa predstavljajo naloge iz tega programa investicijske ukrepe, ki so del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Cilji operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda pa se nanašajo tudi na roke izvedbe ter doseganje s predpisi določenih zahtev za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Obveznosti v zvezi z načinom predpisanega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode so za posamezna območja poselitve določene v predpisih, ki urejajo emisijo snovi v vode pri odvajanju odpadne vode. Občina Sežana na območju aglomeracije ID 1052 ne dosega predvidene vrednosti. Z izvedbo projekta se bo pripomoglo k doseganju ciljev OP. Področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na evropski ravni ureja ja Direktiva Sveta z dne o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS). Slovenska zakonodaja je usklajena z zahtevami evropske zakonodaje. Po OP Slovenija oziroma Občina Sežana še ne izpolnjuje zahtev Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), na podlagi katere bi morala v skladu s pristopno pogodbo z dne (Uradni list, št. 263, str. 911) do zgraditi ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v območjih poselitve s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2000 PE. Namen te direktive je zaščiti okolje v Evropski uniji pred negativnimi vplivi komunalne odpadne vode. Cilj te Direktive je, da bo 97% celotne obremenitve iz območij poselitve z več kot PE priključenih na javno infrastrukturo za zbiranje in ustrezno stopnjo čiščenja komunalnih odpadnih voda. Z izvedbo projekta se bo priključenost na CČN Sežana povečala in povečala se bo priključenost prebivalcev na sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Projekt je usklajen in zasleduje tudi cilje Regionalnega razvojnega programa Obalno-Kraške regije V RRP je vseh osem Občin uskladilo cilje na področju gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, podeželskega, prostorskega, okoljskega in kulturnega razvoja, ter skupaj z državo in drugimi partnerji določilo instrumente in vire za njihovo uresničevanje. Eden izmed petih strateških razvojnih ciljev regije je Cilj 5: Trajnostna regija - Regija s trajnostnim gospodarjenjem z energijo, okoljem, prostorom, kjer je med drugim določeno, da se bo dogradilo infrastrukturo za varstvo okolja. V RRP so opredeljene štiri razvojne prioritete regije po posameznih področjih in njihovimi ukrepi. 4. razvojna prioriteta je Infrastruktura, okolje in trajnosten prostorski razvoj, eden izmed programov pa je Program 3: Infrastruktura za varstvo okolja (komunalne odpadne vode, komunalni odpadki). Predmetna investicija v izgradnjo kanalizacije v aglomeraciji Sežana pa znotraj Programa 3 zasleduje Ukrep 1: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, katerega cilj je zagotoviti ustrezne sisteme odvajanja in čiščenja za komunalno odpadno vodo iz vseh območij poselitve s skupno obremenitvijo enako ali večjo od PE. Politika urejanja prostora Slovenije je skupaj z Oceno stanja in teženj v prostoru Slovenije prvi prostorski dokument, s katerim Vlada Republike Slovenije v novem sistemu demokratične ureditve in tržnega gospodarstva določa smeri nadaljnjega urejanja prostora, te za prebivalce Slovenije izredno pomembne dejavnosti. Dokument navaja posamezne cilje politike prostora, med katerimi so opredeljeni naslednji cilji, ki jih zasleduje izvajanje projekta (Hladnik, 2002): z učinkovito prometno in drugo infrastrukturo omogočiti dostopnost do dobrin skupnega pomena, sprejeti izzive novih tehnologij, pospešiti prostorsko-lokacijsko učinkovitost, okolijsko sprejemljivost naložb ter preudarno rabo virov in s tem pripomoči k večji dolgoročni ekonomski učinkovitosti dejavnosti v prostoru, zagotoviti učinkovito upravljanje prostora in okolja ter naravnih vrednot in kulturne dediščine Slovenije, omogočiti enake možnosti dostopa do fizičnih struktur v prostoru ter do informacij in pravnih sredstev v zvezi z urejanjem prostora. Stran 20

30 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE (SPRS) Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države in postavlja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. SPRS skladno s cilji prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje zasnovo bodočega prostorskega razvoja in prioritete ter usmeritve za njegovo doseganje. Prioritete v zasnovi so: enakovredna vključenost Slovenije v evropski prostor, policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj, vitalna in urejena mesta, usklajen razvoj širših mestnih območij, povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja ter izgradnja gospodarske javne infrastrukture, vitalnost in privlačnost podeželja, krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine ter prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in problemi. SPRS opredeljuje, da se za skladen in uravnotežen gospodarski ter družbeni razvoj Slovenije in za razvoj vsakega njenega posameznega območja razvija urbani sistem, ki temelji na povezanem omrežju urbanih naselij. Na nacionalni, regionalni in lokalni ravni se spodbuja usklajeno načrtovanje in uresničevanje projektov s področja organizacije in delovanja gospodarstva, javnih služb in drugih dejavnosti v omrežju urbanih naselij. Operacija bo usklajena z naslednjimi cilji prostorskega razvoja: Racionalen in učinkovit prostorski razvoj: usmerjenost dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja; Kvaliteten razvoj in privlačnost mest in drugih naselij: zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture; Skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi: skladen razvoj območij; Varstvo okolja: zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo ter racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki. Stran 21

31 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«4 PREDSTAVITEV IN OPIS SCENARIJEV IZVEDBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER IZBOR OPTIMALNEGA SCENARIJA IZVEDBE 4.1 Predstavitev in opis scenarija»z investicijo«v primerjavi z alternativo»brez investicije«in/ali minimalno alternativo Scenarij»brez investicije«tabela 7: Predstavitev scenarija»brez investicije«. Scenarij»brez investicije«vrsta posega Tehnični vidik Vsebinski vidik Prednosti Slabosti Usklajenost s strategijami in Investicija se ne bo izvedla Ohranitev obstoječega stanja Stanje ostaja nespremenjeno. Ne bo se komunalno uredilo/opremilo območje poslovne cone»terminal«. Ne bo prišlo do novogradnje kanalizacije komunalnih odpadnih voda in vodovodnega omrežja. S tem se tudi ne bo zagotovilo potrebnih komunalno urejenih zemljišč/površin za obstoječe gospodarske subjekte/podjetnike in potencialne nove investitorje. Območje bo še naprej komunalno neurejeno. Scenarij»brez investicije«ne izboljšuje trenutnega stanja, temveč se stanje in obstoječe problematike le še povečujejo, kar pomeni, da na dolgi rok ni sprejemljiva, saj ima za posledico poslabšanje razmer pri varovanju okolja in ima neugodne posledice pri varovanju okolja. V okviru tega scenarija se ne bo zasledovalo ciljev EU glede čiščenja in odvajanja komunalnih odpadnih voda, saj se priključenost v aglomeraciji ID 1052 Sežana ne bo povečala. Zemljišča v poslovni coni pa bodo tako še vedno problematična za razvoj in širjenje gospodarskih dejavnosti obstoječih gospodarskih subjektov/podjetnikov in nezanimiva za potencialne nove investitorje. Navedeno pa pomeni, da tudi ne bodo ustvarjeni predpogoji za odpiranje novih delovnih mest na območju in posledično občine ter za povečanje dodane vrednosti občine. To pa pomeni, da bodo obstoječi gospodarski subjekti/podjetniki in potencialni novi investitorji svoje gospodarske oziroma podjetniške potenciale usmerjali na druga področja oziroma v druge občine, ki jim bodo nudile ugodnejše pogoje za izvajanje, širjenje, rast in razvoj svojih gospodarskih dejavnosti. Stanje v okviru tega scenarija pa bo še naprej poslabševalo sanitarno higienske razmere ter kakovost vode ter okolja na obravnavanem območju in s tem posledično bo še naprej ogrožena blaginja in zdravje prebivalcev na tem območju. Posledica te alternative bi bila nadaljnja degradacija naravnega okolja in ogrožanje kakovosti bivanja prebivalcev mesta Sežana. Scenarij»brez investicije«ne omogoča gospodarskim subjektom in ostalih prebivalcem območja učinkovite priključitve na javno kanalizacijsko omrežje komunalnih odpadnih voda in posledično priključitve na CČN Sežana ter s tem onemogoča učinkovito čiščenje komunalnih odpadnih voda. Slabo kanalizacijsko omrežje bi pomenilo nadaljnje onesnaževanje vodotokov, zaradi česar lahko pride do umiranja živali, pa tudi rastlin, ki naseljujejo te ekosisteme. Nadaljnje ohranjanje sedanjega stanja pa povzroča nepotrebne preglavice lokalnemu prebivalstvu, povzroča nejevoljo in dolgoročno tudi izseljevanje prebivalstva ter škodljivo vpliva na gospodarski razvoj občine. Scenarij»brez investicije«predstavlja stanje, ki je v nasprotju z razvojnimi strategijami in sprejetimi resolucijami. Ravno tako onemogoča doseganje zastavljenih ciljev in izkoriščanje razvojnih možnosti območja. Sredstva ostanejo na razpolago za druge projekte Občine Sežana. Scenarij»brez investicije«pomeni neustrezno komunalno urejeno območje poslovne cone z javnim kanalizacijskim in vodovodnim omrežjem, kot to zahteva EU direktiva. Poleg tega pa tudi občina ne bo razpolagala s privlačnimi komunalno urejenimi zemljišči za obstoječe gospodarske subjekte in potencialne nove investitorje, ki bi vlagali v nova podjetja in širitev dejavnosti, ter s tem spodbujali razvoj in rast obstoječih gospodarskih subjektov in nastajanje novih gospodarskih subjektov in posledično novih delovnih mest. Zemljišča v poslovni coni bodo tako nezanimiva za obstoječe gospodarske subjekte/podjetnike in potencialne podjetniške vlagatelje, ki bodo svoje potenciale usmerjali na druga področja oziroma v druge občine. Scenarij»brez investicije«zagotovo ne pripomore h gospodarskemu in ostalemu razvoju kraja, ustvarjanju novih delovnih mest, ohranjanju prebivalstva ipd., kar pa tudi ni skladno z razvojno vizijo občine. Tovrstne stroške ni mogoče natančno prikazati, se pa nanašajo na primanjkljaj v občinskem proračunu, zaradi vse manjšega števila delovnih mest v občini, števila obstoječega in občasnega prebivalstva. Scenarij»brez investicije«, upoštevaje navedeno, dolgoročno prinaša mnogo več negativnih učinkov v primerjavi s stroški izvedbe projekta pod scenarijem»z investicijo«. Scenarij»brez investicije«ne omogoča doseganje ciljev projekta iz poglavja 3.1 ter ni v skladu z Stran 22

32 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«politikami ter doseganje ciljev investicijskega projekta Gradbeno dovoljenje Vrednost inv. projekta Viri financiranja Trajanje izvajanja občinskimi, regionalnimi, državnimi in EU strategijami in ne uresničuje ciljev investicijskega projekta. Ni potrebno. 0,00 EUR 0,00 EUR 0 mesecev Scenarij»z investicijo«tabela 8: Predstavitev scenarijev»z investicijo«. Scenarij»z investicijo«vrsta posega Zahtevnost objekta Vrsta objekta Velikost objekta Tehnični vidik Vsebinski vidik Komunalna ureditev poslovne cone Novogradnja Manj zahteven objekt Komunalna in druga javna infrastruktura Dolžina kanalizacije komunalne odpadne (fekalne) vode = m Dolžina vodovoda = m Površina komunalno urejene poslovne cone = 67,4 ha Scenarij»z investicijo«zajema izvedbo nove javne kanalizacije komunalnih odpadnih voda (izgradnjo fekalne kanalizacije), izgradnjo vodovoda in izgradnjo črpališča ter s tem posledično ureditev poslovne cone na območju Terminala v Sežani (v aglomeraciji ID 1052 Sežana). Poseg v prostor je opredeljen kot novogradnja manj zahtevnega objekta t.j. javnega infrastrukturnega objekta / komunalne infrastrukture. Operacija z vidika tehnične izvedljivosti predstavlja funkcionalno zaokroženo celoto, zato je ekonomsko najbolj upravičena. Gradnja bo potekala fazno. Projekt se bo izvajalo fazno, in sicer na način, da bo pogoju, da je zgrajena Faza 1 je mogoče graditi bilo katero izmed preostalih faz, saj vsaka faza predstavlja zaključeno celoto. Posamezna faza v okviru operacije predstavlja ekonomsko nedeljivo celoto aktivnosti in izpolnjuje natančno določeno funkcijo in ima jasno opredeljene cilje. Kanalizacija komunalnih odpadnih voda bo speljana v kanalizacijsko omrežje, ki je že povezano in že odvaja komunalne odpadne vode na CČN Sežana. Za izvedbo projekta je potrebno pridobiti še gradbeno dovoljenje. Po izvedbi pa se bo pridobilo uporabno dovoljenje. S tem se bo zagotovilo ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter meteornih voda. Z izvedbo scenarija»z investicijo«se bo na območju poslovne cone»terminal«v Sežani zagotovilo urejene, komunalno ustrezno opremljene in prometno dostopne površine namenjene razvoju obrti, proizvodne, poslovne in trgovske dejavnosti. Poleg tega se bo tudi zagotovilo učinkovito odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, kar je v skladu z OP na tem področju, ter povečalo opremljenost aglomeracije z ID 1052 Sežana z ustreznim kanalizacijskim omrežjem. Izboljšale se bodo sanitarno higienske razmere ter kakovost vode ter okolja na obravnavanem območju ter s tem posledično ne bo več ogrožena blaginja in zdravje prebivalcev mesta Sežana. Prebivalcem in gospodarskim subjektom na območju poslovne cone bo omogočena priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in s tem priključitev na CČN Sežana. S tem bo zagotovljeno učinkovito odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Z izvedbo projekta pa se bo obstoječim gospodarskim subjektom/podjetnikom in lastnikom zemljišč ter novim, potencialnim investitorjem (podjetnikom) ponudilo ustrezno komunalno opremljene površine poslovne cone za opravljanje gospodarskih, proizvodno-obrtnih in storitvenih dejavnosti; vzpostavilo se bo pogoje za rast in razvoj obstoječih gospodarskih subjektov in privabilo investitorje, še posebej nove, bodisi domače ali tuje; povečalo privlačnost poslovnega okolja; pospešilo gospodarski razvoj območja in občine; zagotovilo prebivalcem občine možnosti za delo, kvalitetno bivanje in osebnostni razvoj; prispevalo h gospodarskemu razvoju Občine Sežana in izboljšalo blagostanje lokalnih prebivalcev; ter spodbudilo razvoj malega gospodarstva v občini ter posledično odpiranje novih delovnih mest v samem mestu za prebivalce občine in rast dodane vrednosti. Izvedba projekta bo prebivalcem mesta ter tudi občine prinesla veliko koristi, saj bo poleg dviga števila novih delovnih mest in novih proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti omogočila gospodarski razvoj same občine. Nova delovna mesta bodo znižala tudi dnevne delovne emigracije in tako preprečila oziroma omilila negativne posledice le-teh (skrb za trajnostni razvoj občine). Ravno tako pa bo odpiranje novih delovnih mest preprečilo negativno demografsko gibanje prebivalstva, ki bi imelo za občino slabe posledice. Občina Sežana želi z izvedbo projekta v okviru scenarija»z investicijo«pripraviti ustrezne površine, namenjene gospodarskemu, podjetniškemu razvoju občine ter s tem posredno tudi izboljšanje delovnih in bivanjskih pogojev lokalnega prebivalstva. Scenarij»z investicijo«občini, Stran 23

33 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Prednosti Slabosti Usklajenost s strategijami in politikami ter doseganje ciljev investicijskega projekta Gradbeno dovoljenje Vrednost inv. projekta z DDV (tekoče cene) Viri financiranja investicijskega projekta Trajanje izvajanja mestu in občanom prinaša mnoge koristi, ki se kažejo na dolgi rok in jih je težko ustrezno ovrednotiti, saj ima večina teh koristi indirekten vpliv na blagostanje prebivalstva ter razvoj mesta. Le-ta nedvomno pripomore k napredku mesta in občine ter je zato družbeno-ekonomsko upravičena. Navedeno bo pozitivno vplivalo na okoljski, demografski, družbeni, socialni pa tudi na ekonomski razvoj območja in občine. Zagotovljena bo skladnost s postavljenimi standardi in normativi. Operacija pripomore k uresničitvi ciljev investicijskega projekta ter zasleduje razvojne cilje države in EU ter tudi razvojne vizije Občine Sežana. Scenarij»z investicijo«predstavlja ustrezno komunalno in okoljevarstveno ureditev poslovne cone z javnim kanalizacijskim in vodovodnim omrežjem, kot to zahteva EU direktiva. Občina bo tako razpolagala s privlačnimi komunalno urejenimi zemljišči za obstoječe gospodarske subjekte in potencialne nove investitorje, ki bi vlagali v nova podjetja in širitev dejavnosti, ter s tem spodbujali razvoj in rast obstoječih gospodarskih subjektov in nastajanje novih gospodarskih subjektov in posledično novih delovnih mest. Zemljišča v poslovni coni bodo tako zanimiva za obstoječe gospodarske subjekte/podjetnike in potencialne podjetniške vlagatelje. Scenarij»z investicijo«tako prinaša: ustrezno urejeno komunalno in okoljsko infrastrukturo, pozitivno delovno in bivalno udobje, dvig kakovosti življenjskega standarda, ki se kaže v boljšem varovanju zdravja ter v večji udobnosti za prebivalce na območju poslovne cone, ugodnejše pogoje za razvoj podjetništva, obrtništva, turizma ipd., ki brez dodatnega okoljskega bremena ustvarjajo večjo dodano vrednost, ohranitev oziroma rast prebivalstva in ohranitev oziroma izboljšanje starostne strukture, boljše varovanje okolja ter uresničitev razvojnih vizij Občine Sežana. Izvedba scenarija»z investicijo«pripomore tudi h gospodarskemu in ostalemu razvoju kraja, ustvarjanju novih delovnih mest, ohranjanju prebivalstva ipd., kar pa je skladno z razvojno vizijo občine. Zato je kljub visokim začetnim investicijskim stroškov družbeno-ekonomsko upravičena, saj prinaša veliko družbenoekonomskih koristi tako z okoljskega vidika kot tudi z družbenega, razvojno-gospodarskega in socialnega vidika. Angažiranje večjih finančnih sredstev investitorja za izvedbo investicijskega projekta. Scenarij»z investicijo«omogoča doseganje zastavljenih splošnih in specifičnih ciljev in razvojnih možnosti iz poglavja 3.1 ter ciljev Občine Sežana. Le-ta predstavlja stanje, ki je usklajeno z razvojnimi strategijami in sprejetimi programi in resolucijami na občinski, regijski, državni in EU ravni na področju javne okoljske (komunalne) infrastrukture ter tudi na področju trajnostnega in prostorskega razvoja in ostalih gospodarskih dejavnosti ipd. Projekt je usklajen z občinskimi, regionalnimi, državnimi ter EU strateškimi razvojnimi cilji, strategijami, politikami in programi ter uresničuje javni interes tako na občinski, regionalni, državni in EU ravni. V času izdelave tega dokumenta je gradbeno dovoljenje še v pridobivanju. Bruto vrednost (z DDV): ,05 EUR Neto vrednost (brez DDV): ,86 EUR Dejanski stroški/izdatki Občine Sežana za izvedbo projekta: ,86 EUR Lastna, proračunska sredstva občine: ,86 EUR Javni viri RS: Nepovratna sredstva po 23. členu ZFO-1: ,00 EUR 03/2019 (sklep o potrditvi DIIP) 08/2021 (zaključek projekta) 4.2 Izbor optimalnega scenarija izvedbe projekta Po primerjavi možnih scenarijev izvedbe investicije lahko zaključimo, da le scenarij»z investicijo«omogoča doseganje zastavljenih ciljev, ki so navedeni v poglavju 3.1. Primerjava scenarijev pokaže, da je scenarij»z investicijo«razvojno bolj smiseln, saj v širše okolje prinese pomembne družbeno-ekonomske koristi, kar upravičuje vlaganje javnih sredstev. Hkrati pa scenarij»z investicijo«uresničuje cilje in strategije razvojnih strategij in politik na občinski, regionalni, državni in EU ravni ter izpolnjuje vse zakonske zahteve. Scenarij»z investicijo«je boljši od scenarija»brez investicije«, saj je glede na trende in razvojne možnosti ter potrebe z vidika investitorja Občine Sežana veliko bolj sprejemljiv. Z izvedbo scenarija»z investicijo«se bo pridobilo ustrezno komunalno opremljene površine poslovne cone»terminal«v Sežani ter s tem dvignilo delovne, življenjske in bivanjske pogoje ter tudi zdravstveno varstvo prebivalcev. Omogočene bi bile tudi boljše razvojne možnosti obravnavanega območja, boljša skrb za okolje in manjša ekološka ogroženost območja. Že samo s tega vidika je veliko boljši scenarij»z investicijo«. Scenarij»z investicijo«pa tudi omogoča uresničevanje strateških ciljev občine, regije, države in EU in je tako bolj usklajen z občinskimi, regijskimi, državnimi in EU strategijami in cilji, z veljavnimi zakonskimi predpisi in normativi kot scenarij»brez investicije«. Stran 24

34 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da je izvedba investicijskega projekta pod scenarijem»z investicijo«nujno potrebna oziroma, da scenarij»brez investicije«ne rešuje problema na dolgoročno vzdržen način ter dolgoročno prinaša mnogo več negativnih učinkov v primerjavi z investicijskimi stroški, predvidenimi v okviru scenarija»z investicijo«. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da scenarij»brez investicije«ni sprejemljiv, saj ne omogoča ustrezne komunalne ureditve poslovne cone ter ustreznega varovanja in zaščite okolja, varovanja in zaščite vodnih virov z učinkovitim odvajanjem in posledično čiščenjem komunalnih odpadnih voda. Glede na vse ugotovitve, se je za najprimernejši, optimalen scenarij izvedbe izkazal scenarij»z investicijo«, scenarij»brez investicije«pa je prepoznan kot neprimeren oziroma neustrezen. Namreč le s pristopom k izvedbi scenarija»z investicijo«se bodo izpolnila vsa pričakovanja in zastavljeni cilji, ki so navedeni v tem dokumentu. Zaradi vsega navedenega v nadaljevanju tega dokumenta (DIIP-a) obravnavamo in podrobneje predstavljamo scenarij»z investicijo«, saj je optimalnejši z ekonomskega, okoljskega in tudi družbenega in socialnega vidika kot scenarij»brez investicije«. Stran 25

35 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER OCENA VREDNOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA 5.1 Vrsta investicijskega projekta Določitev vrste investicijskega projekta Investitor, Občina Sežana, namerava na območju poslovne cone»terminal«v Sežani na parcelah številka 3871/3, 3745/332, 3745/334, 3870/2, 3745/350, 3745/35, 6091/33, 3854/8, 3854/7, 3745/310, 3745/321, 3745/253, 3745/330, 3797/6, 3791/15, 3745/401, 3745/173, 3745/543, 3745/547, 3745/247, 3878/8, 3883/34, 3745/589, 3745/369 in 3745/342 vse k.o Sežana, zgraditi kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih voda v skupni dolžini 2.335,0 m in vodovodno omrežje s hidrantno mrežo v skupni dolžini 1.200,0 m ter tako komunalno opremiti obstoječe in ostale zazidljive površine poslovne cone v skupni površini 67,40 ha in s tem omogočiti nadaljnji razvoj območja. Poseg v prostor je opredeljen kot novogradnja manj zahtevnega objekta t.j. javnega infrastrukturnega objekta / komunalne infrastrukture. Operacija z vidika tehnične izvedljivosti predstavlja funkcionalno zaokroženo celoto, zato je ekonomsko najbolj upravičena. Gradnja bo potekala fazno. Projekt se bo izvajalo fazno, in sicer na način, da bo pogoju, da je zgrajena Faza 1 je mogoče graditi bilo katero izmed preostalih faz, saj vsaka faza predstavlja zaključeno celoto. Posamezna faza v okviru operacije predstavlja ekonomsko nedeljivo celoto aktivnosti in izpolnjuje natančno določeno funkcijo in ima jasno opredeljene cilje. Slika 5: Pregledna situacija ureditve komunalne infrastrukture na območju poslovne cone Terminala v Sežani s prikazom faznosti izvedbe. Vir: PZI projektna dokumentacija, marec Stran 26

36 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«V okviru projekta je predvidena izvedba 3eh faz. V okviru posamezne faze je predvidena izvedba naslednjih del: ð Faza 1: Izgradnja kanala F1 do RJ7, kanala F2, črpališča s priključkom na obstoječo kanalizacijo, kanala F3 in kanala F5. Faza 1 bo komunalno opremila vse obstoječe objekte, komunalna oprema pa bo nudila tudi navezavo na območje OLN Sežana zahod. ð Faza 2: Izgradnja kanala F1 od RJ7 do RJ15, vodovoda ob kanalizaciji kanala F1, kanala F4 ter vodovoda ob kanalizaciji kanala F4. Faza 2 bo omogočila priključitev predvidene zazidave na jugu od dostopne ceste na terminal. ð Faza 3: Izgradnja kanala F6, ki bo omogočil priključitev obstoječih objektov ob železniški progi ter vodovoda od kanal F1 do obstoječega vodovoda. Slika 6: Pregledna situacija ureditve komunalne infrastrukture na območju poslovne cone Terminala v Sežani s prikazom izvedbe posamezne infrastrukture v posamezni fazi izvedbe. Vir: PZI projektna dokumentacija, marec Osnovna namenska raba prostora se po izvedbi projekta ne spreminja. Izboljšuje se le komunalna infrastrukturna opremljenost območja poslovne cone t.j. Terminala v Sežani. Za izvedbo investicijskega projekta je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa je v času izdelave tega dokumenta še v pridobivanju. V času izdelave tega dokumenta je bila izdelana že vsa projektna dokumentacija (IDZ, DGD in PIZ) in vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po izvedbi investicijskega projekta se bo opravilo tehnični pregled in pridobilo uporabno dovoljenje. Z ureditvijo komunalne infrastrukture t.j. javne kanalizacije komunalnih odpadnih voda ter vodovodnega in hidrantnega omrežja se bodo lahko obstoječi objekti na območju priključili na obstoječe primarno kanalizacijsko in vodovodno omrežje na območju posegov ter na CČN Sežana. Nameravana operacija bo prispevala k trajnostnemu okoljskemu in prostorskemu razvoju ter k uravnoteženi in kvalitetni vzgojno komunalni infrastrukturni mesta Sežana, aglomeracije z ID 1052 Sežana in občine. Instalacijsko se bo vsa nova infrastruktura navezovala na obstoječe komunalne, instalacijske in cestne priključke. Posegi, ki sestavljajo operacijo, predstavljajo ekonomsko in tehnično-tehnološko nedeljivo celoto, saj se bodo izvajali na istem območju in v istem časovnem obdobju, kar je smiselno tako z vidika optimizacije stroškov, optimizacije posegov v prostor kot tudi z vidika čim hitrejšega celovitega izboljšanja kakovosti infrastrukturne opremljenosti poslovne cone in mesta Sežana. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izboljšala kakovost Stran 27

37 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«življenjskega standarda in bivanjskih pogojev občanov ter omogočila nadaljnji razvoj mesta in gospodarskih (podjetniških) dejavnosti prebivalcev, posredno pa tudi prebivalcev celotne Občine Sežana Povzetek tehničnega poročila Investitor želi urediti komunalno kanalizacijo na Terminala v Sežani ter tako komunalno opremiti obstoječe in ostale zazidljive parcele ter s tem omogočiti nadaljnji razvoj območja. Izvedena kanalizacija bo v prvi fazi omogočala odvodnjo odpadnih komunalnih vod obstoječih objektov ter preostalih zazidljivih parcel v območju. V drugi fazi bo kanalizacija omogočala odvodno odpadnih komunalnih vod tudi iz OLN Sežana jugozahod. Odvodnja se bo vršila preko novega črpališča, lociranega na parceli številka 3878/8 in 3745/347 obe k.o Sežana, ki bo dimenzionirano za odvodnjo celotnega območja velikosti cca 64 ha. Črpališče se bo na obstoječo kanalizacijo, ki bo preko tlačnega voda odvajala komunalne odpadne vode, priključilo pred kamionsko cesto, od kjer naprej kamionski terminal prečka obstoječa kanalizacija. Predvidena je izgradnja kanalizacijskih kanalov F1, F2, F3, F4, F5 in F6, ki bodo povezali obstoječe objekte z deloma urejeno kanalizacijo ter obstoječa zazidljiva območja brez komunalne opreme. Vse objekti, ki imajo urejene lokalne greznice, se bo po izgradnji priključilo na kanalizacijsko omrežje, lokalne greznice pa ukinilo. Vzporedno z izgradnjo kanalizacije se bo na območju posegov uredilo tudi vodovodno omrežje s hidrantno mrežo. Skladno s pogoji Elektro Primorska se bo ob delu kanal F1 in F5 se izvedlo kablovod za potrebe visoke napetosti, ki pa ni predmet obravnave tega projekta. V okviru projekta se bo obstoječe porušene asfaltne površine v celoti obnovilo. V območju obdelave se bo izvedlo naslednje komunalne naprave: ð komunalna kanalizacija, ð vodovod in hidrantno mrežo ter ð priključek črpališča na NN omrežje. KANALIZACIJSKI SISTEM (kanalizacija komunalnih odpadnih voda) Predvidena je izgradnja komunalnega kanala F1, F2, F3, F4, F5 in F6. Padavinska kanalizacija ni predmet projekta. Komunalna kanalizacija na območju Terminala: Ureditev komunalne kanalizacije obravnava ureditev območje obstoječega terminala s praznimi zazidljivimi površinami, ki se bodo na črpališče priključile preko kanalov F1, F2, F3, F4 in F5. Območje obsega cca 32 ha. Komunalna kanalizacija na območju ob opuščenem železniškem tiru: Ureditev komunalne kanalizacije obravnava ureditev območja ob opuščenem železniškem tiru, ki se bo priključilo na komunalno kanalizacijo, ki se gradi v sklopu izgradnje komunalne infrastrukture za potrebe skladiščne hale v Sežani. Omenjeni del kanalizacije (sekundarni kanal C) ima pridobljeno gradbeno dovoljenje št / z dne Za potrebe odvodnje odpadnih vod je v okviru tega projekta predvidena izgradnja kanal F6. Območje obsega cca 2,44 ha. Komunalna kanalizacija na območju OLN Sežana jugozahod: Ureditev komunalne kanalizacije obravnava tudi ureditev priključkov za potrebe območja, ki se ureja z OLN. Priključek območja bo mogoč na kanal F3 in F5. Območje obsega cca 32,5 ha. Črpališče: Črpališče bo izvedeno iz AB konstrukcije velikosti 4,0 x 12,0 x 2,66 m na globini cca 6-7 m, ki bo pogojena z izvedenim kanalom F1. Črpališče se bo v prvi fazi zasnovalo s poglobitvijo za namestitev 4 črpalk, in sicer je za fazo 1 predvidena vgradnja dveh črpalk, za merodajni dotok 35,20 l/s, ki omogočata odvodnjo komunalnih odpadnih vod za območje terminala. Črpalki bosta delovali izmenično. Za primer priključitve območja OLN, bo moralo črpališče omogočati prostor za montažo še dveh črpalk enakega tipa kot so bile montirane v fazi 1 in omogočajo odvodnjo dodatnih 35,75 l/s kot je predvideno s priključitvijo za fazo 2 območje OLN. Za primer postopnega priključevanja območja OLN je predvidena v črpališču tudi akumulacija, ki je preračunana na skupen dotok za fazo 1 in 2. Imelo bo vgrajen bazen, ki bo omogočal zadrževanje odpadnih komunalnih voda za primere izpada elektrike oziroma druge okvare na črpališču za čas 30 min, kar bo omogočilo varno intervencijo ob polni obremenitveni dotočni površini. Velikost zadrževalne komore bo cca 127,7 m 3. Priključek črpališča na obstoječe Stran 28

38 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«kanalizacijsko omrežje bo izvedeno iz tlačnega voda 2 x 110 mm, ki bo omogočal priključitev para črpalk na posamezen vod ter bo nudil dodatno varnost v primeru okvare na tlačnem vodu. Cevi kanalizacije: Vgradilo se bo kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Za novo projektirano padavinsko in komunalno kanalizacijo so predvidene PVC cevi temenske obremenitve SN8, ki se jih bo položilo na betonsko podlago in pod voznimi površinami polno obbetoniralo. Kanalizacija bo izvedena vodotesno. V času gradnje bo potrebno paziti, da ne bo prihajalo do obremenitve zasutih cevovodov s prehodi težke gradbene mehanizacije. Vgrajevanje bo potrebno izvesti v skladu z veljavnimi tehničnimi standardi, navodili proizvajalcev cevi in navodili geomehanika na mestih, kjer bo potrebno njegovo sodelovanje. Revizijski jašek: Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov notranje dimenzije fi 80 cm, z litoželeznimi pokrovi fi 60 cm nosilnosti 250 KN na prometnih površinah, oziroma 150 KN na zelenici in pločniku. Pokrovi bodo opremljeni s zaklepom. Vgradilo se bo vodotesne povozne betonske jaške. Jaški bodo sestavljeni iz spodnjega obdelanega dela-mulde, cevnim odcepom za dotočni, odtočni in stranski dotok kanalov, ter srednjim delom cev 80 cm in zgornji del razbremenilna plošča in armirano betonski venec s pokrovom. V kolikor bo znašala globina jaška več kot 2m, se bo izvedlo jašek iz cevi premera 100 cm. VODOVOD (vodovodno in hidrantno omrežje) Vzporedno z izgradnjo kanalizacije odpadnih voda se bo zgradilo še vodovodno omrežje iz NL150 s hidrantno mrežo. Jaški: Na vodovodnem omrežju so predvideni armiranobetonski jaški z armiranobetonsko ploščo ter vgrajenim ustreznim pokrovom. Debelina ter nosilnost stene ter plošče bo ustrezala predvidenim obremenitvam. Minimalna debelina stene bo 15 cm. Vse prehode cevovoda skozi jaške se bo obbetoniralo. Vse notranje stene jaška se bo fino obdelalo. Hidrantna mreža: Za protipožarno zaščito je na vodovodu predvidena izgradnja podzemnih hidrantov in zunanjo hidrantno omarico komplet z opremo in ključem za odpiranje hidrantov. Po končani montaži in priključitvi vodovoda se bo izvedlo hidrantni preizkus vseh hidrantov. Tlačni preizkus in dezinfekcija cevovoda: Po končani montaži cevovoda in hidrantov v posameznih etapah izgradnje se bo izvedel za vse cevovode tlačni preizkus. Pred predajo vodovoda v uporabo se bo cevi izpralo, izvedena bo dezinfekcija ter vzelo se bo vzorec in izvršilo bakteriološko analizo vode. Elektro, TK, prometno omrežje in zaključna dela Na lokaciji je obstoječe elektro omrežje. Predviden je priključek črpališča na elektro omrežje, skladno s pogoji upravljavca le-tega. Na območju se nahaja tudi TK in plinovodno omrežje, na katerega z izjemo prečkanj ni predvidenih posegov. Znotraj območja posegov je predvidena tudi izvedba priključna na obstoječi jašek, ki se nahaja izven vozišča avtoceste in ograje, na območju parkirišča na južni strani odsek Na ostalo prometno omrežje ni predvidenih posegov. Zaključna dela predvidevajo, da se bo vse površine počistilo, zelenice splaniralo, humuziralo in zasejalo z avtohtono vrsto trave. Stran 29

39 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«5.2 Vrednost investicijskega projekta (ocena investicijskih stroškov) Navedba osnov in izhodišč za oceno vrednosti investicijskega projekta Ocena vrednosti investicijskega projekta (investicijskih stroškov) temelji na sledečih predpostavkah: ð stroški GOI del so dobljeni na podlagi izdelane projektne dokumentacije in projektantske ocene vrednosti, marec 2019; ð stroški strokovnega nadzora gradnje so ocenjeni v višini 2,0% od vrednosti izvedbe GOI del; ð stroški projektantskega nadzora so ocenjeni v višini 1,0% od vrednosti izvedbe GOI del; ð stroški izdelave PID dokumentacije so ocenjeni v višini 1,5% od vrednosti izvedbe GOI del in na podlagi izkustvenih ocen investitorja; ð stroški varstva in koordinacije pri delu so ocenjeni na podlagi izkustvenih ocen investitorja; ð v izračunu je upoštevan in posebej prikazan 22,0% DDV za vsa dela, ki so predmet obdavčitve v skladu z veljavnim ZDDV-1; ð v izračunu je upoštevano, da je 22,0% DDV za izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih voda in vodovoda obračunan po 76.a členu ZDDV-1 ter da je 22,0% DDV vezan na stroške strokovnega nadzora gradnje, stroške projektantskega nadzora, stroške izdelave PID ter varstva in koordinacije pri delu povračljivi, kar pomeni, da ne predstavljata stroška/izdatka za občino; ð kot upravičene stroške za koriščenje deleža sredstev občin za sofinanciranje investicij po 23. členu ZFO-1 v letu 2019 in 2020, in sicer deleža nepovratnih sredstev, ki pripada Občini Sežana, smo upoštevali stroške izvedbe GOI del in stroške strokovnega nadzora gradnje z davkom na dodano vrednost, ki ni povračljiv, ki so/bodo nastali po potrditvi DIIP oziroma v letu sofinanciranja t.j. v letu 2019 in 2020 ter do skrajnega roka za predložitev zahtevkov t.j ; ð dinamika investicijskih vlaganj oziroma nastajanja investicijskih stroškov je oblikovana na osnovi časovnega načrta izvedbe investicijskega projekta; ð predračunske cene so na ravni: marec 2019; ð preračun vrednosti investicijskega projekta iz stalnih cen v tekoče cene: - za vsa dela oziroma vse stroške, ki so že nastali in bodo nastali do konca leta 2019, se je upoštevalo, da so stalne cene enake tekočim cenam; - za vsa dela oziroma vse stroške, ki bodo nastali predvidoma v naslednjih letih, so njihove vrednosti preračunane iz stalnih cen v tekoče cene na osnovi podatkov o predvideni inflaciji v skladu z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2018, ki jo je septembra 2018 izdelal UMAR; le-ta napoveduje za leto 2018 povprečno inflacijsko stopnjo 1,8%, za leto ,1% povprečno inflacijsko stopnjo in za leto ,3% povprečno inflacijsko stopnjo, za leto 2021 smo upoštevali povprečno inflacijsko stopnjo iz leta 2020; predračunske cene so: marec 2019, zato smo vrednosti del, ki se bodo predvidoma izvajala v letu 2020 revalorizirali s faktorjem 1,0230 ter v letu 2021 s faktorjem 1,0465. Stran 30

40 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«5.2.2 Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah Vrednost investicijskega projekta oziroma višina investicijskih stroškov po stalnih cenah znaša ,96 EUR brez DDV oziroma ,57 EUR z DDV. Dejanski investicijski stroški/izdatki projekta brez upoštevanega povračljivega DDV in obračunanega DDV po 76.a členu ZDDV-1 po stalnih cenah znašajo ,96 EUR. Tabela 9: Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah, marec 2019, v EUR. Vrsta del (stalne cene: 03/2019) Dinamika po letih Neupravičeni stroški SKUPAJ Upravičeni stroški Nepovračljivi brez DDV DDV in davki Skupaj STROŠKI IZVEDBE GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTLACIJSKIH DEL , , , , , , , , ,20 IZVEDBA 1. FAZE , , , , ,85 IZVEDBA 2. FAZE , , , , ,94 IZVEDBA 3. FAZE , , , , , ,41 STROŠKI OSTALIH ZUNANJIH IZVAJALCEV , , , , , , , , ,37 STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE 5.703, , , , , , , , ,96 STROŠKI PROJEKTANTSKEGA NADZORA 2.000, ,85 829, , , , , ,61 STROŠKI IZDELAVE PID , , , , , ,80 STROŠKI VARSTVA IN KOORDINACIJE PRI DELU 3.900, , , , , , , ,99 SKUPAJ NETO VREDNOST INVESTICJSKEGA PROJEKTA (v EUR brez DDV) , , , , , , , , ,57 22% DDV (skupaj povračljivi, nepovračljivi in obrnjena davčna stopnja po 76.a členu ZDDV-1) , , , ,61 SKUPAJ BRUTO VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (v EUR z DDV) , , , ,57 DDV po 76.a členu ZDDV-1 - ni strošek/izdatek občine , , , ,21 Povračljivi DDV - ni strošek/izdatek občine 2.552, , , ,40 Nepovračljivi 22% DDV (krije občina) 0,00 0,00-0,00 VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA z nepovračljivim DDV (Dejanski izdatki/stroški Občine Sežana) Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah , , , ,96 SKUPAJ DEJANSKI IZDATKI/STROŠKI OBČINE (z vključenim nepovračljivim DDV) BRUTO STROŠKI AKTIVNOSTI (z upoštevanim DDV, DNP in tudi povračljivim DDV) Stran 31

41 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«5.2.3 Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah Vrednost investicijskega projekta oziroma višina investicijskih stroškov po tekočih cenah znaša ,86 EUR brez DDV oziroma ,05 EUR z DDV. Dejanski investicijski stroški/izdatki projekta brez upoštevanega povračljivega DDV in obračunanega DDV po 76.a členu ZDDV-1 po tekočih cenah znašajo ,86 EUR. Upravičeni stroški do sofinanciranja projekta na osnovni 23. člena ZFO-1 v letih 2019 in 2020 znašajo ,34 EUR. Tabela 10: Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah, v EUR. Vrsta del (tekoče cene) STROŠKI IZVEDBE GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTLACIJSKIH DEL , , , , , , , , ,20 IZVEDBA 1. FAZE , , , , ,86 IZVEDBA 2. FAZE , , , , ,83 IZVEDBA 3. FAZE , , , , , ,51 STROŠKI OSTALIH ZUNANJIH IZVAJALCEV , , , , , , , , ,85 STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE 5.703, , , , , , , , ,82 STROŠKI PROJEKTANTSKEGA NADZORA 2.000, ,32 867, , , , , ,41 STROŠKI IZDELAVE PID , , , , , ,62 STROŠKI VARSTVA IN KOORDINACIJE PRI DELU 3.900, , , , , , , ,00 SKUPAJ NETO VREDNOST INVESTICJSKEGA PROJEKTA (v EUR brez DDV) , , , , , , , , ,05 22% DDV (skupaj povračljivi, nepovračljivi in obrnjena davčna stopnja po 76.a členu ZDDV-1) , , , ,19 SKUPAJ BRUTO VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (v EUR z DDV) , , , ,05 DDV po 76.a členu ZDDV-1 - ni strošek/izdatek občine , , , ,71 Povračljivi DDV - ni strošek/izdatek občine 2.552, , , ,48 Nepovračljivi 22% DDV (krije občina) 0,00-0, ,00 VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA z nepovračljivim DDV (Dejanski izdatki/stroški Občine Sežana) Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah Dinamika po letih Upravičeni stroški za Neupravičeni stroški SKUPAJ sofinanciranje 23. Nepovračljivi člen ZFO-1 brez DDV DDV in davki , , , ,86 Skupaj SKUPAJ DEJANSKI IZDATKI/STROŠKI OBČINE (z vključenim nepovračljivim DDV) BRUTO STROŠKI AKTIVNOSTI (z upoštevanim DDV, DNP in tudi povračljivim DDV) Stran 32

42 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Tabela 11: Vrednost investicijskega projekta ločena na upravičene in neupravičene stroške za sofinanciranje projekta po 23. členu ZFO-1 po tekočih cenah v letih 2019 in 2020, v EUR. Dinamika nastajanja upravičenih in neupravičenih stroškov na osnovi 23. člena ZFO-1 v letu 2019 in 2020 (tekoče cene) Dinamika po letih SKUPAJ v EUR % STROŠKI IZVEDBE GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTLACIJSKIH DEL , , ,71 85,8% STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE 5.703, , ,63 1,7% STROŠKI PROJEKTANTSKEGA NADZORA ,0% STROŠKI IZDELAVE PID ,0% STROŠKI VARSTVA IN KOORDINACIJE PRI DELU ,0% SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI , , ,34 87,5% STROŠKI IZVEDBE GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTLACIJSKIH DEL , ,78 9,2% STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE , ,98 0,2% STROŠKI PROJEKTANTSKEGA NADZORA 2.000, ,32 867, ,30 0,9% STROŠKI IZDELAVE PID , ,46 1,4% STROŠKI VARSTVA IN KOORDINACIJE PRI DELU 3.900, , , ,00 0,8% SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 5.900, , , ,52 12,5% SKUPAJ VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA , , , ,86 100,0% Stran 33

43 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«6 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN, KI DOLOČAJO INVESTICIJO 6.1 Strokovne podlage ter predhodno pripravljena dokumentacija, idejne rešitve in študije Pri izdelavi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) so bile upoštevane naslednje osnove oziroma izhodišča: ð Projekt za izvedbo (PZI): Ureditev komunalne kanalizacije na območju Terminala v Sežani, ki ga je izdelalo podjetje Aporia, inženirske storitve in projektiranje, d.o.o., Kraška ulica Sežana; marec ð Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016). ð Delegirana uredba komisije 480/2014 (člen 15. do 19.) in Izvedbena uredba komisije 2015/207 EU (člen 3 in Priloga III: Metodologija za pripravo analize stroškov in koristi (ASK)). ð Guide to Cost-Benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy (European Commission, december 2014). 6.2 Opis lokacije Makro lokacija Kohezijska regija: Statistična regija: Občina: Naselje: Slika 7: Zahodna Slovenija Obalno-Kraška statistična regija Sežana Sežana Prikaz makro lokacije investicijskega projekta. OBMOČJE OBČINE SEŽANA Vir: Wikipedija in PISO Občine Sežana, marec 2019 MESTO SEŽANA Stran 34

44 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Slika 8: Prikaz makro lokacije v okviru mesta Sežana investicijskega projekta. MESTO SEŽANA Vir: PISO Občine Sežana, marec LOKACIJA POSEGA V MESTU SEŽANA Mikro lokacija Obravnavano območje gradnje se nahaja na poselitvenem območju mesta Sežana v Občini Sežana, na območju Poslovne cone»terminal«oziroma novelirane aglomeracije z ID 1052 Sežana. Projekt se bo izvajal na parceli številka 3871/3, 3745/332, 3745/334, 3870/2, 3745/350, 3745/35, 6091/33, 3854/8, 3854/7, 3745/310, 3745/321, 3745/253, 3745/330, 3797/6, 3791/15, 3745/401, 3745/173, 3745/543, 3745/547, 3745/247, 3878/8, 3883/34, 3745/589, 3745/369 in 3745/342 vse k.o Sežana. Površina parcel znaša m 2. Po namenski rabi vse parcele sodijo med območja stavbnih zemljišč. Območje, ki je predmet posega v naravi predstavlja obstoječe asfaltne površine ter makadamske poti. Območje obsega ter makadamsko bankino javne poti št , , , , ter Območje je delno komunalno opremljeno (manjše skupine objektov se priključujejo na lokalne greznice, ostale komunalne kanalizacije ni; delno je na območju urejeno tudi vodovodno omrežje). Na območju predvidenih posegov se nahaja obstoječe elektro omrežje, na katerega je predvidena izvedba priključka za črpališče, TK omrežje, plinovodno omrežje ter prometno omrežje. Obravnavano območje se nahaja tudi znotraj varovalnega pasu javne potih , železnice, avtoceste (AC; odsek 0372). Na območju ni zavedene kulturne in naravne dediščine. Stran 35

45 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Slika 9: Prikaz mikro lokacije investicijskega projekta. Vir: PISO Občine Sežana, marec Prostorski ureditveni pogoji Prostorski akt, ki velja na območju zemljiških parcel, je Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sežana (Uradni list RS, št. 20/2016). 6.4 Časovni načrt izvedbe investicijskega projekta z okvirnim obsegom in specifikacijo nastajanja investicijskih stroškov ter pričakovano stopnjo izrabe zmogljivosti Časovni načrt izvedbe investicijskega projekta Iz časovnega načrta izvedbe investicijskega projekta je razvidno, da ima investicijski projekt v naprej določeno trajanje ter določen začetek in konec. Ključni datumi: ð Investicijski projekt (operacija) se je pričel z izdelavo in potrditvijo DIIP-a marec ð Izvedba 1. Faze je predvidena od junija 2019 do oktobra ð Izvedba 2. Faze je predvidena od novembra 2019 do oktobra ð Izvedba 3. Faze je predvidena od novembra 2020 do aprila ð Pridobitev uporabnega dovoljenja je predvidena maja ð Predaja izvedenih del namenu (v uporabo) in upravljanje je predvidena ð Predviden zaključek projekta ter finančni zaključek je predviden do Stran 36

46 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Tabela 12: Časovni načrt izvedbe investicijskega projekta. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE - Aktivnosti Začetek Zaključek Izdelava investicijske dokumentacije Marec 2019 Marec 2019 Izdelava in potrditev DIIP Marec 2019 Marec 2019 Izdelava in potrditev IP Marec 2019 Marec 2019 Izdelava projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja April 2019 Izdelava projektne dokumentacije DGD in PZI leto 2018 Marec 2019 Pridobitev gradbenega dovoljenja December 2018 April 2019 IZVEDBA investicijskega projekta in predaja izvedenih del namenu April 2019 Maj 2021 Izvedba postopka izbire izvajalca del skladno z ZJN-3 in podpis gradbene pogodbe za vse faze April 2019 Junij 2019 Izvedba 1. Faze GOI in ostalih del Junij 2019 Oktober 2019 Izvedba 2. Faze GOI in ostalih del November 2019 Oktober 2020 Izvedba 3. Faze GOI in ostalih del November 2020 April 2021 Priprava PID, izvedba tehničnega pregleda in pridobitev uporabnega dovoljenja April 2021 Maj 2021 Strokovni nadzor gradnje Junij 2019 Maj 2021 Predaja izvedenih del namenu (prenos v uporabo) - predaja v upravljanje Junij 2021 Junij 2021 ZAKLJUČEK PROJEKTA (Zaključek financiranja in priprava zaključnega poročila) Junij 2021 Avgust Specifikacija nastajanja investicijskih stroškov Specifikacija nastajanja investicijskih stroškov po tekočih cenah je oblikovana na osnovi časovnega načrta izvedbe projekta, ki je predstavljen v poglavju tega dokumenta. Predstavljena je v tabeli v nadaljevanju tega poglavja. Tabela 13: Specifikacija nastajanja investicijskih stroškov po tekočih cenah, v EUR. Dinamika po letih SKUPAJ Dinamika nastajanja investicijski stroškov v EUR % STROŠKI IZVEDBE GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTLACIJSKIH DEL , , , ,49 94,9% STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE 5.703, , , ,61 1,9% STROŠKI PROJEKTANTSKEGA NADZORA 2.000, ,32 867, ,30 0,9% STROŠKI IZDELAVE PID , ,46 1,4% STROŠKI VARSTVA IN KOORDINACIJE PRI DELU 3.900, , , ,00 0,8% SKUPAJ VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA , , , ,86 100,0% Dinamika nastajanja investicijskih stroškov po letih 44,4% 44,5% 11,1% 100,0% Pričakovana stopnja izrabe zmogljivosti Predvidevamo, da bo pričakovana stopnja izrabe zmogljivosti izvedenih v okviru tega projekta 100,0% ob predaji izvedenih del v uporabo (namenu). Stran 37

47 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«6.5 Varstvo okolja ter presoja vplivov investicijskega projekta z opisom pomembnejših vplivov projekta z vidika okoljske sprejemljivosti ter trajnostnega razvoja z oceno stroškov za odpravo negativnih vplivov na okolje Investicijski projekt je usklajen s splošnimi predpisi o varstvu okolja, skladno z določili Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004, z dopolnitvami in spremembami) in podzakonskih aktov. Pri načrtovanju in izvedbi investicijskega projekta so bila in bodo upoštevana vsa predpisana izhodišča za varstvo okolja (okoljska učinkovitost, učinkovitost izrabe naravnih virov, trajnostna dostopnost, izboljšanje bivalnega okolja in zmanjševanje vplivov na okolje). Izvedba investicijskega projekta bo imela pozitiven učinek na okolje. Izvedba investicijskega projekta ne bo dodatno onesnaževala okolja, vode ali zraka, niti ne bo vplivala na povečanje hrupa v okolju. Z ekološkega vidika izvedba projekta ni sporna in ne bo povzročila dodatnih stroškov okolja zaradi povečanega hrupa, emisij in oškodovane pokrajine Vplivi investicijskega projekta na okolje Ocena vpliva na okolje je izdelana na osnovi projektne dokumentacije, ki služijo za pripravo tega dokumenta in na podlagi spoznanj na primerljivih investicijskih projektih. Izvedba investicijskega projekta ne bo dodatno onesnaževala okolja, vode ali zraka, niti ne bo vplivala na povečanje hrupa v okolju. Z ekološkega vidika izvedba investicijskega projekta ni sporna in ne bo povzročila dodatnih stroškov okolja zaradi povečanega hrupa, emisij in oškodovane pokrajine. Na podlagi opisa pričakovanih vplivov na okolje v času gradnje in obratovanja lahko zaključimo, da skupni nivo obremenitev okolja ne bo prekoračen. Vsi okoljski vplivi v okviru izvedbe projekta bodo, ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih ukrepov na posamezne sestavine okolja, v okviru zakonsko predpisanih mej, tako da na nobeno sestavino okolja ne vpliva v takšni meri, da bi bila njegova izvedba s stališča varstva okolja nedopustna. Območje okoljskih vplivov je območje parcelnih številk in okoliških parcelnih številk, kjer se bo izvajal obravnavani projekt. Trajni vplivi zaradi izvedbe projekta niso pričakovani. Na podlagi opisa pričakovanih vplivov na okolje v času gradnje in obratovanja lahko zaključimo, da skupni nivo obremenitev okolja ne bo prekoračen. Vplivi na okolje, ki bodo nastajali pri predmetnih delih ob izvajanju investicijskega projekta (t.j. v času izvedbe GOI del), bodo časovno omejeni in so kot takšni sprejemljivi za okolje. V času uporabe ni pričakovati posebnih spremenjenih vplivov na okolje. Pri vseh posegih bodo upoštevane normativne določbe glede zaščite okolja. Tabela 14: Vplivi investicijskega projekta na okolje. Okoljska področja v času IZVAJANJA v času OBRATOVANJA GEOSFERA Teptanje tal (prsti) ob izvedbi projekta. Ne pričakuje se vplivov. HIDROSFERA ATMOSFERA BIOSFERA Površinske vode Podtalnica Zrak Svetlobno onesnaževanje Ne pričakuje se vplivov. Ne pričakuje se vplivov. Emisije v zrak kot posledica emisij izpušnih plinov transportnih in delovnih vozi ter opreme; prometnih zastojev, emisije delcev pri varjenju in rezanju materiala ipd. Ne pričakuje se vplivov. Teptanje tal (prsti) ob izvedbi projekta. Izvedba del bo potekala na večinoma Ne pričakuje se negativnih vplivov, saj se bo uredilo ustrezno odvajanje komunalnih odpadnih voda. Ne pričakuje se negativnih vplivov, saj se bo uredilo ustrezno odvajanje komunalnih odpadnih voda. Ne pričakuje se vplivov. Ne pričakuje se vplivov. Ne pričakuje se negativnih vplivov, saj se bo uredilo ustrezno odvajanje Stran 38

48 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«DRUŽBENO IN KULTURNO OKOLJE BIVALNO OKOLJE že urejenih, dostopnih lokacijah in umetnih površinah. komunalnih odpadnih voda. Raba tal Ne pričakuje se vplivov. Ne pričakuje se vplivov. Poselitev Ne pričakuje se vplivov. Ne pričakuje se negativnih vplivov. Kvečjemu pozitivne vplive zaradi dviga poselitve kot posledica dobrih infrastrukturnih pogojev za izvajanje različnih gospodarskih dejavnosti. Identiteta krajine Ne pričakuje se vplivov. Ne pričakuje se vplivov. Kulturna dediščina Ne pričakuje se vplivov. Ne pričakuje se vplivov. Hrup Promet Odpadki V času izvedbe del se pričakuje povečan hrup zaradi izvedbe del, motornih vozil in delovnih strojev (zaradi samega delovnega procesa), vendar bo zaradi časovne omejenosti izvedbe del v dnevnem času, kar je sprejemljivo za okolje. Vpliv hrupa v daljšem časovnem obdobju bo zanemarljiv. V času izvedbe del so možni prometni zastoji zaradi izvajanja del. Proizvodnja odpadkov je omejena, pri čemer bodo upoštevani vsi predpisi in uredbe, ki urejajo to področje. Ne pričakuje se vplivov. Ne pričakuje se vplivov. Vplive na okolje se pričakuje le v času morebitnih vzdrževalnih in intervencijskih del. Odpadki se bodo še naprej zbirali in odvažali na lokalno urejen način Presoja vplivov investicijskega projekta na okolje in družbo z vidika ekološkega prispevka projekta ter z vidika trajnostnega razvoja in enakih možnosti Presoja vplivov investicijskega projekta na okolje in družbo z vidika ekološkega prispevka projekta ter z vidika trajnostnega razvoja in enakih možnosti v posamezni fazi načrtovanja, izvedbe in uporabe z oceno stroškov za odpravo negativnih vplivov je eno izmed pomembnejših horizontalnih določil evropske kohezijske politike. V nadaljevanju opredeljujemo omilitvene ukrepe predmetnega investicijskega projekta, ki bodo upoštevani v posameznih etapah načrtovanja, izvedbe in uporabe. Tabela 15: Presoja vplivov na okolje z vidika ekološkega prispevka ter z vidika trajnostnega razvoja in enakih možnosti projekta v posamezni fazi načrtovanja, izvedbe in uporabe. v času NAČRTOVANJA v času GRADNJE/IZVEDBE v času UPORABE UČINKOVITOST IZRABE NARAVNIH VIROV Učinkovita raba naravnih virov in energije mora biti osnovno vodilo projektantov. Načrtuje se vgradnja modernih materialov, ki odgovarjajo sodobnim okoljskim standardom. Poseg je načrtovan v skladu s smernicami trajnostne arhitekture, okoljske učinkovitosti in rabe naravnih virov, kot okolju prijazna in energetsko učinkovita. Projekt se bo izvedlo v skladu s pristojno zakonodajo in zagotovilo se bo takšen način porabe energije, ki je okolju prijazen; izvedba del bo potekala s stroji, ki omogočajo maksimalno energetsko učinkovitost. V času izvajanja del se bo upoštevala učinkovita raba naravnih virov, kar pomeni učinkovita poraba vode, nadomestnih surovin z enakovrednimi substituti in ekonomična raba energije. Vsa oprema bo v skladu z vsemi standardi za varstvo okolja in zdravja. Izvedba vseh del bo skladna z Poraba energije bo sicer povečana zaradi novogradnje (novo črpališče), vendar se zaradi omilitvenih ukrepov in energetske učinkovitosti novogradnje pričakuje manjši strošek na enoto mere od primerljivih objektov. Vsa vgrajena nova oprema bo energetsko učinkovita. Zagotovljen bo takšen način porabe energije, ki je okolju prijazen. Novozgrajena komunalna infrastruktura bo priključena na obstoječo komunalno infrastrukturo ter komunalna odpadna voda se bo odvajala na CČN Sežana. S tem bo Stran 39

49 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«OKOLJSKA UČINKOVITOST TRAJNOSTNA DOSTOPNOST NEDISKRIMINAT ORNOST (načelo enakih Tehnološke rešitve so/bodo projektirane v skladu s pozitivno okoljsko zakonodajo in veljavnimi normativi in standardi. Načrtovana je priključitev novozgrajene komunalne infrastrukture na obstoječo javno komunalno in ostalo infrastrukturo (vodovodno in kanalizacijsko omrežje, elektro in cestno omrežje). V fazi načrtovanja je/bo potrebno posebno pozornost nameniti tudi reševanju vprašanja neoviranega dostopa vsem osebam, uporabnikom območja oziroma vsem uporabnikom objektov na območju ter njegove okolice v času gradnje in uporabe. Predvidena je ureditev trajnostne dostopnosti tudi na mikrolokaciji, to je v poslovni coni. Območje se nahaja na lokaciji, ki je z vidika prometne ureditve dostopno in urejeno. Projekt je načrtovan tako, da bo izvedba projekta in koriščenje novozgrajene komunalne infrastrukture v novimi tehnologijami. V času izvajanja del bo gradbišče organizirano v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih. Morebitni nevarni odpadki, ki se bodo pojavljali tekom gradnje bodo obravnavani v skladu z zakonom in podzakonskimi prepisi. Začasna deponija odpadkov na gradbišču in odvoz odpadkov na deponijo odpadkov bo organizirana v sladu s predpisi. Izvedlo se bo priključitev na komunalno in ostalo javno infrastrukturo. Pri izvedbi se bo uporabilo najboljše razpoložljive tehnike, uporabilo referenčne dokumente (pri izvedbi se bodo upoštevali vsi akti (zakoni, uredbe, odločbe), ki imajo že vgrajene vse mehanizme in zahteve v zvezi z izboljšanjem vpliva na varstvo okolja). Izvajan bo nadzor nad emisijami in tveganji (emisije bodo minimalne in s tem se bo zmanjšalo tveganje onesnaženosti, upoštevajoč vse akte, zakone, uredbe in odloke). Na območju gradnje, njegove okolice in dostopnih poti se bo v času izvajanja del začasno povečal promet, ki bo vezan na samo izvedbo del (gradbene mehanizacije). Urejeno bo, da sama izvedba del v največji možni meri ne bo povzročala motenj. Zagotovljen bo strokovni nadzor nad izvajanjem projekta in s tem tudi nad načrtovanimi tehničnimi zagotovljena učinkovita raba vode in s tem se bo ohranjalo naravno okolje in čistost okoliških vodotokov in podtalnice. Zagotovljen bo stalen nadzor nad optimalnim delovanjem energetskih sistemov v okviru črpališča; s tem bo zagotovljena racionalna raba EE in vode. Novozgrajena kanalizacija komunalnih odpadnih voda bo priključen na obstoječe kanalizacijsko omrežje in s tem bo urejeno učinkovito odvajanje komunalnih odpadnih voda. Novozgrajeni vodovod bo priključen na novo vodovodno omrežje. Novozgrajeno hidrantno omrežje bo preprečilo morebitne požare na območju poslovne cone. Zbiranje odpadkov bo organizirano v skladu z obstoječim občinskim režimom. Odpadki sicer pomenijo nov element na območju predvidenega posega, vendar se bodo vsi odpadki odvažali na lokalno ustaljeni način. Ravnanje z njimi pa je dokaj natančno predpisano in mora biti ustrezno evidentirano. S tem bo preprečen nedovoljeni vpliv na okolje. Nadzor nad emisijami: emisije bodo minimalne in s tem se bo zmanjšalo tveganje onesnaženosti. Zagotovljene bodo enake možnosti dostopa za vse uporabnike/koristnike objektov v poslovni coni in njeni okolici. Izvedba projekta bo omogočala enake možnosti dostopa za vse uporabnike (tudi invalidne osebe) komunalne in ostale infrastrukture. Zagotovilo se bo trajnostno dostopnost vsem uporabnikom komunalne in ostale infrastrukture na območju na novo urejene poslovne cone in njegove okolice. Izvedba projekta omogoča trajnostno urejanje urbanega okolja (pridobitev komunalno opremljene poslovne cone), kar posledično pomeni boljše možnosti območja za delovanje ter razvoj in rast gospodarskih subjektov. Izvedba projekta bo omogočala enake možnosti dostopa za vse uporabnike (tudi invalidne osebe) Stran 40

50 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«možnosti) IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI DELOVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA (pozitiven vpliv projekta na okolje, naravo, kulturno dediščino itd. ter sinergična učinkovitost) ZMANJŠANJE VPLIVOV NA OKOLJE poslovni coni zagotavljala enake možnosti vsem ciljnim skupinam ne glede na spol, narodnost, raso, vero, individualnost, starost, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine. Projekt je načrtovan tako, da bo izvedba projekta in uporaba poslovne cone pozitivno vplivala na kakovost delovnega in bivalnega okolja. Projekt je načrtovan tako, da bo njegova izvedba na okolje vplivala minimalno oziroma da vpliva sploh ne bo. Ocenjuje se, da bodo rešitve prispevale k večji okoljski učinkovitosti projekta. rešitvami. Nobeden ne bo neposredno preveč obremenjen v času izvajanja del s hrupom, odpadki, prašnimi delci, saj bodo zagotovljeni vsi omilitveni posegi, za čim manjšo bremenitev s posegi. Zagotovljen bo strokovni nadzor nad izvajanjem projekta in s tem tudi nad načrtovanimi rešitvami. Vsi uporabniki poslovne cone in njene okolice ne bodo preveč obremenjeni v času izvajanja del s hrupom, odpadki, prašnimi delci, saj bodo zagotovljeni vsi omilitveni posegi, za čim manjšo bremenitev s posegi. Zagotovljen bo strokovni nadzor nad izvajanjem del in s tem tudi nad načrtovanimi rešitvami. Pri gradnji bodo upoštevane vse potrebne določbe in predpisi, kjer je predvidena tudi organizacija gradbišča. Pred predajo izvedenih del namenu (v uporabo) se bo izvedlo tehnični pregled in pridobilo uporabno dovoljenje. komunalne in ostale infrastrukture. Izvedba projekta bo omogočala enake možnosti vsem obstoječim gospodarskim subjektom in lastnikom zemljišč ter potencialnim novim investitorjem (ne glede na državo porekla itd.) za gradnjo/širitev svojih poslovnih objektov v poslovni coni, ki je predmet obravnave tega dokumenta. Zagotovljena bo boljša kakovost bivalnega okolja prebivalcev mesta in občine. Preprečene bodo možnosti okužb in onesnaževanja narave zaradi urejene komunalne in ostale infrastrukture, kar bo vplivalo na boljše počutje in boljšo zdravstveno varnost lokalnega prebivalstva. S komunalno ureditvijo poslovne cone se bo ustvarilo možnosti za povečanje proizvodnih kapacitet obstoječih podjetnikov in za prihod novih investitorjev ter s tem ustvarjanja novih delovnih mest, kar bo vplivalo tudi na samo vzdušje zaposlenih, posledično pa tudi na blagostanje zaposlenih in njihovih družinskih članov. S tem bo izboljšano tudi samo bivalno okolje, saj bo nudilo ustrezne zaposlitvene možnosti. Izkoriščen bo gospodarski in socialni razvojni potencial občine. Strokovno rokovanje in upravljanje komunalne infrastrukture bo zagotovljeno preko strokovnega osebja upravljavca. Izvajala se bodo redna in periodična merjenja emisij v okolje, skladno z zakonom. Negativni vplivi na okolje se bodo zmanjšali že zaradi prej v tem dokumentu navedenih dejstev. Ocena stroškov je vključena v stroške uporabe, delovanja oziroma upravljanja stavbe Ocena stroškov za odpravo negativnih vplivov na okolje Ocena vplivov se nanaša na izpolnjevanje predpisanih zahtev s področja varstva okolja in načel dobrega gospodarja. Glede na to, da bo pri uresničitvi predvidenega investicijskega projekta prišlo tudi do posega v prostor, so v strokovni oceni ovrednoteni tudi vplivi med izvedbo projekta in po izvedbi projekta. Podana ocena na okolje temelji na osnovi predvidenih del in vpliva le-teh na okolje ter učinkov izvedbe oziroma vgrajenih materialov na okolje v času obratovanja. Stran 41

51 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Ocenjujemo, da pričakovani vplivi projekta na okolico ne bodo imeli povečanega negativnega vpliva na okolje in so torej s stališča varstva okolja sprejemljivi, zato za njihovo odpravo ni predvidenih dodatnih stroškov. Investicijski projekt ne povzroča stroškov, ki bi terjali posebna vlaganja v odpravo negativnih okoljskih vplivov. Pričakuje se, da dolgoročno ne bo stroškov negativnih vplivov na okolje, kvečjemu pozitivni. Kratkoročne stroške morebitnih, nepredvidenih negativnih vplivov na okolje v času gradnje pa bo v celoti pokrival izvajalcev del. Vsi opisani omilitveni ukrepi so v skladu s slovenskimi predpisi ter so že vkalkulirani v stroških izvedbe projekta, kot je predstavljeno v tem dokumentu. Morebitni manjši negativni vplivi na okolje v času izvajanja del (gradnje) in posledično stroški ne bodo bremenili investitorja, saj jih bo izvajalec del dolžan v okviru gradbene pogodbe sam odpraviti (sanirati prizadeto območje) in vzpostaviti prvotno stanje, kar pomeni, da bo le-ta nosil stroške odprave okoljskih škod. Ocenjujemo, da bo delež teh stroškov v okviru gradbene pogodbe minimalen in bo odvisen od načina izvedbe del in od cenovne politike izbranega izvajalca del. Ocenjujemo, da bodo le-ti predstavljali max 1,0% vrednosti gradbeno obrtniških in instalacijskih del. 6.6 Kadrovsko organizacijska shema s prostorsko opredelitvijo ter vpliv projekta na zaposlenost Kadrovsko organizacijska shema Za izvedbo investicijskega projekta ni predvidene posebne organizacije. Investitor Občina Sežana je s svojimi zaposlenimi tudi odgovorni nosilec celotnega projekta. Občina Sežana zaposluje ustrezno usposobljen kader, ki že ima izkušnje z izvedbo podobnih projektov. Investicijski projekt bo investitor izvajal tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev (izdelava projektne in investicijske dokumentacije ter izvedba strokovnega nadzora gradnje). Dela se bodo oddala v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Pripravo, izvedbo in spremljanje investicijskega projekta je in bo tudi v prihodnje vodila strokovna skupina investitorja v okviru obstoječih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. Investitor bo vodenje investicijskega projekta zagotovil z lastnimi viri v okviru občinske uprave, saj že zaposluje ustrezno usposobljen kader, ki že ima izkušnje z izvedbo podobnih investicijskih projektov. Odgovorna oseba investitorja je župan Občine Sežana David Škabar. Odgovorna vodja za izvedbo investicijskega projekta je Lejla Kastelic, višja svetovalka I za infrastrukturo, ki je zaposlena na Občini Sežana. Kot vodja investicijskega projekta je/bo odgovorna za njegovo izvedbo oziroma pripravo in spremljanje izvajanja projekta. Naloge vodje projekta ter strokovne skupine so in bodo: usklajevati in spremljati izvedbo aktivnosti ter zagotoviti učinkovito izvedbo projekta v skladu s projektno tehnično in investicijsko dokumentacijo; izvesti javno naročilo za izbor izvajalca GOI in ostalih del; zagotoviti finančna sredstva za pokrivanje celotnega investicijskega projekta; spremljati časovni in finančni načrt, reševati morebitne probleme pri izvedbi investicije ter ocenjevati dosežene rezultate; poročati o poteku investicijskih aktivnosti in iskati rešitve za morebitne probleme pri izvajanju aktivnosti na rednih sestankih, ki bodo organizirani po potrebi oz. najmanj enkrat mesečno v prostorih Občina Sežana in/ali na terenu; izvesti novelacijo investicijske dokumentacije, če je potrebno; ter zagotoviti koordinacijo vseh vpletenih v izvedbo projekta. Ključne odločitve glede izvajanja investicijskega projekta bo sprejemal župan Občine Sežana. Pregled, koordinacijo in nadzor nad izvajanjem aktivnosti izdelave investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije, razpisne dokumentacije, samo izvedbo postopka javnega naročila ter kasneje izvedbo projekta je in bo še naprej vodil nosilec projekta, in sicer odgovorne osebe za izvedbo investicij na Občini Sežana v sodelovanju z zunanjimi Stran 42

52 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«svetovalci-sodelavci. Odgovorna vodja projekta bo redno izvajala vmesne kontrole izvedbe del in oceno porabe sredstev. Ob zaključku investicijskega projekta bo pripravila zaključno vsebinsko in finančno poročilo o izvedenem projektu. Za izdelavo študij, analiz in pripravo projektne in investicijske dokumentacije ter za izvedbo strokovnega nadzora gradnje so bili in bodo tudi v prihodnje s strani investitorja in vodje investicijskega projekta najeti zunanji izvajalci/sodelavci. Ostali zunanji koordinatorji niso predvideni. Slika 10: Kadrovsko organizacijska shema izvedbe investicijskega projekta. Upravljanje nove komunalne infrastrukture izvedene v okviru projekta po pridobitvi uporabnega dovoljenja: Po izvedbi projekta bo investitor/lastnik Občina Sežana predala izvedena dela v upravljanje javnemu podjetju Kraški vodovod Sežana d.o.o., ki bo kot dober gospodar skrbel za kakovostno in učinkovito upravljanje in vzdrževanja na novo izvedene komunalne infrastrukture. Glede načina končnega prevzema in vzpostavitve obratovanja ter načina in pristojnosti vzdrževanja investicijskega projekta med obratovanjem pa se bo Občina Sežana (kot investitor/lastnik) dogovorila z upravljavcem in vzdrževalcem (javnim podjetjem Kraški vodovod Sežana d.o.o.), ki že ima izkušnje z upravljanjem in vzdrževanjem primerljive infrastrukture. Po izvedbi investicijskega projekta se kadrovsko organizacijska shema upravljanja in vzdrževanja izvedene komunalne infrastrukture ne bo spremenila. Stran 43

53 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«6.6.2 Vpliv investicijskega projekta na zaposlenost Zaradi izvedbe in po sami izvedbi investicijskega projekta se število zaposlenih na Občini Sežana, kot investitorju/lastniku, kot tudi pri upravljavcu javnemu podjetju Kraški vodovod Sežana d.o.o. v obeh primerih, tako pri scenariju»brez investicije«kot tudi pri scenariju»z investicijo«, ne spreminja oziroma bo ostalo nespremenjeno. Zaradi izvedbe obravnavanega investicijskega projekta se ne bodo pojavile potrebe po zaposlovanju dodatne delovne sile (ni predvideno dodatno zaposlovanje ne pri Občini Sežana kot tudi ne pri izvajalcu GJS). Tako Občina Sežana kot tudi izvajalec GJS bosta zagotovila izvedbo investicijskega projekta ter kasneje njegovo upravljanje in vzdrževanje z lastnimi kadri, saj že zaposlujeta ustrezno usposobljen kader, ki že ima izkušnje z izvedbo, upravljanjem in vzdrževanjem primerljive komunalne infrastrukture. 6.7 Predvideni viri in načrt financiranja investicijskega projekta V tem poglavju podrobneje predstavljamo predvidene vire financiranja investicijskega projekta (t.j. investicijskih stroškov) ter njegovo finančno konstrukcijo. V skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016) so predvideni viri financiranja investicijskega projekta predstavljeni po tekočih cenah. Vire financiranja investicijskega projekta bodo zagotovljeni iz: - iz lastnih, proračunskih virov Občine Sežana, - iz javnih virov RS, in sicer s pridobitvijo nepovratnih sredstev na osnovni 23. člena ZFO-1 s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologiji RS, ki pripadajo Občini Sežana v letu 2019 in 2020; 1 Tabela 16: Viri in dinamika financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah, v EUR. Dinamika po letih SKUPAJ Viri financiranja (tekoče cene) v EUR % LASTNI VIRI: Proračunska sredstva Občine SEŽANA 6.771, , , ,86 12,7% JAVNI VIRI REPUBLIKA SLOVENIJA , , ,00 87,3% MGRT - Nepovratna sredstva na osnovi 23. člena ZFO , , ,00 87,3% SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA , , , ,86 100,0% Predvidena struktura financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah je: Ü 12,7% lastni, proračunski viri Občine Sežana v skupni višini ,86 EUR Ü 87,3% javni viri MGRT v okviru 23. člena ZFO-1 v skupni višini ,00, od tega: ð ,00 EUR nepovratnih sredstev na osnovi 23. člena ZFO-1 1 V izračunu se je upoštevalo določeno višino nepovratnih sredstev, ki pripada Občini Sežana v letu 2019 na podlagi dokumenta št /2019/5 z dne , kjer je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo delež sredstev občin za sofinanciranje investicij v letu V izračunu smo predpostavili, da bo Občini Sežana v letu 2020 prejela enako višino nepovratnih sredstev kot v letu Stran 44

54 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«7 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJEVANJA PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE 7.1 Potrebna investicijska, projektna in druga dokumentacija Potrebna investicijska dokumentacija Vrsta in vsebina potrebne investicijske dokumentacije v postopku investiranja je v skladu s 4. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS 60/2006, 54/2010 in 27/2016) odvisna od mejne vrednosti investicije po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost v času njene priprave. Za investicijske projekte, ki se (so)financirajo s proračunskimi sredstvi, z ocenjeno vrednostjo nad vrednostjo ,00 EUR z DDV po stalnih cenah in pod ,00 EUR z DDV po stalnih cenah je potrebno s strani investitorja zagotoviti: ð Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) ð Investicijski program (IP) Izdelava Investicijskega programa (IP) s strani investitorja je predvidena marca Potrebna projektna in druga dokumentacija Do izdelave tega dokumenta je bila izdelana že naslednja projektna dokumentacija, za katero je bil zadolžen investitor: ð Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD): Ureditev komunalne kanalizacije na območju Terminala v Sežani, ki ga je izdelalo podjetje Aporia, inženirske storitve in projektiranje, d.o.o., Kraška ulica Sežana. ð Projekt za izvedbo (PZI): Ureditev komunalne kanalizacije na območju Terminala v Sežani, ki ga je izdelalo podjetje Aporia, inženirske storitve in projektiranje, d.o.o., Kraška ulica Sežana; marec Za potrebe izvedbe obravnavanega investicijskega projekta je potrebno izdelati še naslednjo projektno dokumentacijo: Projekt izvedenih del (PID), ki je namenjen vpogledu v dejansko izvedena dela. Za izvedbo PID dokumentacije bo zadolžen investitor Občina Sežana (predvideni čas: 04/ /2021) Za izvedbo projekta je potrebno še pridobiti gradbeno dovoljenje. Predviden čas pridobitve gradbenega dovoljenja je do konca aprila Investitor mora izdelati še naslednjo dokumentacijo za izbor izvajalca GOI in ostalih del v skladu z ZJN-3: Razpisno dokumentacijo za izvedo JN za izbor izvajalca GOI del (predviden čas: 04/ /2019). Stran 45

55 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«7.2 Ugotovitev smiselnosti izvedbe investicijskega projekta V dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIP) je bilo ugotovljeno: ð Analiza obstoječega stanja in potreb je pokazala potrebo po izvedbi projekta pod scenarijem»z investicijo«. Glavni, ključni razlog za investicijsko namero je zagotovitev učinkovitega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter s tem povečanje priključenosti na CČN Sežana na območju aglomeracije z ID 1052 Sežana, saj iz navedenega v predhodnih poglavjih vidimo, da območje poslovne cone ni ustrezno komunalno opremljeno (ni ustreznega kanalizacijske in vodovodnega sistema). S tem se bo implementiralo evropske in državne programe in strategije na področju varovanja okolja v skladu z nacionalnim OP odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Temeljni razlog za izvedbo projekta pa je tudi gospodarsko razvojni učinek (t.j. zagotoviti pogojev za razvoj in nadaljnjo rast gospodarskih subjektov ter ustvarjanje novih delovnih mest) poleg ekoloških, družbenih, demografskih, socialnih ipd. učinkov, ki jih omogoča oziroma daje poslovna cona»terminal«v Sežani. Investicijski projekt omogoča nadaljnje pogoje za razvoj proizvodno, obrtne, storitvene, trgovske in tudi intelektualne poslovne dejavnosti v Občini Sežana in je to le eden od projektov, ki jih občina izvaja za dosego lastnih strateških ciljev, predvsem pa za povečanje gospodarskega razvoja občine, regije in posledično države. ð Osnovni namen izvedbe investicijskega projekta je zagotovitev ustrezne, komunalno opremljene poslovne cone»terminal«v Sežani ter varovanje in zaščita naravnega okolja z učinkovitim odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda na območju poslovne cone in posledično celotne aglomeracije ID 1052 Sežana. Z realizacijo projekta se bo omogočilo priključitev dodatnih subjektov na javno kanalizacijsko omrežje in posledično odvajanje komunalnih odpadnih voda na centralno čistilno napravo Sežana, kar bo omogočilo dolgoročno ohranitev naravnega okolja kot tudi možnost za nadaljnji razvoj območja. Dejstvo je, da območje aglomeracije z ID 1052 Sežana ni še v celoti pokrito s kanalizacijskim omrežjem odpadnih voda, saj sekundarno kanalizacijsko omrežje ni še v celoti zgrajeno, kar povzroča onesnaževanje podtalnih vod in posledično virov pitne vode. Skrb za vodne vire ter posredno za kvaliteto vode postaja eden glavnih ciljev stroke in politike. Z na novo urejeno okoljsko infrastrukturo se bo prebivalcem mesta Sežana zagotovilo predvsem zdrave in varne pogoje za življenje, predvsem pa se bo bistveno zmanjšalo onesnaževanje vodnih virov. Poleg navedenega pa je namen projekta tudi zagotoviti dodatno ponudbo ustreznih, dobro komunalno opremljenih in prometno dostopnih zemljišč za opravljanje proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti. ð Glavni cilj investicijskega projekta je stvarne narave, in sicer v mestu Sežana, na območju poslovne cone»terminal«, v načrtovanem obdobju zgraditi 2.335,0 m nove kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih voda ter 1.200,0 m novega vodovodnega omrežja in s tem ustrezno komunalno opremiti območje poslovne cone v skupni površini 67,4 ha. Občina Sežana želi z izvedbo projekta povečati priključenost prebivalcev na CČN Sežana v aglomeraciji ID 1052 Sežana ter pripraviti ustrezne površine, namenjene gospodarskemu, podjetniškemu razvoju občine ter s tem posredno tudi izboljšanje delovnih in bivanjskih pogojev lokalnega prebivalstva. ð Izvedba investicijskega projekta bo s svojimi cilji omogočila doseganje ciljev, strategij, normativov, standardov in zakonskih zahtev tako na občinski, regionalni, državni in EU ravni, saj je usklajen z njihovimi cilji, smernicami, razvojnimi strategijami in programi. ð Analiza scenarijev je pokazala, da je scenarij»z investicijo«optimalen scenarij izvedbe investicijskega projekta. ð Predstavitev vrste investicijskega projekta ter tehnično-tehnološkega dela je izvedena na podlagi projektne dokumentacija DGD in PZI. ð Vrednost investicijskega projekta (investicijskih stroškov) smo ocenili v stalnih in tekočih cenah. Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah znaša ,96 EUR brez DDV oziroma ,57 EUR z DDV. Dejanski investicijski stroški/izdatki projekta brez upoštevanega povračljivega DDV in obračunanega DDV po 76.a členu ZDDV-1 po stalnih cenah znašajo ,96 EUR. Vrednost investicijskega projekta oziroma višina investicijskih stroškov po tekočih cenah znaša ,86 EUR brez DDV oziroma ,05 EUR z DDV. Dejanski investicijski stroški/izdatki projekta brez upoštevanega povračljivega DDV in obračunanega DDV po Stran 46

56 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«ð ð ð ð ð ð 76.a členu ZDDV-1 po tekočih cenah znašajo ,86 EUR. Upravičeni stroški do sofinanciranja projekta na osnovni 23. člena ZFO-1 v letih 2019 in 2020 znašajo ,34 EUR. Analiza lokacije je prikazala primernost izbranega območja za izvedbo predvidenih del v okviru operacije ter usklajenost s prostorskimi akti. Časovni načrt izvedbe je prikazal, da bo investicijski projekt izveden in predan v uporabo ; sam zaključek investicijskega projekta (finančni zaključek in zaključek vseh aktivnosti) pa do Analiza vplivov na okolje ni prikazala negativnih vpliv na okolje. Pokazala pa je pozitivne vplive na okolje, predvsem z vidika okoljske učinkovitosti, učinkovitosti izrabe naravnih virov, trajnostne dostopnosti, nediskriminatornosti (upoštevanje načela enakih možnosti), izboljšanja delovnega in bivalnega okolja ter zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Kadrovsko organizacijska shema izvedbe projekta je pokazala, da za izvedbo projekta ni predvidene posebne organizacije ter da se po izvedbi projekta kadrovsko organizacijska shema upravljanja ne spreminja. Analiza zaposlenih je pokazala, da zaradi izvedbe projekta ne bo prišlo do nastanka oziroma potrebe po odpiranju neposrednih novih delovnih mest. Načrt financiranja investicijskega projekta je pokazal, da je finančna konstrukcija projekta zaprta z lastnimi, proračunskimi viri Občine Sežana v višini ,86 EUR ter z javnimi viri RS (MGRT) v okviru 23. člena ZFO-1 s pridobitvijo nepovratnih sredstev v letih 2019 in 2020 v skupni višini ,00 EUR. Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) je prikazal upravičeno izvedbo projekta pod scenarijem»z investicijo«ter da projekt zelo dobro uresničuje javni interes ter zasleduje in uresničuje cilje drugih občinskih, regijskih, državnih in tudi EU razvojnih strategij in programov. Investitorju (Občini Sežana) se predlaga, da se dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) potrdi in se odloči za nadaljevanje predvidenih aktivnosti za izvedbo investicijskega projekta. Odločitev za nadaljevanje aktivnosti izvedbe investicijskega projekta»poslovna cona«pa je odvisna od investitorja (Občine Sežana). Stran 47

57 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«PRILOGE PRILOGA I: IZJAVA IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE PRILOGE I

58 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP):»POSLOVNA CONA«Priloga I IZJAVA Izdelovalca investicijske dokumentacije: DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (DIIP) za izvedbo investicijskega projekta: POSLOVNA CONA je izdelan skladno z: 01. UREDBO O ENOTNI METODOLOGIJI ZA PRIPRAVO IN OBRAVNAVO INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE NA PODROČJU JAVNIH FINANC, ki jo je na podlagi 3. točke drugega odstavka 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-ZJF-UPB4, 14/2013-popravek ZJF-UPB4, 101/2013 in 55/2015-ZFisP in 96/2015 ZIPRS1617) izdala Vlada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016). 02. UREDBO (EU) št. 1303/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskemu socialnemu skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (Uradni list EU, št. 347 z dne ). 03. DELEGIRANO UREDBO KOMISIJE (EU) št. 480/2014 z dne , in sicer z Oddelkom III: Metoda za izračun diskontiranega neto prihodka operacije, ki ustvarjajo neto prihodek (od 15. člena do vključno 19. člena) (Uradni list EU, št. 138 z dne ). 04. IZVEDBENO UREDBO KOMISIJE (EU) 2015/207 z dne , in sicer s členom 3 Metodologija, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi, ter Prilogo III k tej Uredbi: Metodologija za izvedbo analize stroškov in koristi (Uradni list EU, št. 38 z dne ). 05. delovnim dokumentom»guide TO COST-BENEFIT ANALYSIS OF INVESTMENT, Economic appraisal tool for Cohesian Policy «, ki ga je decembra 2014 izdala in objavila Evropska komisija. NI-BO Podjetniško svetovanje Robert Likar s.p. Robert Likar, u.d.i.s. Ajdovščina, Marec 2019 PRILOGA I 1

59

60

61

62

63

64

65

66

67

68

69

70

71

72

73

74

75

76

77

78

79

80

81

82

83 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB IN RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO 3.1 Analiza obstoječega stanja Splošna predstavitev obstoječega stanja na območju občine glede odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda Na območju Občine Sežana je za izvajanje gospodarske javne službe na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode ter oskrbe s pitno vodo pooblaščeno javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. Iz Programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Sežana za obdobje , ki ga je v oktobru 2014 izdelal Kraški vodovod Sežana d.o.o. (objavljeno na spletni strani je razvidno, da je v Občini Sežana 30 aglomeracij, z prebivalci in enim kanalizacijskim sistemom, ki je v stalnem dopolnjevanju. Kraški vodovod Sežana d.o.o. upravljajo in vzdržujejo približno 29 km kanalizacijskega omrežja s 14 malimi črpališči ter enim večjim prečrpališčem. Na območju občine Sežana glede na količino prodane vode letno nastane okoli m 3 skupne odpadne vode, od tega iz industrijskih dejavnosti m 3. Na območju občine Sežana je zgrajena komunalna čistilna naprava, na kateri se čistijo komunalne in padavinske odpadne vode iz mesta Sežana. Izvajanje gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne, padavinske in industrijske odpadne vode za mesto Sežana, izvaja koncesionar Petrol d.d. Ljubljana z upravljanjem Centralne čistilne naprave Sežana (CČN Sežana) s kapaciteto PE. Koncesionar na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Sežana izvaja tudi neposredno zaračunavanje storitve čiščenja končnim uporabnikom. V mestu Sežana javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. izvaja samo službo odvajanja odpadne in padavinske vode, oskrbo s pitno vodo, praznjenje greznic in MKČN ter druge komunalne storitve. Cene na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se oblikujejo skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Ista Uredba se uporablja tudi za oblikovanje cen oskrbe s pitno vodo, zbiranje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Občina za opravljanje javne službe izvajalcem obračunava najemnino za javno infrastrukturo, ki jo ima v lasti ali finančnem najemu, najmanj v višini obračunane amortizacije. Ceno storitve za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. S Sklepom o cenah storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Sežana je Občinski svet Občine Sežana na predlog JP Kraški vodovod Sežana d.o.o., kot izvajalca gospodarskih javnih služb varstva okolja na področju Občine Sežana, potrdil Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Cena veljajo od V skladu z. 19. členom Uredbe je cena storitve javne službe odvajanja odpadnih voda sestavljena iz: omrežnine, ki vključuje stroške javne infrastrukture, cene storitve, ki vključuje stroške opravljanja storitev in okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Na računu se prikazujejo ločeno. Po Uredbi so elementi lastne cene stroški (neposredne) storitve odvajanja odpadnih voda, med katere spadajo neposredni stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela, drugi neposredni stroški, splošni (posredni) proizvajalni stroški izvajanja GJS, stroški nabavno-prodajne službe, splošni upravni stroški, obresti zaradi financiranja, drugi poslovni odhodki in donos iz 16. točke 2. člena Uredbe, ter stroški omrežnine, ki vključujejo stroške amortizacije, stroške zavarovanja infrastrukture, stroške odškodnin za služnost, povračilo odškodnin ipd. in odhodki financiranja zaradi izgradnje infrastrukture. Stran 18

84 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«Po Operativnem programu Slovenija oziroma Občina Sežana še ne izpolnjuje zahtev navedene Direktive ter navodil v Povabilu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer je definirano da mora kanalizacijski sistem za komunalno odpadno vodo dosegati odvajanje in čiščenje najmanj 98% obremenitve aglomeracije večje od PE. V Občini Sežana ima več kot PE samo aglomeracija Sežana z ID V tej aglomeraciji je biološka čistilna naprava Sežana s projektirano kapaciteto PE Splošna predstavitev gospodarstva na območju občine V Sežano sta industrijo prinesli cesta in železnica. Po dograditvi ceste med Dunajem in Trstom v začetku 18. stoletja je v Sežani nastalo mnogo furmanskih gostiln in hlevov. Najhitrejši razvoj je Sežana doživela po prihodu južne železnice na trasi Dunaj - Trst po letu Tudi po vojni se je Sežana ohranila kot eno gospodarskih središč v primorski oziroma Obalno-kraški regiji. V občini je kar nekaj uspešnih podjetij, ki predstavljajo steber gospodarstva v občini, in sicer KRAS d.d. s svojo pršutarno, MITOL d.d. tovarna lepil, Jadran Sežana d.d., Vinakras d.d., Krasoprema Dutovlje d.d., Bori itd. Pomembno vlogo pri pomoči novim podjetniškim iniciativam imata Inkubator in Podjetniško pospeševalni center. Dejstvo, da v zadnjem času obrtniške delavnice in mala podjetja pospešeno preraščajo v vse večje gospodarske subjekte, dokazuje nenazadnje tudi zanimanje za nove poslovne prostore in gradnjo obrtne cone. Predvsem za mala in srednja podjetja proizvodnih ter storitvenih dejavnosti je tu na voljo še veliko neizkoriščenih možnosti na različnih področjih - predvsem zaradi lege same občine - kajti bližina Republike Italije in naravne danosti Krasa ponujajo ugodne možnosti - predvsem za razvoj turizma. Za ta razvoj se občina trudi, da bi omogočila in pripravila čim ugodnejše pogoje. V nadaljevanju so predstavljeni statistični podatki o gospodarskih subjektih v Občini Sežana ter podatki o delovnih migracijah. Iz tabel v nadaljevanju je razvidno, da prihodki podjetij, ki imajo sedež v Občini Sežana po padcu prihodkov od leta 2012 se v zadnjih letih ponovno dvigajo. Isti trend se pozna tudi na številu podjetij kot tudi glede števila zaposlenih, ki se v zadnjem času ponovno dviguje. Iz same strukture gospodarskih subjektov, vidimo da je bilo v občini leta 2017 kar 94,6% mikro podjetij (od 0 do 9 zaposlenih oseb), podjetij z več kot 250 zaposlenimi pa v občini ni. Iz podatkov SURS-A vidimo, da je malo več kot polovica zaposlenega aktivnega prebivalstva brez upoštevanja kmetov zaposlenega v občini, ostali pa se vozijo na delo v druge občine RS. Glede na podatke o indeksu delovnih migracij pa vidimo, da se vedno več prebivalcev občini na delo v druge občine RS. Tabela 9: Demografski podatki o gospodarskih subjektih v Občini Sežana v obdobju Leto Število podjetij Število oseb, ki delajo Prihodek (v EUR) Število oseb, ki delajo na podjetje v občini 4,4 4,1 4,1 3,8 3,7 3,2 3,1 3,1 3,2 3,3 Vir: SURS, marec Tabela 10: Struktura gospodarskih subjektih v Občini Sežana glede na velikost in število zaposlenih leta Leto 2017 Število podjetij glede na njihovo velikost število % MIKRO PODJETJA (0-9 zaposlenih) ,6% Mikro podjetja (0-1 zaposlenih) ,6% Mikro podjetja (2-9 zaposlenih) ,1% MAJHNA PODJETJA (10-49 zaposlenih) 69 4,2% SREDNJA PODJETJA ( zaposlenih) 19 1,2% VELIKA PODJETJA (nad 250 zaposlenih) 0 0,0% SKUPAJ ,6% Vir: SURS, marec Stran 19

85 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«Tabela 11: Število delovno aktivnih prebivalcev in bilanca dnevnih delovnih migracij v Občini Sežana v obdobju Leto Število delovno aktivnih prebivalcev v občini Število delovno aktivnih prebivalcev, ki dela v občini Število delovno aktivnih prebivalcev, ki dela v drugi občini Število delovno aktivnih prebivalcev, ki dela v občini skupaj Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov), ki dela v občini 61,7% 62,2% 61,8% 60,5% 59,7% 59,9% 59,8% 58,9% 58,9% 59,3% Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov), ki dela izven občine 38,3% 37,8% 38,2% 39,5% 40,3% 40,1% 40,2% 41,1% 41,1% 40,7% Indeks delovne migracije 105,9 109,9 111,2 110,2 107,5 104,4 105,8 105,2 106,0 108,8 Vir: SURS, marec Predstavitev obstoječega stanja na območju predvidenih posegov Območje predvidenih posegov glede na podatke Agencije RS za okolje se nahaja na območju aglomeracije Sežana z ID 1052, saj se glede na napovedane spremembe aglomeracij, le-ta povečuje na celotno območje poslovne cone (Terminala) v Sežani (v nadaljevanju poslovna cona»terminal«) in jo je potrebno nujno komunalno opremiti, in sicer je nujno potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje na območju, ki ga trenutno ni, ter tako zagotoviti oziroma omogočiti vsem na območju posegov priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, ki omogoča odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Ravno tako na območju se ni ustrezno urejeno vodovodno omrežje. Slika 2: Prikaz obstoječe površine aglomeracije Sežana z ID 1052 ter lokacijo predvidenih posegov. LOKACIJA PREDVIDENIH POSEGOV Vir: Atlas Okolja, marec Območje predvidenih posegov trenutno ni ustrezno komunalno urejeno. Na območju se nahaja prometno, elektro in TK omrežje. Kanalizacijsko in vodovodno omrežje je delno urejeno oziroma ga na večjem delu območja poslovne cone ni. Na območju ni urejeno ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda (komunalne odpadne vode niso odvedene na CČN Sežana, temveč v lokalne greznice). Stran 20

86 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«Slika 3: Prikaz poslovnih in ostalih objektov na območju predvidenih posegov. Vir: Atlas Okolja, marec Zemljišča v okviru poslovne cone so v zasebni (privatni) in javni lasti. Na območju poslovne cone se nahaja po podatkih GURS-a večje število nestanovanjskih stavb, ki so glede na dejansko rabo namenjene predvsem skladiščem, delno industrijskim obratom ipd. Na območju se nahaja večje število poslovnih in ostalih objektov, ki nima urejenega ustreznega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, kar pa za poslovno cono ni sprejemljivo. Po izvedbi predmetnega projekta bodo navedeni objekti priključeni na ustrezno kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda (na CČN Sežana). Pridobitev in komunalna oprema zemljišč v poslovni coni»terminal«v Sežani pomeni ustrezno podlago za dobavo storitev, ki se tržijo v okviru javne službe, kar velja tako za vodo, komunalne storitve kot tudi za električno energijo. Z ureditvijo poslovne cone bi Občina Sežana tako lažje dosegla tudi svoje strateške cilje, ki so: ohranitev prebivalstva vsaj v sedanjem obsegu in zmanjševanje demografske ogroženosti občine z ustvarjanjem ustreznih prostorskih in ekonomskih možnosti, povečanje blagostanja prebivalstva v ekonomskem in ekološkem smislu ter zmanjšanje onesnaženosti okolja. 3.2 Razlogi za investicijsko namero Občine so lastnice komunalne infrastrukture na svojem ozemlju in so odgovorne za investicije vanjo kljub temu, da vodovodi in kanalizacijski sistemi ter komunalne čistilne naprave pogosto povezujejo več občin. Komunalna infrastruktura je zlasti ponekod zelo pomanjkljiva. Najbolj pereča je problematika oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in ravnanja z odpadki. Vse tri tematike zahtevajo celovito reševanje ter sodelovanje med občinami in javnimi komunalnimi podjetji. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) določa, da je odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda kakor tudi monitoring kot obvezna lokalno javna služba, kar pomeni, da je lokalna skupnost odgovorna za pripravo programov ter izvedbo nujnih investicij, ki so vezane na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda oziroma za sanacijo povzročenega onesnaževanja. S sprejetjem Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je Republika Slovenija opredelila nekaj načel varstva okolja, ki se pojavljajo kot rdeča nit v vseh nadaljnjih določilih. Ta določila med drugim pomenijo sistem in sposobnost uresničevanja ciljev varstva okolja ter med drugim zagotavljajo: kolektivno ukrepanje in sodelovanje države, lokalnih skupnosti in povzročiteljev obremenjevanja okolja; preventivno delovanje ter načelo odgovornosti in plačil za obremenjevanje okolja. Za spodbujanje manjšega Stran 21

87 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«obremenjevanja okolja, zlasti podtalnice, ter pospešeno odpravljanje njegovih posledic, predpisujeta država in lokalna skupnost instrumente v obliki plačil davkov, taks, povračil. Pobrana sredstva se posredno vračajo investitorjem v obliki denarnih sredstev namenjenih za zmanjšanje obremenjevanja okolja, kar bo v Občini Sežana doseženo tudi z izvedbo investicijskega projekta. Potrebo po ureditvi komunalne infrastrukture na območju poslovne cone pa izkazuje tudi sprememba/povečanje aglomeracije z ID 1052 Sežana na območje poslovne cone»terminal«ter posledično zagotovitve ustrezne priključenosti na CČN Sežana. Velikost in območje aglomeracije z ID 1052 Sežana pred in po novelaciji aglomeracij je prikazano v spodnji sliki. Slika 4: Pregled aglomeracije ID 1052 Sežana pred in po novelaciji aglomeracije. Vir: PISO Občine Sežana, Občinska uprava, marec Poleg že zgoraj navedenih razlogov (t.j. povečanja deleža priključenosti na kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v aglomeraciji z ID 1052 Sežana) pa se je Občina Sežana odločila za komunalno ureditev poslovne cone»terminal«v Sežani tudi iz naslednjih razlogov: ð Območje občine se uvršča že med demografsko ogrožena območja, saj število prebivalcev občine iz leta v leto niha oziroma glede na pretekla obdobja pada. Iz analize korelacije s primerljivimi območji in občinami pa je tudi razvidno, da so ustrezne zaposlitvene možnosti v območju v direktni povezavi z rastjo oziroma padanjem števila prebivalcev. Opozoriti pa moramo, da je v Občini Sežana že zelo slab biološki indeks (indeks staranja prebivalstva znaša 152,3, in je višje od povprečja regije (149,4) in povprečja države (130,6)), kar pa bo prineslo z leti vedno večje negativne posledice za občino. Stran 22

88 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«ð ð ð Tako v občini kot tudi na obravnavanem območju (t.j. mestu Sežana) primanjkuje delovnih mest. Število delovnih mest se je znižalo predvsem v zadnjem obdobju, kar je pripeljalo do tega, da večji del delovno aktivnega prebivalstva (brez upoštevanja kmetov) se vozi na delovno mesto v druge občine (indeks delovnih migracij med občinami ponovno narašča). Sicer se je zadnje opazovano leto število delovnih mest zopet nekoliko dvignilo, toda ne v takšni meri, da bi bilo zadovoljivo in da ne bi imelo večjih posledic, tudi demografskih z negativnimi posledicami (odseljevanje prebivalstva v druge občine RS in tujino). Zaradi navedenega je pomembno, da občina izvaja ukrepe za pospeševanje ustvarjanja novih delovnih mest, med katere sodi tudi ponudbo komunalno urejenih poslovnih con. Iz leta v leto se povečuje tudi število delovnih dnevnih migrantov, kar pomeni, da se vedno večje število ljudi vozi na delo v ostale občine. Po zadnjih podatkih iz SURS-a je razvidno, da se nekaj več kot 40% zaposlenih stalnih prebivalcev občine (t.j. delovno aktivnih prebivalcev občine brez kmetov) vozi na delo v druge občine. Navedeno je v korelaciji s številom delovnih mest. To prinaša občini izgubo prihodka zaradi dohodnin ter obstaja tudi večja nevarnost, da se bodo navedeni dnevni migranti s časom odselili iz občine. Dnevne delovne migracije pa prinašajo tako negativne kot pozitivne posledice. Negativne posledice so: Ekonomske: velika poraba časa in nižja produktivnost kot posledica utrujenosti zaradi potovanj pri večjih razdaljah; Prometne: obraba vozil in cest ter prometni zastoji v konicah; Ekološke: hrup in onesnaževanje okolja s plini ter s tem povezani stroški; Socialno-ekonomske: težnja, da se dnevni delovni migranti preselijo bliže delovnemu mestu; Pozitivne posledice so: Ekonomsko-socialne: večja možnost izbire zahtevnejših delovnih mest, večji pretok informacij, boljša izbira oskrbnih in storitvenih funkcij; Socialno-ekonomske: ohranitev prebivalstva tudi na podeželju, ko so zaposlitveni centri dovolj blizu, da omogočajo dostop do dela v času manj kot 15 minut; Delovna mesta v poslovnih, obrtnih in storitvenih dejavnostih so obenem relativno najcenejša in ustrezno donosna. Kar nekaj obstoječih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v obrtni coni pa si želi razširiti svojo dejavnost, kar bi pomenilo nova delovna mesta ter s tem izboljšanje zaposlitvenih možnosti v občini in povečanje dodane vrednosti. To bi imelo direkten vpliv na zaustavitev odseljevanja in izboljšanje demografskega ter s tem tudi socialnega in ekonomskega položaja občine. Iz vsega navedenega vidimo, da je temeljni razlog za izvedbo investicijskega projekta zagotovitev učinkovitega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter s tem povečanje priključenosti na CČN Sežana na območju aglomeracije z ID 1052 Sežana, saj iz navedenega v predhodnih poglavjih vidimo, da območje poslovne cone ni ustrezno komunalno opremljeno (ni ustreznega kanalizacijske in vodovodnega sistema). S tem se bo implementiralo evropske in državne programe in strategije na področju varovanja okolja v skladu z nacionalnim OP odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Temeljni razlog za izvedbo projekta pa je tudi gospodarsko razvojni učinek (t.j. zagotoviti pogojev za razvoj in nadaljnjo rast gospodarskih subjektov ter ustvarjanje novih delovnih mest) poleg ekoloških, družbenih, demografskih, socialnih ipd. učinkov, ki jih omogoča oziroma daje poslovna cona»terminal«v Sežani. Investicijski projekt omogoča nadaljnje pogoje za razvoj proizvodno, obrtne, storitvene, trgovske in tudi intelektualne poslovne dejavnosti v Občini Sežana in je to le eden od projektov, ki jih občina izvaja za dosego lastnih strateških ciljev, predvsem pa za povečanje gospodarskega razvoja občine, regije in posledično države. Stran 23

89 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«4 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI 4.1 Razvojne možnosti in cilji investicijskega projekta Razvojne možnosti Poslovno obrtno cono lahko definiramo kot kos zemljišča, ki je primerno razvit in razdeljen na poslovne enote, skladno s splošnim načrtom, ter zagotavlja infrastrukturo (elektriko, vodo, ceste in komunikacije) in osnovne ugodnosti. Poslovno obrtne cone so pomemben dejavnik razvoja, saj predstavljajo osnovo za razvoj skupnosti, kreiranje novih delovnih mest, prostorskega urejanja, ekologije in gospodarske blaginje. So instrument regionalnega gospodarskega razvoja in orodje za okoljsko planiranje. Predvidene so predvsem za proizvodne, obrtne, logistične in storitvene gospodarske subjekte. Poslovno obrtne cone igrajo aktivno vlogo pri promociji podjetniške dejavnosti ter s tem pripomorejo k razvoju lokalnih skupnosti in regij v državi. Strategija podjetniškega razvoja in strategija povečevanja konkurenčne vrednosti državne ekonomije je med drugimi komponentami odvisna od razpoložljivosti lokacij po sprejemljivi ceni kot prioritetnega pogoja za nadaljnji ekonomski/gospodarski razvoj. Pomemben dejavnik uspeha pri ustanavljanju poslovno obrtne cone je ustrezna ocena obstoječe lokalne infrastrukture v obliki materialnih, tehničnih in socialno-ekonomskih virov, pa tudi ponudba nekaterih spodbud in storitev gospodarskim subjektom/podjetnikom kot motivacija za preselitev v poslovno obrtno cono. Urejeno zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je eden od osnovnih razvojnih problemov tako na območju občine kot tudi na območju države in celo EU. Le-ta je v neposredni povezavi z zaščito kakovosti vodnih virov. Zaostanek pri gradnji teh sistemov pa zavira tudi nadaljnjo urbanizacijo in razvoj gospodarskih in podjetniških dejavnosti. Občina Sežana se trudi pospeševati razvoj podjetništva in obrti na različne načine, saj se zaveda, da je podjetništvo ključni dejavnik za gospodarski in družbeni razvoj. Zaveda se, da pomeni podjetniška dejavnost ob sedanjih globalnih spremembah v svetu vir napredka celotnega družbenega življenja. S spodbujanjem inovativnosti in konkurence je podjetništvo gonilo gospodarskega razvoja, s tem pa je povezano odpiranje novih delovnih mest, povečanje dodane vrednosti in zviševanje blaginje celotnega prebivalstva. V iskanju in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti ter v prizadevanju, da bi se te priložnosti lahko uresničile, želi ustvariti podporno okolje za obstoječe in novo ustvarjene gospodarske subjekte in pospešiti razvoj podjetniške in obrtne dejavnosti. Vizijo ustvarjanja novih delovnih mest, gospodarske rasti in spodbujanje inovacij želi v skrbi tako za posameznika kot za celotno skupnost, uresničiti. Poleg številnih ukrepov, ki jih Občina Sežana nudi gospodarstvu, je tudi gradnja komunalne opreme v ekonomsko-poslovnih conah eden izmed korakov k doseganju ciljev povečanja gospodarskega razvoja občine. Z vidika prihodnosti obstoj poslovno obrtnih con v občini zagotovo omogoča pogoje za razvoj industrijsko-obrtne ter intelektualne poslovne dejavnosti v Občini Sežana in je le eden od projektov, ki jih občina izvaja na območju mesta Sežana za dosego lastnih strateških ciljev. Primeri iz prakse kažejo, da je komunalna ureditev in storitvena podpora zasnovana kot ponudba organiziranega prostora za poslovno dejavnost pomemben dejavnik uspešnega pospeševanja gospodarskega razvoja in rasti ter večanja zaposlenosti. Župan in občinska uprava Občine Sežana se zavedajo priložnosti, ki jih dajejo ekonomsko-poslovne cone, saj so v preteklosti že bili izvedeni projekti komunalnega opremljanja poslovnih con, in so tudi v prihodnje projekti izgradnje ekonomsko-poslovnih con predvideni kot prioriteta občine na gospodarskem področju, kar pa bo posledično vplivalo tudi na gospodarsko rast regije in države. Poslovna cona»terminal«se nahaja v Sežani, na obrobju ob državni meji občinskega središča Občine Sežana. V občini se v prihodnje predvsem zaradi obstoječega gospodarskega stanja pričakuje nadaljnji razvoj predvsem Stran 24

90 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«malega gospodarstva, turizma ipd. Zaradi večje in boljše komunalne opremljenosti, se bodo lahko navedene panoge hitreje razvijale. Lokalno okolje z urejeno okoljsko infrastrukturo pa bo tudi privlačnejše za priseljevanje, zlasti z mlajšimi družinami, kar pa bo ohranilo in povečalo poseljenost tudi z bodočimi generacijami, s tem da bo tudi izboljšalo sam življenjski standard oziroma življenjske pogoje sedanjim prebivalcem. Omogočen bo razvoj mesta Sežana tako z demografskega, družbenega, socialnega kot tudi z gospodarskega vidika. Izvedba investicijskega projekta bo prispevala k povečanju razvojnih potencialov mesta Sežana in k uresničevanju občinskih, regionalnih, državnih in EU razvojnih programov, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter samega gospodarskega razvoja. Obenem pa bo zadovoljevala potrebe vseh prebivalcev mesta po zdravem življenjskem okolju, po zmanjševanju onesnaženosti okolja in izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva. Nenazadnje pa bo izvedba projekta pripomogla k zadovoljevanju potreb po čiščenju vseh voda cna območju mesta in občine Namen in cilji investicijskega projekta Osnovni namen izvedbe investicijskega projekta je zagotovitev ustrezne, komunalno opremljene poslovne cone»terminal«v Sežani ter varovanje in zaščita naravnega okolja z učinkovitim odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda na območju poslovne cone in posledično celotne aglomeracije ID 1052 Sežana. Z realizacijo projekta se bo omogočilo priključitev dodatnih subjektov na javno kanalizacijsko omrežje in posledično odvajanje komunalnih odpadnih voda na centralno čistilno napravo Sežana, kar bo omogočilo dolgoročno ohranitev naravnega okolja kot tudi možnost za nadaljnji razvoj območja. Dejstvo je, da območje aglomeracije z ID 1052 Sežana ni še v celoti pokrito s kanalizacijskim omrežjem odpadnih voda, saj sekundarno kanalizacijsko omrežje ni še v celoti zgrajeno, kar povzroča onesnaževanje podtalnih vod in posledično virov pitne vode. Skrb za vodne vire ter posredno za kvaliteto vode postaja eden glavnih ciljev stroke in politike. Z na novo urejeno okoljsko infrastrukturo se bo prebivalcem mesta Sežana zagotovilo predvsem zdrave in varne pogoje za življenje, predvsem pa se bo bistveno zmanjšalo onesnaževanje vodnih virov. Poleg navedenega pa je namen projekta tudi zagotoviti dodatno ponudbo ustreznih, dobro komunalno opremljenih in prometno dostopnih zemljišč za opravljanje proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti. Glavni cilj investicijskega projekta je stvarne narave, in sicer v mestu Sežana, na območju poslovne cone»terminal«, v načrtovanem obdobju zgraditi 2.335,0 m nove kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih voda ter 1.200,0 m novega vodovodnega omrežja in s tem ustrezno komunalno opremiti območje poslovne cone v skupni površini 67,4 ha. Občina Sežana želi z izvedbo projekta povečati priključenost prebivalcev na CČN Sežana v aglomeraciji ID 1052 Sežana ter pripraviti ustrezne površine, namenjene gospodarskemu, podjetniškemu razvoju občine ter s tem posredno tudi izboljšanje delovnih in bivanjskih pogojev lokalnega prebivalstva. Tabela 12: Specifični/operativni cilji investicijskega projekta. SPECIFIČNI _ Fizični cilji operacije FAZA 1 FAZA 2 FAZA 3 SKUPAJ dolžina kanalizacije komunalnih odpadnih voda (v m) 963, ,00 355, ,00 dolžina vodovoda (v m) - 950,00 250, ,00 površina območja poslovne cone (v ha) 41,80 21,75 3,85 67,40 površina Terminala 9,80 21,75 3,85 35,40 površina-možnost priključka OLN zahod Sežana 32, ,00 Osnovni splošen cilj investicijskega projekta je povečati možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj ter izboljšati stanje javne komunalne infrastrukture v mestu Sežana ter s tem zagotoviti pogoje za dolgoročno in zakonsko ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter posledično zmanjšati obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadnimi vodami. Stran 25

91 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«Splošni cilji investicijskega projekta so: ð komunalno opremiti/urediti poslovno cono»terminal«, skupne površine 67,4 ha; ð dograditi kanalizacijsko in vodovodno omrežje v mestu in občini; ð implementirati evropske in državne programe in strategije na področju varovanja okolja v skladu z nacionalnim OP odvajanja in čiščenja komunalne odpadne (fekalne) vode ter odvajanja meteorne vode; ð povečati priključenost na kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v na novo razširjeni aglomeraciji ID 1052 Sežana; ð zagotoviti kakovostne, učinkovite ter ustrezne komunalne storitve za vse prebivalce, obiskovalce in gospodarske subjekte območju mesta ter posredno tudi same Občine Sežana po ustreznih gospodarskih cenah ter s tem zagotoviti visoko kakovost javnih storitev v občini; ð vzpostaviti kvalitetno okoljsko infrastrukturo, ki bo ustrezala tehničnim standardom in predpisom; ð zmanjšati obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadnimi vodami; ð zagotoviti učinkovito odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter s tem povečati okoljsko učinkovitost; ð zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo; ð zmanjšati potencialno okoljsko onesnaženost oziroma omejitev nevarnosti biološkega in kemičnega onesnaževanja okolja ter s tem izboljšati kakovost okolja in podobe občine ter poskrbeti za čisto okolje, s tem, da se izloči kar največje število možnih virov onesnaževanja in obremenjevanja okolja z anorganskimi in organskimi snovmi; ð prispevati k ohranjevanju občutljivega naravnega okolja in zmanjševanju njegove onesnaženosti; ð zagotoviti pogoje za nadaljnji gospodarski, okoljski, socialni, kulturni in demografski razvoj mesta, okoliških naselij ter občine; ð ponuditi obstoječim in potencialnim investitorjem in lastnikom zemljišč urejene poslovne površine (ekonomsko-poslovne cone) v mestu Sežana za opravljanje gospodarskih, proizvodno-obrtnih in storitvenih dejavnosti; ð vzpostaviti ustrezno okolje oziroma pogoje za privabljanje investitorjev, še posebej novih, bodisi domačih ali tujih, ter za razvoj novih storitev; ð povečati privlačnost območja za privabljanje novih gospodarskih subjektov in širitev dejavnosti ter s tem spodbujati nastajanje in rast novih gospodarskih subjektov; ð pospešiti gospodarski razvoj območja, mesta in občine; ð povečati delež čistih prihodkov iz gospodarske dejavnosti v skupnih čistih prihodkih občine; ð povečati produktivnost zaposlenih v gospodarskih dejavnosti (dodano vrednost na zaposlenega); ð zagotoviti prebivalcem občine možnosti za delo, kvalitetno bivanje in osebnosti razvoj; ð prispevati h gospodarskemu razvoju Občine Sežana in izboljšati blagostanje lokalnih prebivalcev; ð spodbuditi razvoj malega gospodarstva, novih gospodarskih subjektov in podjetniškega okolja v občini ter posledično odprtje novih delovnih mest za prebivalce občine; ð poskrbeti za varovanje zdravja prebivalcev in obiskovalcev poslovne cone, mesta ter s tem same občine; ð izboljšati kakovost življenja in bivanjskih pogojev prebivalcev mesta, ki se kaže v boljšem varovanju zdravja, v boljši urejenosti okolja ter v večji udobnosti za prebivalce, ter s tem prispevati k ohranjanju in povečevanju poseljenosti območja; ð izpolniti zahteve iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda; ð izboljšati okoljske parametre; ð zagotoviti urejene, sanitarno tehnične pogoje in s tem pogoje bivanja v mestu; ð prispevati k uravnoteženemu, trajnostnemu razvoju; ter ð prispevati k uresničevanju razvojnih vizij občine. Vse zgoraj navedeno so tudi glavni cilji, ki jih Občina Sežana zasleduje z izvedbo investicijskega projekta. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izboljšala kakovost življenjskega standarda in bivanjskih pogojev občanov ter omogočila razvoj mesta Sežana in okoliških naselij. Z izvedbo investicijskega projekta bodo gospodinjstva oziroma objekti na obravnavanem območju operacije pridobili možnost priključitve na nov javni kanalizacijski sistem za odvajanje komunalne odpadne vode, ki bo priklopljen na CČN Sežana, oziroma na kakovostno javno kanalizacijsko omrežje. Stran 26

92 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«Predmetni investicijski projekt prispeva tudi k uresničevanju zastavljenih dolgoročnih ciljev Občine Sežana, ki želi zagotoviti ustrezne, komunalno opremljene površine, namenjene gospodarskemu, podjetniškemu razvoju občine ter s tem prispevati tudi k izboljšanju delovnih in bivanjskih pogojev lokalnega prebivalstva. Izvedba projekta bo tako pospešila skladen okoljski, gospodarskih, družbeni, socialni pa tudi kulturni razvoj, z zagotavljanje visoke življenjske ravni in kakovosti zdravja ter bivalnega okolja in s tem dviga življenjskega standarda vseh občanov Občine Sežana. Zaradi vsega navedenega Občina Sežana podpira izvedbo tega investicijskega projekta. Predvidena operacija je ena od prednostnih investicij v Občini Sežana. 4.2 Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi strategijami in politikami Usklajenost investicijskega projekta z občinskimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti in programi Investicijski projekt je skladen/usklajen z občinskimi razvojnimi potrebami, strategijami, politikami, dokumenti in programi, saj je bi s potrditvijo DIIP-a vključen v Načrt razvojnih programov Občine Sežana za obdobje ter v Proračunu Občine Sežana Usklajenost investicijskega projekta z drugimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti in programi v Sloveniji in EU Investicijski projekt je skladen z usmeritvami in cilji razvojnih strategiji in dokumentov ter z zakonodajo v Sloveniji in EU. Obravnavani investicijski projekt je usklajen/skladen z osnutkom Strategije razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030; 12/2017) in vsemi glavnimi dokumenti, ki se nanašajo na projekt, kot so: Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju ; Nacionalni program varstva okolja (NPVO) na področju politike varstva voda; Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode; Direktiva Sveta ES 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode; Regionalni razvojni program (RRP) Obalno-Kraške (Južno Primorske) regije za obdobje ; Politika urejanja prostora Slovenije; Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS). V tabeli v nadaljevanju je prikazana usklajenost obravnavanega investicijskega projekta z ukrepi in cilji razvojnih strategij, politik, dokumentov in programov v Sloveniji in EU. Glede na ugotovitve iz spodnje tabele vidimo, da je investicijski projekt usklajen z občinskimi, regionalnimi, državnimi ter EU strateškimi razvojnimi cilji, strategijami, politikami in programi ter uresničuje javni interes tako na občinski, regionalni, državni in EU ravni. Stran 27

93 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«Tabela 13: Prikaz usklajenosti investicijskega projekta z razvojnimi strategijami, politikami in programi. Razvojna strategija / politika STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE 2030 (SRS 2030) OPERATIVNI PROGRAM ZA IZVAJANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE (OP EKP) v obdobju Nacionalni program varstva okolja (NPVO) USKLAJENOST investicijskega projekta SRS 2030 je krovni razvojni dokument Republike Slovenije, ki temelji na usmeritvah Vizije razvoja Slovenije 2050, razvojnem izhodišču in mednarodnih zavezah Slovenije ter trendih in izzivih na regionalni, državni, evropski in globalni ravni. Le-ta vključuje tudi cilje trajnostnega razvoja za uresničevanje globalnega razvojnega načrta Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta v okviru OZN (Agenda 2030). Osrednji strateški cilj SRS 2030: Slovenija, država kakovostnega življenja za vse t.j. zagotoviti kakovostno življenje za vse, ki se ga bo uresničilo z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nova dolgoročna razvojna strategija temelje razvoja Slovenije. Z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe. SRS 2030 opredeljuje 5 strateških usmeritev, ki bodo pripomogle k višji kakovosti življenja ljudi: vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, učenje za in skozi vse življenje, visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, ohranjeno zdravo naravno okolje in visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja. Obravnavani investicijski projekt bo neposredno zasledoval strateško usmeritev: Ohranjeno zdravo naravno okolje, saj se ne posredno ujema z Razvojnim ciljem 9: Trajnostno upravljanje naravni virov SRS, saj so aktivnosti v okviru predmetnega projekta usmerjene tudi k preprečevanju čezmernega onesnaževanja vseh sestavin okolja. P0sredno pa bo zasledoval tudi strateško usmeritev visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse. Občina bo z izvedbo obravnavanega projekta zasledovala navedene razvojne cilje iz SRS 2030, saj iz vsega navedenega v tem dokumentu vidimo, da so cilji obravnavanega investicijskega projekta skladni z razvojnimi prioritetami in cilji SRS OP EKP je strateški izvedbeni dokument, ki je podlaga za črpanje 3,2 milijarde razpoložljivih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) v obdobju V dokumentu so opredeljena prednostna področja vlaganj v tekočem programskem obdobju in je skladen s Partnerskim sporazumom med Slovenijo ter Evropsko komisijo za obdobje , sledi strategiji EU 2020 ter ustreza zahtevam posameznega sklada EU, tako da je zagotovljena ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. Projekt je s cilji OP EKP usklajen v okviru prednostne osi 2.3»Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast«, tematski cilj 3:»Izboljšanje konkurenčnosti MSP«; prednostna naložba:»spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji«, in sicer z njenim specifičnim ciljem 2:»Povečanje dodane vrednosti MSP«. Poleg tega pa je usklajen tudi s prednostno osjo 6»Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, in sicer z njenim specifičnim ciljem 1:»Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«. Obravnavani investicijski projekt bo pripomogel k doseganju rezultatov specifičnega cilja 1, saj bo z njegovo izvedbo doseženo, da bo večje število prebivalcev priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda. Investicije na področju okolja temeljijo na usmeritvah Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO), pri čemer prioriteto predstavljaj izboljšanje oskrbe čim večjega dela prebivalstva RS s kakovostnimi storitvami na področju javnih služb varstva okolja. Navedeno pa se neposredno zrcali v izboljšanju življenjskega prostora, boljših možnosti za razvoj gospodarstva, kakor tudi v odpiranju novih delovnih mest. Trajnostna raba naravnih dobrin zahteva dobro infrastrukturo na celotnem območju države, kar onemogoča tudi posredno onesnaževanje okolja. Področje okolja je tako razdeljeno v dve glavni usmeritvi, in sicer na aktivnosti v zvezi z izgradnjo javne infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki in aktivnosti na področju voda. Področje voda pa zajema tudi odvajanje in čiščenje voda, oskrbo s pitno vodo in varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo voda. Na osnovi analize prioritetnih področij bo posebna pozornost dana celovitemu in trajnostno naravnanemu upravljanju s pomembnimi elementi okolja, predvsem vode, zraka, tal ter narave in v tem okviru področjem, identificiranim v nacionalnih operativnih programih in celovitih načrtih upravljanja skladno s cilji, ki jih določa zakonodaja EU. Ta področja so predvsem ravnanje s komunalnimi odpadki in odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Iz navedenega vidimo, da je investicijski projekt skladen z Nacionalnim programom varstva okolja. Stran 28

94 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Direktiva Sveta ES 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM (RRP) OBALNO- KRAŠKE (Južno Primorske) REGIJE za obdobje POLITIKA UREJANJA PROSTORA SLOVENIJE Operativni program je eden ključnih izvedbenih aktov za doseganjem ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Nanaša se na varstvo površinskih in podzemnih voda pred vnosom dušika in fosforja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode, na vodovarstvenih območjih in območjih kopalnih voda pa tudi pred onesnaževanjem voda s fekalnimi bakterijami. Operativni program je izvedbeni akt, s katerim so določena poselitvena območja, za katera je treba zagotoviti v predpisanih rokih odvajanje komunalne odpadne vode v kanalizacijo in čiščenje v čistilnih napravah. Uveljavljanje pravnega reda EU na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se nanaša na implementacijo določb direktive Sveta ES 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode ter na podlagi skupnih stališč EU do pogajalskih izhodišč na področju okolja (CONF- SI11/01). Ne glede na določbe direktive Sveta ES 91/271/EGS pa je treba z ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotoviti izpolnjevanje tudi naslednjih obveznosti, ki izhajajo neposredno iz krovne vodne direktive Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES in iz direktiv, ki so združene v njen okvir: ð izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja površinskih in podzemnih voda do leta 2015; ð izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti površinskih in podzemnih voda, če so namenjene oskrbi prebivalcev s pitno vodo; ð preprečevanje pojava evtrofikacije površinskih voda na občutljivih območjih ter ð izpolnjevanje zahtev glede okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, ki veljajo za kopalne vode. Ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je za Republiko Slovenijo glede na višino potrebnih vlaganj največja okoljska investicija, ki je dolgoročna in za katero je pričakovati, da se ji bodo v obdobju do leta 2017 zastavili novi robni pogoji, tako glede rokov izvedbe, predvsem pa glede stopnje varstva, ki jo morajo posamezni ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotoviti. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenitvami zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. Poglaviten cilj programa je, da se v Republiki Sloveniji zagotovijo taki pogoji izvajanja ukrepov izpolnjevanja okoljskih ciljev, ki so v EU harmonizirani na podlagi direktiv v okviru krovne vodne direktive 2000/60/ES. Program se tesno navezuje še na druge določene programe, ki jih predpisuje Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, in sicer na: Operativni program za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje; Program za zmanjšanje tveganja zaradi uporabe pesticidov; Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih vod ; Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja; Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi snovmi in z ostalimi nevarnimi snovmi; Program za zmanjševanje posledic hidroloških suš; Operativni program ravnanja z odpadnimi olji; ter Program za razvoj podeželja. Poleg tega pa predstavljajo naloge iz tega programa investicijske ukrepe, ki so del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Cilji operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda pa se nanašajo tudi na roke izvedbe ter doseganje s predpisi določenih zahtev za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Obveznosti v zvezi z načinom predpisanega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode so za posamezna območja poselitve določene v predpisih, ki urejajo emisijo snovi v vode pri odvajanju odpadne vode. Občina Sežana na območju aglomeracije ID 1052 ne dosega predvidene vrednosti. Z izvedbo projekta se bo pripomoglo k doseganju ciljev OP. Področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na evropski ravni ureja ja Direktiva Sveta z dne o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS). Slovenska zakonodaja je usklajena z zahtevami evropske zakonodaje. Po OP Slovenija oziroma Občina Sežana še ne izpolnjuje zahtev Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), na podlagi katere bi morala v skladu s pristopno pogodbo z dne (Uradni list, št. 263, str. 911) do zgraditi ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v območjih poselitve s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2000 PE. Namen te direktive je zaščiti okolje v Evropski uniji pred negativnimi vplivi komunalne odpadne vode. Cilj te Direktive je, da bo 97% celotne obremenitve iz območij poselitve z več kot PE priključenih na javno infrastrukturo za zbiranje in ustrezno stopnjo čiščenja komunalnih odpadnih voda. Z izvedbo projekta se bo priključenost na CČN Sežana povečala in povečala se bo priključenost prebivalcev na sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Projekt je usklajen in zasleduje tudi cilje Regionalnega razvojnega programa Obalno-Kraške regije V RRP je vseh osem Občin uskladilo cilje na področju gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, podeželskega, prostorskega, okoljskega in kulturnega razvoja, ter skupaj z državo in drugimi partnerji določilo instrumente in vire za njihovo uresničevanje. Eden izmed petih strateških razvojnih ciljev regije je Cilj 5: Trajnostna regija - Regija s trajnostnim gospodarjenjem z energijo, okoljem, prostorom, kjer je med drugim določeno, da se bo dogradilo infrastrukturo za varstvo okolja. V RRP so opredeljene štiri razvojne prioritete regije po posameznih področjih in njihovimi ukrepi. 4. razvojna prioriteta je Infrastruktura, okolje in trajnosten prostorski razvoj, eden izmed programov pa je Program 3: Infrastruktura za varstvo okolja (komunalne odpadne vode, komunalni odpadki). Predmetna investicija v izgradnjo kanalizacije v aglomeraciji Sežana pa znotraj Programa 3 zasleduje Ukrep 1: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, katerega cilj je zagotoviti ustrezne sisteme odvajanja in čiščenja za komunalno odpadno vodo iz vseh območij poselitve s skupno obremenitvijo enako ali večjo od PE. Politika urejanja prostora Slovenije je skupaj z Oceno stanja in teženj v prostoru Slovenije prvi prostorski dokument, s katerim Vlada Republike Slovenije v novem sistemu demokratične ureditve in tržnega gospodarstva določa smeri nadaljnjega urejanja prostora, te za prebivalce Slovenije izredno pomembne dejavnosti. Dokument navaja posamezne cilje politike prostora, med katerimi so opredeljeni naslednji cilji, ki jih zasleduje izvajanje projekta (Hladnik, 2002): z učinkovito prometno in drugo infrastrukturo omogočiti dostopnost do dobrin skupnega pomena, sprejeti izzive novih tehnologij, pospešiti prostorsko-lokacijsko učinkovitost, okolijsko sprejemljivost naložb ter preudarno rabo virov in s tem pripomoči k večji dolgoročni ekonomski učinkovitosti dejavnosti v prostoru, zagotoviti učinkovito upravljanje prostora in okolja ter naravnih vrednot in kulturne dediščine Slovenije, omogočiti enake možnosti dostopa do fizičnih struktur v prostoru ter do informacij in pravnih sredstev v zvezi z urejanjem prostora. Stran 29

95 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE (SPRS) Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države in postavlja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. SPRS skladno s cilji prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje zasnovo bodočega prostorskega razvoja in prioritete ter usmeritve za njegovo doseganje. Prioritete v zasnovi so: enakovredna vključenost Slovenije v evropski prostor, policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj, vitalna in urejena mesta, usklajen razvoj širših mestnih območij, povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja ter izgradnja gospodarske javne infrastrukture, vitalnost in privlačnost podeželja, krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine ter prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in problemi. SPRS opredeljuje, da se za skladen in uravnotežen gospodarski ter družbeni razvoj Slovenije in za razvoj vsakega njenega posameznega območja razvija urbani sistem, ki temelji na povezanem omrežju urbanih naselij. Na nacionalni, regionalni in lokalni ravni se spodbuja usklajeno načrtovanje in uresničevanje projektov s področja organizacije in delovanja gospodarstva, javnih služb in drugih dejavnosti v omrežju urbanih naselij. Operacija bo usklajena z naslednjimi cilji prostorskega razvoja: Racionalen in učinkovit prostorski razvoj: usmerjenost dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja; Kvaliteten razvoj in privlačnost mest in drugih naselij: zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture; Skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi: skladen razvoj območij; Varstvo okolja: zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo ter racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki. Stran 30

96 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI 5.1 Opredelitev tržnih možnosti Ocena oziroma analiza tržnih možnosti investicijskega projekta je raziskava, ki podpira različne strateške poslovne odločitve občine, s poudarkom na odločitvah s področja trženja. Analiza tržnih možnosti je proces zbiranja, zapisovanja, razvrščanja in analiziranja podatkov o kupcih, konkurentih in drugih dejavnikih, ki oblikujejo odnose med ponudniki proizvodov in storitev ter njihovimi kupci. Na tržne možnosti investicijskega projekta navadno v največji meri vplivajo dejavniki, kot so: velikost trga, moč konkurence ter potencialna rast trga. V obravnavanem investicijskem projektu je težko oceniti tržne možnosti oziroma razmere, ki vladajo na trgu javnih družb/služb, sej se le-te ne morejo ravno primerjati s tržnim mehanizmom, ki vlada na trgu gospodarskih družb v ostalih gospodarskih sektorjih. Obravnavana operacija neposredno ni namenjena trženju, saj gre za vlaganja v javno komunalno infrastrukturo občine. Zato pri obravnavanem investicijskem projektu analiza tržnih možnosti ni smiselna, saj je izvajalec investicijskega projekta Občina Sežana. Gre za operacijo neprofitnega sektorja, ki v prihodnosti ne bo prinašala direktnih denarnih koristi, kar v finančnem smislu pomeni, da ne bo prinašala presežka prihodkov od prodaje blaga in storitev (tržne dejavnosti). Osnovni namen izvedbe investicijskega projekta je zagotovitev ustrezne, komunalno opremljene poslovne cone»terminal«v Sežani ter varovanje in zaščita naravnega okolja z učinkovitim odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda na območju poslovne cone in posledično celotne aglomeracije ID 1052 Sežana. Iz samega osnovnega namena lahko razberemo, da investicijski projekt ni namenjen trženju. Občina tudi ni profitna družba. To pa je tudi razlog, da je potrebno smatrati obravnavani investicijskih projekt, ki je širšega družbenega pomena, kot neprofitno naložbo v javno komunalno infrastrukturo. Izvedba investicijskega projekta tudi ni finančno upravičena, zato se investicijski projekt ne povrne v svoji življenjski dobi. Operacija tako ni namenjena trženju, saj sodi v okvir javne službe. Po izvedbi projekta bo investitor/lastnik in upravljavec Občina Sežana predala novo javno komunalno in ostalo infrastrukturo, izvedeno v okviru projekta, v vzdrževanje in najem oziroma upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe javnemu podjetju Kraški vodovod Sežana d.o.o., ki na območju občine opravlja naloge gospodarske javne službe. Izvajalec GJS ima ustrezno usposobljen kader, ki ima izkušnje z vzdrževanjem in upravljanjem primerljive komunalne infrastrukture, ki bo izvedena v okviru projekta. Občina Sežana bo javnemu podjetju Kraški vodovod Sežana d.o.o. zaračunavala najem in oddajanje v uporabo javne komunalne infrastrukture (t.j. fekalne kanalizacije in vodovoda) v višini letne amortizacije. Operacija drugih neposrednih prihodkov ne predvideva. Ker projekt v finančni analizi sam ne ustvarja komercialnih prihodkov s prodajo proizvodov ali storitev, analize tržnih možnosti posebej ne obdelujemo. 5.2 Analiza ciljnega trga Potencialna rast trga je opredeljena s širitvijo obstoječih gospodarskih dejavnosti oziroma obstoječih gospodarskih subjektov, ki so že lastniki zemljišč v okviru poslovne cone, ter z rastjo števila potencialnih novih investitorjev (novih dejavnosti) v Občini Sežana, kar bo neposredno vplivalo tudi na rast števila novih delovnih mest, ki se bodo odpirala v Občini Sežana na osnovi obravnavane operacije. Glavne ciljne skupine Investicijski projekt je namenjen obstoječim in potencialnim (prihodnjim) ciljnim skupinam v ožjem in širšem območju mesta Sežana oziroma celotne Občine Sežana in širše (na območju celotne regije, države in tudi tujine), in sicer: Stran 31

97 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«ð obstoječim gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, ki so že lastniki zemljišč in že delujejo v poslovni coni»terminal«v Sežani, ki bi svojo dejavnost razširili in ustvarjali nova delovna mesta; ð domačim in tujim novim investitorjem oziroma podjetnikom (mikro, mala in srednje velika podjetja), ki bi svojo dejavnost razširiti in morebiti preselili na območje poslovne cone; ð potencialnim novim zaposlenim (predvideno je odpiranje novih delovnih mest); ð stalnim prebivalcem (vseh starostnih skupin); ð vsem potencialnim koristnikom/uporabnikov komunalno opremljenih površin. Neposredni in posredni uporabniki Med neposredne uporabnike lahko štejemo že obstoječe gospodarske subjekte (gospodarske družbe in samostojne podjetnike), ki so že lastniki zemljišč in že delujejo na območju poslovne cone, ter potencialne nove domače in tuje investitorje oziroma podjetnike, ki bodo vlagali v nove poslovne prostore in dejavnosti na območju komunalno urejen -poslovne cone, kakor tudi potencialne nove zaposlene lokalne prebivalce, ki se bodo zaposlili v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih, ki že delujejo v poslovni coni. Posredni uporabniki pa so lahko vsi potencialni koristniki komunalno opremljenih površin poslovne cone. Omenjene skupine neposrednih in posrednih uporabnikov bodo tudi največ koristile omenjene zmogljivosti. Med potencialne uporabnike pa lahko štejemo tudi morebitne nove priseljence in njihove družine, ki se bodo priselili na to območje, v kolikor bo delovno, družbeno, socialno, kulturno, bivanjsko pa tudi vzgojno in izobraževalno okolje primerno in privlačno (nova delovna mesta zaradi širitve dejavnosti obstoječih gospodarskih subjektov ter novih gospodarskih subjektov). Opredelitev tržnega območja Tržno območje je območje mesta Sežana, okoliških naselij, Občine Sežana, sosednjih občin, regije in države, katerega prebivalci bodo imeli od investicijskega projekta največ koristi. Širše tržno območje je tudi območje sosednjih držav, iz katerih bi lahko prihajali novi investitorji/podjetniki, ki bi se odločili vlagati v svoje nove obrate zaradi ugodnih in primernih pogojev za razvoj različnih gospodarskih dejavnosti. Stran 32

98 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«6 TEHNIČNO TEHNOLOŠKI OPIS INVESTICIJSKEGA PROJEKTA 6.1 Vrsta investicijskega projekta Investitor, Občina Sežana, namerava na območju poslovne cone»terminal«v Sežani na parcelah številka 3871/3, 3745/332, 3745/334, 3870/2, 3745/350, 3745/35, 6091/33, 3854/8, 3854/7, 3745/310, 3745/321, 3745/253, 3745/330, 3797/6, 3791/15, 3745/401, 3745/173, 3745/543, 3745/547, 3745/247, 3878/8, 3883/34, 3745/589, 3745/369 in 3745/342 vse k.o Sežana, zgraditi kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih voda v skupni dolžini 2.335,0 m in vodovodno omrežje s hidrantno mrežo v skupni dolžini 1.200,0 m ter tako komunalno opremiti obstoječe in ostale zazidljive površine poslovne cone v skupni površini 67,40 ha in s tem omogočiti nadaljnji razvoj območja. Poseg v prostor je opredeljen kot novogradnja manj zahtevnega objekta t.j. javnega infrastrukturnega objekta / komunalne infrastrukture. Operacija z vidika tehnične izvedljivosti predstavlja funkcionalno zaokroženo celoto, zato je ekonomsko najbolj upravičena. Gradnja bo potekala fazno. Projekt se bo izvajalo fazno, in sicer na način, da bo pogoju, da je zgrajena Faza 1 je mogoče graditi bilo katero izmed preostalih faz, saj vsaka faza predstavlja zaključeno celoto. Posamezna faza v okviru operacije predstavlja ekonomsko nedeljivo celoto aktivnosti in izpolnjuje natančno določeno funkcijo in ima jasno opredeljene cilje. Slika 5: Pregledna situacija ureditve komunalne infrastrukture na območju poslovne cone Terminala v Sežani s prikazom faznosti izvedbe. Vir: PZI projektna dokumentacija, marec Stran 33

99 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«V okviru projekta je predvidena izvedba 3eh faz. V okviru posamezne faze je predvidena izvedba naslednjih del: ð Faza 1: Izgradnja kanala F1 do RJ7, kanala F2, črpališča s priključkom na obstoječo kanalizacijo, kanala F3 in kanala F5. Faza 1 bo komunalno opremila vse obstoječe objekte, komunalna oprema pa bo nudila tudi navezavo na območje OLN Sežana zahod. ð Faza 2: Izgradnja kanala F1 od RJ7 do RJ15, vodovoda ob kanalizaciji kanala F1, kanala F4 ter vodovoda ob kanalizaciji kanala F4. Faza 2 bo omogočila priključitev predvidene zazidave na jugu od dostopne ceste na terminal. ð Faza 3: Izgradnja kanala F6, ki bo omogočil priključitev obstoječih objektov ob železniški progi ter vodovoda od kanal F1 do obstoječega vodovoda. Slika 6: Pregledna situacija ureditve komunalne infrastrukture na območju poslovne cone Terminala v Sežani s prikazom izvedbe posamezne infrastrukture v posamezni fazi izvedbe. Vir: PZI projektna dokumentacija, marec Osnovna namenska raba prostora se po izvedbi projekta ne spreminja. Izboljšuje se le komunalna infrastrukturna opremljenost območja poslovne cone t.j. Terminala v Sežani. Za izvedbo investicijskega projekta je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa je v času izdelave tega dokumenta še v pridobivanju. V času izdelave tega dokumenta je bila izdelana že vsa projektna dokumentacija (IDZ, DGD in PIZ) in vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po izvedbi investicijskega projekta se bo opravilo tehnični pregled in pridobilo uporabno dovoljenje. Z ureditvijo komunalne infrastrukture t.j. javne kanalizacije komunalnih odpadnih voda ter vodovodnega in hidrantnega omrežja se bodo lahko obstoječi objekti na območju priključili na obstoječe primarno kanalizacijsko in vodovodno omrežje na območju posegov ter na CČN Sežana. Nameravana operacija bo prispevala k trajnostnemu okoljskemu in prostorskemu razvoju ter k uravnoteženi in kvalitetni vzgojno komunalni infrastrukturni mesta Sežana, aglomeracije z ID 1052 Sežana in občine. Instalacijsko se bo vsa nova infrastruktura navezovala na obstoječe komunalne, instalacijske in cestne priključke. Posegi, ki sestavljajo operacijo, predstavljajo ekonomsko in tehnično-tehnološko nedeljivo celoto, saj se bodo izvajali na istem območju in v istem časovnem obdobju, kar je smiselno tako z vidika optimizacije stroškov, optimizacije posegov v prostor kot tudi z vidika čim hitrejšega celovitega izboljšanja kakovosti infrastrukturne opremljenosti poslovne cone in mesta Sežana. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izboljšala kakovost Stran 34

100 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«življenjskega standarda in bivanjskih pogojev občanov ter omogočila nadaljnji razvoj mesta in gospodarskih (podjetniških) dejavnosti prebivalcev, posredno pa tudi prebivalcev celotne Občine Sežana. 6.2 Povzetek tehničnega poročila Investitor želi urediti komunalno kanalizacijo na Terminala v Sežani ter tako komunalno opremiti obstoječe in ostale zazidljive parcele ter s tem omogočiti nadaljnji razvoj območja. Izvedena kanalizacija bo v prvi fazi omogočala odvodnjo odpadnih komunalnih vod obstoječih objektov ter preostalih zazidljivih parcel v območju. V drugi fazi bo kanalizacija omogočala odvodno odpadnih komunalnih vod tudi iz OLN Sežana jugozahod. Odvodnja se bo vršila preko novega črpališča, lociranega na parceli številka 3878/8 in 3745/347 obe k.o Sežana, ki bo dimenzionirano za odvodnjo celotnega območja velikosti cca 64 ha. Črpališče se bo na obstoječo kanalizacijo, ki bo preko tlačnega voda odvajala komunalne odpadne vode, priključilo pred kamionsko cesto, od kjer naprej kamionski terminal prečka obstoječa kanalizacija. Predvidena je izgradnja kanalizacijskih kanalov F1, F2, F3, F4, F5 in F6, ki bodo povezali obstoječe objekte z deloma urejeno kanalizacijo ter obstoječa zazidljiva območja brez komunalne opreme. Vse objekti, ki imajo urejene lokalne greznice, se bo po izgradnji priključilo na kanalizacijsko omrežje, lokalne greznice pa ukinilo. Vzporedno z izgradnjo kanalizacije se bo na območju posegov uredilo tudi vodovodno omrežje s hidrantno mrežo. Skladno s pogoji Elektro Primorska se bo ob delu kanal F1 in F5 se izvedlo kablovod za potrebe visoke napetosti, ki pa ni predmet obravnave tega projekta. V okviru projekta se bo obstoječe porušene asfaltne površine v celoti obnovilo. V območju obdelave se bo izvedlo naslednje komunalne naprave: ð komunalna kanalizacija, ð vodovod in hidrantno mrežo ter ð priključek črpališča na NN omrežje. KANALIZACIJSKI SISTEM (kanalizacija komunalnih odpadnih voda) Predvidena je izgradnja komunalnega kanala F1, F2, F3, F4, F5 in F6. Padavinska kanalizacija ni predmet projekta. Komunalna kanalizacija na območju Terminala: Ureditev komunalne kanalizacije obravnava ureditev območje obstoječega terminala s praznimi zazidljivimi površinami, ki se bodo na črpališče priključile preko kanalov F1, F2, F3, F4 in F5. Območje obsega cca 32 ha. Komunalna kanalizacija na območju ob opuščenem železniškem tiru: Ureditev komunalne kanalizacije obravnava ureditev območja ob opuščenem železniškem tiru, ki se bo priključilo na komunalno kanalizacijo, ki se gradi v sklopu izgradnje komunalne infrastrukture za potrebe skladiščne hale v Sežani. Omenjeni del kanalizacije (sekundarni kanal C) ima pridobljeno gradbeno dovoljenje št / z dne Za potrebe odvodnje odpadnih vod je v okviru tega projekta predvidena izgradnja kanal F6. Območje obsega cca 2,44 ha. Komunalna kanalizacija na območju OLN Sežana jugozahod: Ureditev komunalne kanalizacije obravnava tudi ureditev priključkov za potrebe območja, ki se ureja z OLN. Priključek območja bo mogoč na kanal F3 in F5. Območje obsega cca 32,5 ha. Črpališče: Črpališče bo izvedeno iz AB konstrukcije velikosti 4,0 x 12,0 x 2,66 m na globini cca 6-7 m, ki bo pogojena z izvedenim kanalom F1. Črpališče se bo v prvi fazi zasnovalo s poglobitvijo za namestitev 4 črpalk, in sicer je za fazo 1 predvidena vgradnja dveh črpalk, za merodajni dotok 35,20 l/s, ki omogočata odvodnjo komunalnih odpadnih vod za območje terminala. Črpalki bosta delovali izmenično. Za primer priključitve območja OLN, bo moralo črpališče omogočati prostor za montažo še dveh črpalk enakega tipa kot so bile montirane v fazi 1 in omogočajo odvodnjo dodatnih 35,75 l/s kot je predvideno s priključitvijo za fazo 2 območje OLN. Za primer postopnega priključevanja območja OLN je predvidena v črpališču tudi akumulacija, ki je preračunana na skupen dotok za fazo 1 in 2. Imelo bo vgrajen bazen, ki bo omogočal zadrževanje odpadnih komunalnih voda za primere izpada elektrike oziroma druge okvare na črpališču za čas 30 min, kar bo omogočilo varno intervencijo ob polni obremenitveni dotočni površini. Velikost zadrževalne komore bo cca 127,7 m 3. Priključek črpališča na obstoječe Stran 35

101 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«kanalizacijsko omrežje bo izvedeno iz tlačnega voda 2 x 110 mm, ki bo omogočal priključitev para črpalk na posamezen vod ter bo nudil dodatno varnost v primeru okvare na tlačnem vodu. Cevi kanalizacije: Vgradilo se bo kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Za novo projektirano padavinsko in komunalno kanalizacijo so predvidene PVC cevi temenske obremenitve SN8, ki se jih bo položilo na betonsko podlago in pod voznimi površinami polno obbetoniralo. Kanalizacija bo izvedena vodotesno. V času gradnje bo potrebno paziti, da ne bo prihajalo do obremenitve zasutih cevovodov s prehodi težke gradbene mehanizacije. Vgrajevanje bo potrebno izvesti v skladu z veljavnimi tehničnimi standardi, navodili proizvajalcev cevi in navodili geomehanika na mestih, kjer bo potrebno njegovo sodelovanje. Revizijski jašek: Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov notranje dimenzije fi 80 cm, z litoželeznimi pokrovi fi 60 cm nosilnosti 250 KN na prometnih površinah, oziroma 150 KN na zelenici in pločniku. Pokrovi bodo opremljeni s zaklepom. Vgradilo se bo vodotesne povozne betonske jaške. Jaški bodo sestavljeni iz spodnjega obdelanega dela-mulde, cevnim odcepom za dotočni, odtočni in stranski dotok kanalov, ter srednjim delom cev 80 cm in zgornji del razbremenilna plošča in armirano betonski venec s pokrovom. V kolikor bo znašala globina jaška več kot 2m, se bo izvedlo jašek iz cevi premera 100 cm. VODOVOD (vodovodno in hidrantno omrežje) Vzporedno z izgradnjo kanalizacije odpadnih voda se bo zgradilo še vodovodno omrežje iz NL150 s hidrantno mrežo. Jaški: Na vodovodnem omrežju so predvideni armiranobetonski jaški z armiranobetonsko ploščo ter vgrajenim ustreznim pokrovom. Debelina ter nosilnost stene ter plošče bo ustrezala predvidenim obremenitvam. Minimalna debelina stene bo 15 cm. Vse prehode cevovoda skozi jaške se bo obbetoniralo. Vse notranje stene jaška se bo fino obdelalo. Hidrantna mreža: Za protipožarno zaščito je na vodovodu predvidena izgradnja podzemnih hidrantov in zunanjo hidrantno omarico komplet z opremo in ključem za odpiranje hidrantov. Po končani montaži in priključitvi vodovoda se bo izvedlo hidrantni preizkus vseh hidrantov. Tlačni preizkus in dezinfekcija cevovoda: Po končani montaži cevovoda in hidrantov v posameznih etapah izgradnje se bo izvedel za vse cevovode tlačni preizkus. Pred predajo vodovoda v uporabo se bo cevi izpralo, izvedena bo dezinfekcija ter vzelo se bo vzorec in izvršilo bakteriološko analizo vode. Elektro, TK, prometno omrežje in zaključna dela Na lokaciji je obstoječe elektro omrežje. Predviden je priključek črpališča na elektro omrežje, skladno s pogoji upravljavca le-tega. Na območju se nahaja tudi TK in plinovodno omrežje, na katerega z izjemo prečkanj ni predvidenih posegov. Znotraj območja posegov je predvidena tudi izvedba priključna na obstoječi jašek, ki se nahaja izven vozišča avtoceste in ograje, na območju parkirišča na južni strani odsek Na ostalo prometno omrežje ni predvidenih posegov. Zaključna dela predvidevajo, da se bo vse površine počistilo, zelenice splaniralo, humuziralo in zasejalo z avtohtono vrsto trave. Stran 36

102 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«7 ANALIZA ZAPOSLENIH 7.1 Analiza zaposlenih Vpliv investicijskega projekta na zaposlenost ima posredne in neposredne učinke. Med neposredne učinke štejemo zgolj delovna mesta, ki so potrebna za nemoteno obratovanje investicijskega projekta. Med posredne učinke pa štejemo delovna mesta, ki se odprejo v času izvajanja investicijskega projekta.+ Neposredna delovna mesta Po izvedbi projekta bo investitor/lastnik Občina Sežana predala izvedena dela v najem (del infrastrukture, ki se nanaša na novozgrajeno kanalizacijo komunalnih odpadnih vod in vodovod) oziroma upravljanje in vzdrževanje izvajalcu gospodarske javne službe (izvajalcu GJS t.j. javnemu podjetju Kraški vodovod Sežana d.o.o.), ki na območju občine skrbi za upravljanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture. Število zaposlenih bo na Občini Sežana kot investitorju/lastniku ter pri izvajalcu GJS v obeh primerih, tako pri scenariju»brez investicije«kot tudi pri scenariju»z investicijo«, ostalo nespremenjeno. Zaradi izvedbe obravnavanega investicijskega projekta se ne bodo pojavile potrebe po zaposlovanju dodatne delovne sile (ni predvideno dodatno zaposlovanje ne pri Občini Sežana kot tudi ne pri izvajalcu GJS). Tako Občina Sežana kot tudi izvajalec GJS bosta zagotovila izvedbo investicijskega projekta ter kasneje njegovo upravljanje in vzdrževanje z lastnimi kadri, saj že zaposlujeta ustrezno usposobljen kader, ki že ima izkušnje z izvedbo, upravljanjem in vzdrževanjem primerljive komunalne infrastrukture. Posredna delovna mesta Kot smo že zgoraj omenili so to delovna mesta v času izvedbe projekta. Ker bodo navedeni investicijski projekt v večji meri izvajali domači izvajalci, bo navedeni investicijski projekt vplival na produkcijo potrebnih materialov ter na povečanje storitvene dejavnosti v Sloveniji, kar pa bo dvignilo dodano vrednost domačega gospodarstva, zagotovilo dodatna sredstva za zaposlene v navedenih dejavnostih in pripomoglo k ohranjanju in odpiranju novih delovnih mest. Vzporedna delovna mesta Poleg neposrednih in posrednih delovnih mest, ki so vezana direktno na investicijski projekt, pa moramo omeniti oziroma opozoriti tudi na vzporedna delovna mesta. Vzporedna delovna mesta so dodatne zaposlitve zaradi vzporednih dejavnosti, ki jih bo omogočal obravnavani investicijski projekt. To so predvsem obstoječi pa tudi novi, potencialni nosilci obrtnih, proizvodnih, storitvenih in trgovskih dejavnosti, ki se bodo zaradi komunalno urejene poslovne cone priselili v občino oziroma širili svoje kapacitete in s tem tudi povečevali zaposlenost. Zaradi izvedbe operacije in izboljšanja bivanjskih pogojev kraja pa je dolgoročno pričakovati povečanje števila prebivalcev ter zaradi izboljšanja bivanjskih pogojev bo omogočen tudi razvoj kraja. Menimo, da bo obravnavan projekt najbolj vplival na povečanje vzporednih delovnih mest. 7.2 Kadrovsko organizacijska organizacija izvedbe investicijskega projekta Za izvedbo investicijskega projekta ni predvidene posebne organizacije. Investitor Občina Sežana je s svojimi zaposlenimi tudi odgovorni nosilec celotnega projekta. Občina Sežana zaposluje ustrezno usposobljen kader, ki že ima izkušnje z izvedbo podobnih projektov. Investicijski projekt bo investitor izvajal tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev (izdelava projektne in investicijske dokumentacije ter izvedba strokovnega nadzora gradnje). Dela se bodo oddala v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Pripravo, izvedbo in spremljanje investicijskega projekta je in bo tudi v prihodnje vodila strokovna skupina investitorja v okviru obstoječih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. Investitor bo vodenje investicijskega projekta zagotovil z lastnimi viri v okviru občinske uprave, saj že zaposluje ustrezno usposobljen kader, ki že ima Stran 37

103 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«izkušnje z izvedbo podobnih investicijskih projektov. Odgovorna oseba investitorja je župan Občine Sežana David Škabar. Odgovorna vodja za izvedbo investicijskega projekta je Lejla Kastelic, višja svetovalka I za infrastrukturo, ki je zaposlena na Občini Sežana. Kot vodja investicijskega projekta je/bo odgovorna za njegovo izvedbo oziroma pripravo in spremljanje izvajanja projekta. Vodja projekta ima ustrezno znanje in izkušnje za vodenje predmetnega investicijskega projekta, saj je sodelovala in vodila že številne primerljive projekte, in sicer: ð Vodovod za Vrhe 1. faza Majcni Veliko Polje 1. etapa Jeriši Griže in 2. etapa Griže - Veliko Polje ð Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Sežana ð Manipulativni plato in montažni objekt na CERO Sežana Podrobnejši pregled nalog vodje projekta je naveden v poglavju Slika 7: Kadrovsko organizacijska shema izvedbe projekta. Ključne odločitve glede izvajanja investicijskega projekta bo sprejemal župan Občine Sežana. Pregled, koordinacijo in nadzor nad izvajanjem aktivnosti izdelave investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije, razpisne dokumentacije, samo izvedbo postopka javnega naročila ter kasneje izvedbo projekta je in bo še naprej vodil nosilec projekta, in sicer odgovorne osebe za izvedbo investicij na Občini Sežana v sodelovanju z zunanjimi svetovalci-sodelavci. Odgovorna vodja projekta bo redno izvajala vmesne kontrole izvedbe del in oceno porabe sredstev. Ob zaključku investicijskega projekta bo pripravila zaključno vsebinsko in finančno poročilo o izvedenem projektu. Za izdelavo študij, analiz in pripravo projektne in investicijske dokumentacije ter za izvedbo strokovnega nadzora gradnje so bili in bodo tudi v prihodnje s strani investitorja in vodje investicijskega projekta najeti zunanji izvajalci/sodelavci. Ostali zunanji koordinatorji niso predvideni. Stran 38

104 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«Upravljanje nove komunalne infrastrukture izvedene v okviru projekta po pridobitvi uporabnega dovoljenja: Po izvedbi projekta bo investitor/lastnik Občina Sežana predala izvedena dela v upravljanje javnemu podjetju Kraški vodovod Sežana d.o.o., ki bo kot dober gospodar skrbel za kakovostno in učinkovito upravljanje in vzdrževanja na novo izvedene komunalne infrastrukture. Glede načina končnega prevzema in vzpostavitve obratovanja ter načina in pristojnosti vzdrževanja investicijskega projekta med obratovanjem pa se bo Občina Sežana (kot investitor/lastnik) dogovorila z upravljavcem in vzdrževalcem (javnim podjetjem Kraški vodovod Sežana d.o.o.), ki že ima izkušnje z upravljanjem in vzdrževanjem primerljive infrastrukture. Po izvedbi investicijskega projekta se kadrovsko organizacijska shema upravljanja in vzdrževanja izvedene komunalne infrastrukture ne bo spremenila. Stran 39

105 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«8 OCENA VREDNOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA 8.1 Navedba osnov in izhodišča za oceno vrednosti investicijskega projekta Ocena vrednosti investicijskega projekta (investicijskih stroškov) temelji na sledečih predpostavkah: ð stroški GOI del so dobljeni na podlagi izdelane projektne dokumentacije in projektantske ocene vrednosti, marec 2019; ð stroški strokovnega nadzora gradnje so ocenjeni v višini 2,0% od vrednosti izvedbe GOI del; ð stroški projektantskega nadzora so ocenjeni v višini 1,0% od vrednosti izvedbe GOI del; ð stroški izdelave PID dokumentacije so ocenjeni v višini 1,5% od vrednosti izvedbe GOI del in na podlagi izkustvenih ocen investitorja; ð stroški varstva in koordinacije pri delu so ocenjeni na podlagi izkustvenih ocen investitorja; ð v izračunu je upoštevan in posebej prikazan 22,0% DDV za vsa dela, ki so predmet obdavčitve v skladu z veljavnim ZDDV-1; ð v izračunu je upoštevano, da je 22,0% DDV za izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih voda in vodovoda obračunan po 76.a členu ZDDV-1 ter da je 22,0% DDV vezan na stroške strokovnega nadzora gradnje, stroške projektantskega nadzora, stroške izdelave PID ter varstva in koordinacije pri delu povračljivi, kar pomeni, da ne predstavljata stroška/izdatka za občino; ð kot upravičene stroške za koriščenje deleža sredstev občin za sofinanciranje investicij po 23. členu ZFO-1 v letu 2019 in 2020, in sicer deleža nepovratnih sredstev, ki pripada Občini Sežana, smo upoštevali stroške izvedbe GOI del in stroške strokovnega nadzora gradnje z davkom na dodano vrednost, ki ni povračljiv, ki so/bodo nastali po potrditvi DIIP oziroma v letu sofinanciranja t.j. v letu 2019 in 2020 ter do skrajnega roka za predložitev zahtevkov t.j ; ð dinamika investicijskih vlaganj oziroma nastajanja investicijskih stroškov je oblikovana na osnovi časovnega načrta izvedbe investicijskega projekta; ð predračunske cene so na ravni: marec 2019; ð preračun vrednosti investicijskega projekta iz stalnih cen v tekoče cene: za vsa dela oziroma vse stroške, ki so že nastali in bodo nastali do konca leta 2019, se je upoštevalo, da so stalne cene enake tekočim cenam; za vsa dela oziroma vse stroške, ki bodo nastali predvidoma v naslednjih letih, so njihove vrednosti preračunane iz stalnih cen v tekoče cene na osnovi podatkov o predvideni inflaciji v skladu z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2018, ki jo je septembra 2018 izdelal UMAR; le-ta napoveduje za leto 2018 povprečno inflacijsko stopnjo 1,8%, za leto ,1% povprečno inflacijsko stopnjo in za leto ,3% povprečno inflacijsko stopnjo, za leto 2021 smo upoštevali povprečno inflacijsko stopnjo iz leta 2020; predračunske cene so: marec 2019, zato smo vrednosti del, ki se bodo predvidoma izvajala v letu 2020 revalorizirali s faktorjem 1,0230 ter v letu 2021 s faktorjem 1,0465. Stran 40

106 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«8.2 Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah Vrednost investicijskega projekta oziroma višina investicijskih stroškov po stalnih cenah znaša ,96 EUR brez DDV oziroma ,57 EUR z DDV. Dejanski investicijski stroški/izdatki projekta brez upoštevanega povračljivega DDV in obračunanega DDV po 76.a členu ZDDV-1 po stalnih cenah znašajo ,96 EUR. Tabela 14: Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah, marec 2019, v EUR. Vrsta del (stalne cene: 03/2019) Dinamika po letih Neupravičeni stroški SKUPAJ Upravičeni stroški Nepovračljivi brez DDV DDV in davki Skupaj STROŠKI IZVEDBE GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTLACIJSKIH DEL , , , , , , , , ,20 IZVEDBA 1. FAZE , , , , ,85 IZVEDBA 2. FAZE , , , , ,94 IZVEDBA 3. FAZE , , , , , ,41 STROŠKI OSTALIH ZUNANJIH IZVAJALCEV , , , , , , , , ,37 STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE 5.703, , , , , , , , ,96 STROŠKI PROJEKTANTSKEGA NADZORA 2.000, ,85 829, , , , , ,61 STROŠKI IZDELAVE PID , , , , , ,80 STROŠKI VARSTVA IN KOORDINACIJE PRI DELU 3.900, , , , , , , ,99 SKUPAJ NETO VREDNOST INVESTICJSKEGA PROJEKTA (v EUR brez DDV) , , , , , , , , ,57 22% DDV (skupaj povračljivi, nepovračljivi in obrnjena davčna stopnja po 76.a členu ZDDV-1) , , , ,61 SKUPAJ BRUTO VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (v EUR z DDV) , , , ,57 DDV po 76.a členu ZDDV-1 - ni strošek/izdatek občine , , , ,21 Povračljivi DDV - ni strošek/izdatek občine 2.552, , , ,40 Nepovračljivi 22% DDV (krije občina) 0,00 0,00-0,00 VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA z nepovračljivim DDV (Dejanski izdatki/stroški Občine Sežana) Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah , , , ,96 SKUPAJ DEJANSKI IZDATKI/STROŠKI OBČINE (z vključenim nepovračljivim DDV) BRUTO STROŠKI AKTIVNOSTI (z upoštevanim DDV, DNP in tudi povračljivim DDV) Stran 41

107 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«8.3 Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah Vrednost investicijskega projekta oziroma višina investicijskih stroškov po tekočih cenah znaša ,86 EUR brez DDV oziroma ,05 EUR z DDV. Dejanski investicijski stroški/izdatki projekta brez upoštevanega povračljivega DDV in obračunanega DDV po 76.a členu ZDDV-1 po tekočih cenah znašajo ,86 EUR. Upravičeni stroški do sofinanciranja projekta na osnovni 23. člena ZFO-1 v letih 2019 in 2020 znašajo ,34 EUR. Tabela 15: Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah, v EUR. Vrsta del (tekoče cene) STROŠKI IZVEDBE GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTLACIJSKIH DEL , , , , , , , , ,20 IZVEDBA 1. FAZE , , , , ,86 IZVEDBA 2. FAZE , , , , ,83 IZVEDBA 3. FAZE , , , , , ,51 STROŠKI OSTALIH ZUNANJIH IZVAJALCEV , , , , , , , , ,85 STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE 5.703, , , , , , , , ,82 STROŠKI PROJEKTANTSKEGA NADZORA 2.000, ,32 867, , , , , ,41 STROŠKI IZDELAVE PID , , , , , ,62 STROŠKI VARSTVA IN KOORDINACIJE PRI DELU 3.900, , , , , , , ,00 SKUPAJ NETO VREDNOST INVESTICJSKEGA PROJEKTA (v EUR brez DDV) , , , , , , , , ,05 22% DDV (skupaj povračljivi, nepovračljivi in obrnjena davčna stopnja po 76.a členu ZDDV-1) , , , ,19 SKUPAJ BRUTO VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (v EUR z DDV) , , , ,05 DDV po 76.a členu ZDDV-1 - ni strošek/izdatek občine , , , ,71 Povračljivi DDV - ni strošek/izdatek občine 2.552, , , ,48 Nepovračljivi 22% DDV (krije občina) 0,00-0, ,00 VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA z nepovračljivim DDV (Dejanski izdatki/stroški Občine Sežana) Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah Dinamika po letih Upravičeni stroški za Neupravičeni stroški SKUPAJ sofinanciranje 23. Nepovračljivi člen ZFO-1 brez DDV DDV in davki , , , ,86 Skupaj SKUPAJ DEJANSKI IZDATKI/STROŠKI OBČINE (z vključenim nepovračljivim DDV) BRUTO STROŠKI AKTIVNOSTI (z upoštevanim DDV, DNP in tudi povračljivim DDV) Stran 42

108 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«Tabela 16: Vrednost investicijskega projekta ločena na upravičene in neupravičene stroške za sofinanciranje projekta po 23. členu ZFO-1 po tekočih cenah v letih 2019 in 2020, v EUR. Dinamika nastajanja upravičenih in neupravičenih stroškov na osnovi 23. člena ZFO-1 v letu 2019 in 2020 (tekoče cene) Dinamika po letih SKUPAJ v EUR % STROŠKI IZVEDBE GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTLACIJSKIH DEL , , ,71 85,8% STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE 5.703, , ,63 1,7% STROŠKI PROJEKTANTSKEGA NADZORA ,0% STROŠKI IZDELAVE PID ,0% STROŠKI VARSTVA IN KOORDINACIJE PRI DELU ,0% SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI , , ,34 87,5% STROŠKI IZVEDBE GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTLACIJSKIH DEL , ,78 9,2% STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE , ,98 0,2% STROŠKI PROJEKTANTSKEGA NADZORA 2.000, ,32 867, ,30 0,9% STROŠKI IZDELAVE PID , ,46 1,4% STROŠKI VARSTVA IN KOORDINACIJE PRI DELU 3.900, , , ,00 0,8% SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 5.900, , , ,52 12,5% SKUPAJ VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA , , , ,86 100,0% Stran 43

109 Investicijski program (IP):»POSLOVNA CONA«9 ANALIZA LOKACIJE 9.1 Opis in analiza lokacije Makro lokacija Kohezijska regija: Statistična regija: Občina: Naselje: Slika 8: Zahodna Slovenija Obalno-Kraška statistična regija Sežana Sežana Prikaz makro lokacije investicijskega projekta. OBMOČJE OBČINE SEŽANA MESTO SEŽANA Vir: Wikipedija in PISO Občine Sežana, marec LOKACIJA POSEGA V MESTU SEŽANA Stran 44