Načrt vzpostavitve in komunikacije v omrežju ARON Andrej Lajovic S57LN, Dragan Selan S55Z, Aleš Košatko S59MA, Primož Kanič S56WKC 13. november

Transkripcija

1 Načrt vzpostavitve in komunikacije v omrežju ARON Andrej Lajovic S57LN, Dragan Selan S55Z, Aleš Košatko S59MA, Primož Kanič S56WKC 13. november Osnovna struktura omrežja Omrežje ARON ima drevesno strukturo, ki ima (vsaj v tokratni vaji) tri nivoje komunikacije. Od zgoraj navzdol so to: republiška postaja S50ARO [ CORS] regijske postaje (Ljubljana, Kranj... ) [ ReCO + CZ] lokalne postaje (posamezni radioamaterji) 2 Vzpostavitev in delovanje omrežja Vzpostavitev omrežja v vaji bo sprožena s strani S50ARO, pri čemer uporabljajmo naslednji postopek: 2.1 KV (večinoma velja tudi za UKV) Kot je nakazano, komunicira republiška postaja s Centrom za obveščanje Republike Slovenije (CORS), regijske postaje pa z regijskimi Centri obveščanja (ReCO) ter regijskimi centri Civilne zaščite (CZ). V tokratni vaji deluje le komunikacija S50ARO s CORS, komunikacija med regijskimi postajami ter ReCO in CZ pa se izvaja navidezno. S50ARO pokliče na khz in zaprosi regijske postaje, naj se ji javijo (pri tem naj obvezno poudari, da naj se javljajo samo regijske postaje, ne pa tudi lokalne). Republiška postaja naredi spisek regijskih in vsaki od njih dodeli frekvenco. Regijske postaje preverijo, ali je ta primerna in prosta ter na khz javijo nazaj uspeh/neuspeh. V primeru neuspeha jim S50ARO dodeli novo itd. Ko postopek uspe, se regijske postaje preselijo na dogovorjene frekvence. Lokalne postaje, ki so medtem poslušale na khz tako izvedo, na kateri frekvenci se morajo javiti regijski in se premestijo tja. Regijske postaje se oglasijo na svojih frekvencah, naredijo spisek lokalnih postaj in jih nato po tem seznamu pokličejo, poizvejo o stanju in prevzamejo morebitna sporočila. 1

2 S tem delom postopka dosežemo, da 1. se frekvence regijskih postaj dodelijo dinamično glede na trenutno zasedenost frekvenčnega pasu 2. ima S50ARO seznam dodeljenih frekvenc 3. lokalne postaje samo s poslušanjem na khz ugotovijo, kam se morajo usmeriti 4. regijske postaje stopijo v stik z lokalnimi končnimi postajami Cikel delovanja republiške postaje Cikel delovanja postaje S50ARO je sledeči: operater sledi spisku regijskih postaj: vsako od njih pokliče na njeni lastni frekvenci (kratek QSY, deset sekund) in jo zaprosi, naj mu preda poročilo o stanju ter sporočila. Regijska postaja glede na dolžino poročila in količino sporočil na svoji frekvenci oznani QRX N minut, naredi začasen QSY na khz in izmenja promet z S50ARO. Ko S50ARO pride do konca spiska regijskih postaj, naredi splošno oznanilo, v katerem pove svojo identifikacijo, naziv vaje ter frekvence regijskih postaj, npr.: S50ARO Vaja ARON Frekvence regijskih postaj: Ljubljana 3.720, Maribor Postaje, ki so v omrežje prišle naknadno, lahko tako z nekaj čakanja na khz izvejo, kam se morajo postaviti, da dobijo svojo regijskih postajo. Če bi podatek potrebovale bolj nujno, lahko za informacijo vprašajo direktno S50ARO. Takšen postopek zagotavlja, da 1. S50ARO kar največ časa preživi na svoji primarni frekvenci khz 2. nismo vezani na fiksen časovni cikel: regijskim postajam ni treba ob določeni uri čakati v vrsti, da bi predale poročilo o stanju in sporočila, temveč preprosto počakajo, da jih S50ARO pokliče. Tako dobimo najboljši izkoristek operaterskega časa na regijskih postajah. 3. imajo novoprispele postaje, ki bi se rade vključile v omrežje, standarden način za ugotavljanje frekvence svoje regijske postaje. Preprosto prisluhnejo na khz, kjer se prej ali slej pove spisek frekvenc, nato pa naredijo QSY Cikel delovanja regijske postaje Regijska postaja v ciklu svojega delovanja pokliče vse lokalne postaje, ki jih ima na spisku, in prevzame poročila o stanju. Dobro bi bilo, da na koncu cikla tako kot S50ARO odda nekaj osnovnih podatkov o omrežju in vaji. Zatem nekaj časa počaka, tako da se cikel klicanja ponovi npr. vsakih 20 minut ali poljubno drugo periodo. Lokalne postaje svoja sporočila regijskim podajajo asinhrono, torej takrat, ko jih imajo. Vsaka novoprispela postaja pokliče regijsko, ta jo uvrsti na seznam in prevzame poročilo o stanju ter morebitna sporočila. Takšen postopek poskrbi, da 1. je stanje lokalnih postaj redno ažurirano 2

3 2. se nove postaje dodajo na spisek takoj, ko se pojavijo 3. oddaja sporočil ni vezana na fiksen cikel. To pomeni, da lokalne postaje ne potrebujejo gledanja na uro in posledično ne morejo zamuditi oddaje sporočil. 4. sporočila se prenesejo takoj, ko nastane potreba (ni zakasnitve) 2.2 UKV Postopek poteka skoraj identično kot za KV, le da se S50ARO pri izbiri frekvenc regijskih postaj drži predvidenega razporeda (objavljenega v CQ ZRS), ki je pripravljen tako, da kar najbolj zmanjša možnost medsebojnih motenj. V primeru, da direktna komunikacija med S50ARO in regijsko postajo po UKV ni mogoča, se za določitev UKV frekvence uporabi komunikacija po KV. Ostali del postopka (predaja sporočil ipd.) je enak kot na KV. 2.3 Komunikacija med S50ARO in regijskimi postajami Komunikacija regijskih postaj z S50ARO od tod dalje poteka po kanalu, za katerega se presodi, da je bolj zanesljiv ali učinkovit (bodisi KV bodisi UKV). 2.4 Prednostni promet Vsaka postaja, ki ima nujno sporočilo ali klic v sili (slednji je najvišja prioriteta), ima pravico prekiniti katerokoli komunikacijo na kateremkoli nivoju. To na primer pomeni, da lahko radioamater, če je sila, pokliče regijsko postajo tudi medtem, ko ta prejema sporočila od drugih operaterjev. Če ugotovi, da regijska postaja v tistem trenutku ni dosegljiva, ali naleti na druge težave, sme poklicati drugo regijsko postajo, če je ta v njegovem dosegu, sicer pa tudi republiško postajo S50ARO. 3 Posredovanje sporočil Za uspešno sledenje sporočilom in odgovorom nanje je potreben protokol, ki ga postaje uporabljajo za medsebojno komunikacijo. Predlagamo spodaj opisani protokol, ki je bil pazljivo premišljen, seveda pa še ni prestal preizkusa v praksi. Upamo, da bo vaja pokazala, kateri deli se obnesejo oziroma ne obnesejo, da bomo lahko skupaj ustvarili zares učinkovitega. Protokol je zasnovan tako, da se lokalnih postaj praktično ne tiče. To je zelo zaželeno, saj na ta način v omrežju lahko sodelujejo tudi radioamaterji, ki s protokolom niso seznanjeni. Množici lokalnih postaj tako zadostuje običajno radioamatersko znanje in v omrežju počno tisto, za kar so zares dobro izurjeni (vzpostavljanje zvez), na regijskem in državnem nivoju pa potrebujemo bistveno manjše število operaterjev izobraziti v dodatni veščini komunikacije v omrežju. 3.1 Protokol Sporoˇcilo je definirano kot zaključena enota informacij, ki je posredovana v omrežje. Operativni deli komunikacije ne štejejo med sporočila. V omrežju imamo dva tipa sporočil, in sicer sporoˇcilo in odgovor. Za odgovor smatramo le sporočila, ki se z višjega nivoja vračajo na nižjega in dejansko vsebujejo 3

4 odgovor višje instance na sporočilo nižje (na primer odgovor Centra za obveščanje na prošnjo za pomoč lokalne postaje). Ves promet v obratni smeri (od spodaj navzgor) se obravnava kot sporoˇcilo, tudi če gre vsebinsko za odgovor. Vsakemu sporočilu (ne pa tudi odgovoru, glej spodaj), ki ga prejme regijska ali republiška postaja, je ob prejemu nemudoma dodeljena oznaka oblike XX-nnn, kjer sta XX dve črki in nnn zaporedna številka sporočila. Republiška postaja uporablja oznako AR, regijske postaje pa naslednje oznake: CE SG NG BR KP KR LJ MS MB NM PO PT TR Celje Slovenj Gradec Nova Gorica Brežice Koper Kranj Ljubljana Murska sobota Maribor Novo Mesto Postojna Ptuj Trbovlje Osnovna pravila Protokol predpisuje tri osnovna, striktna pravila: I. pravilo: Če postaja sporočilo posreduje navzgor po omrežju, vedno uporabi pri posredovanju svojo oznako. Primer: Lokalna postaja S57LN pošlje sporočilo regijski postaji Ljubljana, S53APR. Lokalna postaja lahko pove tudi zaporedno številko svojega sporočila, ni pa nujno (če je na terenu, verjetno nima časa skrbeti za številke). Recimo, da jo tokrat uporabi in preda sporočilo takole: S57LN S53APR: Sporočilo 001: Na Ribiški cesti 23 je zagorel objekt. S53APR si zapiˇse takó ˇstevilko kot sporoˇcilo, nato pa mu dodeli svojo oznako, npr. LJ-005. S53APR se odloˇci, da bo sporoˇcilo posredoval naprej na S50ARO; sporoˇcilo gre v smeri navzgor, zato uporabi oznako LJ-005 S53APR S50ARO: Sporočilo LJ-005: Na Ribiški cesti 23 je zagorel objekt. S53ARO si zapiˇse prejeto oznako, nato sporoˇcilu dodeli svojo oznako, npr. AR S53ARO posreduje sporoˇcilo z oznako AR-032 v CORS (Center za obveˇsˇcanje) II. pravilo: Če postaja sporočilo posreduje navzdol po omrežju, vedno uporabi pri posredovanju svojo oznako (razen, če gre za odgovor, glej spodaj). Primer: Republiška postaja prejme iz CORS sporočilo, da so v Ljubljani postavili lokalni center za zbiranje podatkov o pogrešanih osebah, in sicer na Prešernovem trgu. 4

5 Sporoˇcilo ˇse nima oznake, zato mu S50ARO dodeli oznako AR-033. S50ARO posreduje sporoˇcilo na ljubljansko regijsko postajo S53APR. S50ARO S53APR: Sporočilo AR-033: Lokalni center za zbiranje... S53APR zapiˇse oznako AR-033 in prejeto sporoˇcilo, poleg tega mu dodeli oznako LJ-006. S53APR posreduje podatek svojim lokalnim postajam. Ker gre sporoˇcilo v smeri navzdol, uporabi prejeto oznako AR-033 S53APR S57LN: Sporočilo AR-033: Lokalni center za zbiranje... III. pravilo: Pri posredovanju odgovora na sporočilo se uporabi oznaka, ki je bila prejeta z originalnim sporočilom. Primer: V nadaljevanju prvega primera zgoraj, CORS pošlje gasilsko enoto na Ribiško cesto 23 in to javi republiški postaji S50ARO, ta pa odgovor posreduje prvotnemu pošiljatelju v vednost. CORS S50ARO: Odgovor na AR-032: Poslali gasilsko enoto, sprožite evakuacijo okoliških prebivalcev. S50ARO vidi, da gre za odgovor in poiˇsˇce originalno sporoˇcilo AR-032 ter zapiˇse odgovor poleg njega. Iz originalnega sporoˇcila je razvidno, da je bila njegova oznaka LJ-005, zato odgovor posreduje Ljubljanski regijski postaji S53APR S50ARO S53APR: Odgovor na LJ-005: Poslali gasilsko enoto,... S53APR zapiˇse odgovor poleg originalnega sporoˇcila, iz katerega razbere, da je ˇslo za sporoˇcilo S57LN z oznako 001, zato ga kontaktira S53APR S57LN: Odgovor na tvoje sporočilo 001: Poslali gasilsko enoto, Predlagana izvedba Najbolje je, da imajo regijske postaje natisnjene liste, ki vsebujejo naslednja polja: svoja oznaka sporočila (XXX-nnn: najbolje, da je kar vnaprej natisnjena) pošiljatelj prejeta oznaka čas frekvenca okvirček sporoˇcilo okvirček odgovor okvirček opombe Obrazložitev Protokol morda na prvi pogled izgleda malce zapleten, vendar je utemeljen z naslednjimi lastnostmi: 1. Lokalne postaje praktično ne pridejo v stik z njim. Tako je, na primer, vseeno, ali lokalna postaja pri komunikaciji z regionalno odda svojo številko sporočila ali ne. S tem zmanjšamo administrativno obremenitev postaj na terenu in njihovo delo zreduciramo na običajno in učinkovito radioamatersko komunikacijo. 2. Vsako sporočilo ima unikatno oznako, kar omogoča (tudi kasnejše) sledenje. 5

6 3. Ni striktno potrebno, da je oštevilčenje prejetih sporočil na regijski ali državni postaji zaporedno. Pomembno je le, da se vsaka številka uporabi največ enkrat. To v praksi pomeni, da ima regijska postaja lahko natisnjene liste z oznakami sporočil od 1 do 100, pri čemer ima v nekem trenutku operater na KV npr. list s številkami od 1 do 5, operater na UKV pa od 6 do 10. Ko enemu od njiju zmanjka polj za pisanje, preprosto vzame nov list. 4. Odgovori z višjega nivoja na nižjega se podajajo kot odgovor na oznaka sporoˇcila, s čimer se zagotovi, da so odgovori ves čas tesno povezani z originalnim sporočilom, kar poveča preglednost dogajanja. 6