DIPLOMSKO DELO Italijanska gozdna straža Januar, 2013 Marko Mohorčič

Transkripcija

1 DIPLOMSKO DELO Italijanska gozdna straža Januar, 2013 Marko Mohorčič

2 DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Italijanska gozdna straža Januar, 2013 Avtor: Marko Mohorčič Mentor: red. prof. dr. Andrej Anžič

3 KAZALO VSEBINE 1 Uvod 7 2 Metodološko-hipotetični okvir Metodologija Hipoteze 10 3 Sistem nacionalne varnosti Republike Italije Varnostni sistem Republike Italije v splošnem Organizacija policijskega sistema v Republiki Italiji Policija na državni ravni Policija na lokalni ravni Vojaška policija Elitne enote in posebni oddelki italijanskih policijskih sil 13 4 Gozdna straža Zgodovinski pregled Obdobje od starega Rima, združitve Italije do konca fašizma Obdobje od padca fašizma do danes Naloge Gozdne straže Sodelovanje z deželami in lokalnimi skupnostmi Deželna ureditev v Republiki Italiji Dežele s posebnim statutom Gozdna straža v deželah s posebnim statutom Razmerja med Gozdno stražo ter deželami in lokalnimi skupnostmi Organizacija Gozdne straže Hierarhična ureditev Gozdne straže Enote in službe Gozdne straže Funkcije Gozdne straže z vidika reorganiz. področnih sektorjev policije Pogoji za zaposlitev in karierni sistem napredovanja Pogoji za zaposlitev Gozdni stražnik (it. agente) Asistent-operater (it. aiuto-operatore) Nižji inšpektor/inšpektor (it. vice ispettore/ispettore) Operater (it. Operatore) Izvedenec (it. Perito) Revizor (it. Revisore) Šolanje Uniforme, kvalifikacije in oznake Uniforma Kvalifikacije in oznake Slikovni prikaz kvalifikacij Gozdne straže Simboli Gozdne straže Grb Zastava Zavetnik Gozdne straže 54 5 Zaključek 56 6 Uporabljeni viri 58 7 Priloge 61 3

4 KAZALO TABEL Tabela 1: Kvalifikacije po stopnjah 49 KAZALO SLIK Slika 1: Gozdna straža v štiridesetih letih 20. stoletja preverjanje kakovosti lesa _ 19 Slika 2: Drevesnica Gozdne straže v štiridesetih letih 20. stoletja 19 Slika 3: Gozdni stražnik gasilec 34 Slika 4: Gozdni stražnik med gašenjem požara 34 Slika 5: Gozdni stražniki med iskanjem ponesrečenca 35 Slika 6: Vodnika psov 36 Slika 7: Konjenika Gozdne straže 37 Slika 8: Zbor Gozdnih stražnikov 42 Slika 9: Čini Gozdarjev 53 Slika 10: Grb (levo), ki je bil v rabi do leta Slika 11: Grb (desno), ki je v rabi od leta 2007 naprej 54 Slika 12: Sveti Janez Gualbert, zavetnik Gozdne straže 55 Slika 13: Zavetnik Gozdarjev, upodobljen z značilnimi atributi 55 Slika 14: Značilna podoba Gozdnega stražnika na terenu 57 4

5 POVZETEK V diplomskem delu so čim bolj strnjeno in pregledno predstavljeni italijanski gozdni stražniki (it. Corpo forestale dello stato), ki poleg državne policije, karabinjerjev, kaznilniške policije in finančne straže predstavljajo enega izmed petih stebrov italijanske nacionalne policije. Gre za posebno institucijo, ki si prizadeva varovati naravo in hkrati skrbeti za njeno neokrnjenost, v sebi združuje represivna policijska pooblastila z naravovarstveno-servisno dejavnostjo. Strnemo lahko, da so glavne naloge Gozdnih stražnikov v Republiki Italiji sledeče: vzdrževanje javnega rada in varnosti (posebej v naravnem okolju in na podeželju), nadzor ter preprečevanje okoljske kriminalitete, zaščita prostoživečih živali in gozdnega rastlinja, nadzor kmetijskogozdarske in okoljske zakonodaje, varovanje zaščitenih naravnih območij, ohranjanje naravnih rezervatov, varovanje voda pred onesnaženjem, pomoč pri gašenju gozdnih požarov ter raziskovalna dejavnost. Zaradi lažjega razumevanja in večje preglednosti je začetek diplomskega dela posvečen kratkemu opisu sistema zagotavljanja varnosti v Republiki Italiji, ki se popolnoma razlikuje od našega ter je razdeljen na policijo na državni in krajevni ravni, vojaško policijo ter elitne enote in posebne oddelke policijskih sil. Osrednji del dela je posvečen Gozdnim stražnikom, katerih začetki segajo v leto Takrat je namreč piemontski kralj Carlo Felice izdal listino Regie Patenti, s katero je ustanovil gozdarsko upravo. V diplomskem delu so opisane naloge, pooblastila ter funkcije Gozdnih stražnikov. Eno izmed podpoglavij diplomskega dela je posvečeno njihovemu sodelovanju z deželami (it. regione) in lokalnimi skupnostmi, kjer je na kratko opisana tudi deželna ureditev v Republiki Italiji. Osrednje poglavje predstavlja tudi njihovo organizacijo, pogoje zaposlovanja, sistem napredovanja, uniforme in oznake ter njihovo simboliko. Omenjeni pa so tudi najpomembnejši dogodki in spremembe zakonodaje, ki so vplivale na današnjo organizacijo in podobo Gozdne straže. Ključne besede: Gozdna straža, Republika Italija, dežele, varnostni sistem, zakonodaja, varovanje narave, zaščita živali in rastlinja, javni red in okoljska kriminaliteta, ekologija. 5

6 SUMMARY - Italy's Forest State Service Following thesis tries to present Italy's Forest State Service transparently and concisely. Along with the State Police, Carabinieri Force, Penitentiary Guard and the Financial Guard, the Forest State Service constitutes one of the five pillars of the Italian National Police. It is a special institution that seeks to protect nature whilst assuring its integrity. It combines police powers (in terms of repression) with environmental-service activity. The main tasks of Italy's Forest State Service can be summarized in the following: maintenance of public order and safety (particularly in the natural environment and the countryside), environmental control and prevention of crime, protection of wildlife and forest vegetation, regulation of agro-forestry and environmental legislation, safeguard of protected natural areas, conservation of nature reserves, protection of waters against pollution, help in fighting forest fires, and last but not least research activity. For easier understanding and greater transparency an overview of the citizens security system in the Republic of Italy has been added to the thesis as it differs completely from the Slovenian one. Public security system in the Republic of Italy is quite fragmented. It consists of state and local police, military police, elite units and special units of police forces. However, the largest portion of the present thesis is dedicated to Italy s Forest State Service of which beginnings date back to the early 19th century. In 1822 Carlo Felice, the king of Savoy, issued Regie Patenti, an act which established the Forestry Administration. In my thesis I describe the powers and functions of the Forest State Service as well as its collaboration with the provinces and local communities. A brief description of provincial legislation in the Republic of Italy has also been added for better understanding. The main chapter also writes about the Forest State Service s organization, employment requirements and promotion system, as well as of its uniforms and their symbolism. I haven t forgotten to mention neither the most important events nor the changes in legislation that have helped shaping what is now known as the Italy s Forest State Service. Key words: Forest State Service, the Republic of Italy, countries, security system, legislation, nature conservation, protection of fauna and flora, public order and environmental crime, ecology. 6

7 1 Uvod Slovenija se po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije uvršča med tri najbolj zelene države Evropske unije, saj kar šestdeset odstotkov njene površine prekrivajo gozdovi. Prekašata nas zgolj Finska s sedeminsedemdesetimi in Švedska s petinsedemdesetimi odstotki gozdnate površine. (Zavod za gozdove Slovenije, 2012) Prehajanje med Slovenijo in Italijo se je po ukinitvi notranjih schengenskih meja docela poenostavilo. Čeprav na obeh straneh velja podobna zakonodaja o vožnji z vozili v naravnem okolju (in prepovedi le-te), se v praksi izkazuje, da se vozniki terenskih vozil in krosističnih motornih koles odločajo za izlete z glavnih cest po stezah v večini primerov prav v slovenske gozdove. Na ta način s svojim ravnanjem pogosto uničujejo gozdne poti in steze ter s hrupom motijo preostale obiskovalce, predvsem prostoživeče živali. Poglavitno težavo najverjetneje predstavlja ravno pomanjkljiv nadzor na slovenski strani meje. Pomembno vlogo varovanja okolja in narave imajo v naši zahodni sosedi Gozdni stražniki (it. Corpo forestale dello stato). Ker v Sloveniji čeprav imamo tako visok odstotek gozdov, ki bi jih morali najskrbneje varovati in spoštovati- takšne organizacije oziroma ureditve ne poznamo, je bil namen diplomskega dela podrobneje predstaviti Gozdno stražo, kajti strožji nadzor na področju varovanja gozdov in narave je nujno potreben. Republika Italija spada med večje evropske države. Upravno je razdeljena na dežele (it. regione), pokrajine (it. provincia) in občine (it. comune). (Regioni d'italia, 2012) Iz te delitve in geografskih značilnosti ozemlja izhajajo nekatere organizacijske posebnosti Gozdne straže. Pričujoče diplomsko delo je prvi poskus predstavitve Gozdne straže v slovenskem jeziku. Zastavljeno je kot nekakšen splošni pregled organizacije in delovanja te pomembne institucije, ki si prizadeva za zaščito in neokrnjenost gozdov. Prvo poglavje je zaradi lažjega razumevanja delovanja Gozdne straže posvečeno predstavitvi sistema zagotavljanja nacionalne varnosti v Republiki Italiji, saj se bistveno razlikuje od slovenskega. Razdeljen je na policijo na državni in krajevni ravni, vojaško policijo ter elitne enote in posebne oddelke policijskih sil. Osrednji del naloge predstavlja poglavje, v katerem je podrobno predstavljena Gozdna straža, vse od njenih začetkov leta 1822 (zgodovinski pregled je razdeljen na dve podpoglavji, in sicer na obdobje od starega Rima do konca fašizma ter na obdobje od leta 1943 do 7

8 danes), nalog, pooblastil ter funkcij, sodelovanja z deželami in lokalnimi skupnostmi, organizacije, pogojev zaposlovanja, sistema napredovanja, opisa uniform in oznak, njene simbolike pa do najpomembnejših dogodkov in sprememb zakonodaje, ki so vplivale na današnjo organizacijo in podobo Straže. Opisana je tudi upravna delitev Republike Italije, ki je osnova za lažje razumevanje organiziranosti Gozdne straže. Diplomsko delo skuša čim bolj jasno predstaviti organizacijo, ki je zaradi pomanjkanja podatkov v slovenskem jeziku v našem prostoru še vedno v veliki meri nepoznana. Upam, da moje diplomsko delo ne bo žalostno obležalo na knjižnični polici, ampak bo morebiti le prišlo v prave roke ter spodbudilo bralca k razmisleku o tem, da je treba naravo in njeno bogastvo varovati ter spoštovati. 8

9 2 Metodološko-hipotetični okvir 2.1 Metodologija Pri pisanju diplomskega dela, posebej takega, ki je osnovano na tujejezični literaturi, se prej ali slej srečamo z določenimi težavami. V grobem bi jih lahko razdelili na dve skupini, in sicer metodološke (analiza literature, pričevanje in pridobitev ustnega gradiva itd.) ter jezikovne (sklanjanje, zapis velikih in malih začetnic, prevod itd.). Vprašanje načel sklanjanja nekaterih imen v italijanščini vsekakor sodi med slednje. Nekaj preglavic povzroča tudi poskus prevoda posameznih besed, za katere v slovenskem jeziku nimamo pravega nadomestila. Italijanska ustavna ureditev namreč pozna določene organe, ki jih pri nas nimamo. Najbolje je, da jih ohranimo v izvirnem jeziku. Poskus prevajanja po vsej sili bi lahko hitro povzročil popačenje prvotnega pomena, česar pa si nihče ne želi. Vse organizacije so zapisane z veliko začetnico, tudi če ne gre za celotno uradno ime, saj se samo po sebi razume, da se izraz nanaša na določeno telo, v našem primeru italijansko. Ob prvi omembi in z uvedbo uradnih naslovov so vse veje policije (Karabinjerji, Državna policija itd.) prav tako zapisane z veliko začetnico. Nadalje je zapis z malo začetnico, razen v primeru Gozdne straže, ker je ime rabljeno v skrajšani obliki. Glavnina uporabljene literature je torej v italijanščini. Gradiva v slovenskem jeziku, ki bi podrobneje obravnavalo to tematiko, ni. Le tu in tam v nekaterih delih najdemo omenjeno Gozdno stražo, a nič oprijemljivega in konkretnega. Pri ustvarjanju diplomske naloge so bili uporabni predvsem različni strokovni članki, dela s področja pravnih predpisov ter spletne vsebine, ki se nanašajo na delovanje in organiziranost omenjene službe v Republiki Italiji. Precej informacij se dobi tudi»na terenu«. Vodja Gozdne straže na Bazovici pri Trstu, gospod Diego Masiello, je neusahljiv vir zanimivih in koristnih podatkov, saj je v omenjeni organizaciji zaposlen že dobri dve desetletji. Na tem mestu gre omeniti še temeljni vir o Gozdni straži, in sicer Državne gozdne organizacije (it. Le organizzazioni forestali nello Stato). V diplomskem delu sta uporabljeni dve metodi raziskovanja. Sprva zgodovinska ali historična metoda, ki je prišla v poštev pri opisu zgodovine Gozdne straže. Brez vpogleda v preteklost je namreč zelo težko, celo nemogoče razumeti delovanje kake organizacije. Poleg tega je poznavanje zgodovine nujno potrebno, če želimo razumeti vpliv tradicije in navad, ki so se ohranile. Druga metoda, ki se pojavlja skozi celotno nalogo, je opisna ali deskriptivna metoda raziskovanja. Tu so mišljene 9

10 deskripcija, kompilacija ter sintetizacija. Deskripcija je uporabljena pri opisovanju dejstev in pojavov, povezanih s tematiko Gozdne straže; torej varnostni sistem Republike Italije, upravna delitev na dežele ter vsi podatki, ki zadevajo Gozdno stražo in so objektivne narave. Pomembno mesto zavzema tudi kompilacija, s čimer je mišljeno povzemanje stališč, spoznanj in zaključnih misli avtorjev. Za konec je tu še sintetizacija, prav tako nepogrešljiva metoda pri nastajanju diplomskega dela. S tem izrazom imamo namreč v mislih strnitev delov v berljivo in povezano celoto. 2.2 Hipoteze V diplomski nalogi sta postavljeni dve hipotezi. Hipoteza 1: Republika Italija je v skladu s filozofijo pluralne policijske dejavnosti (ang. plural policing) razvila razvejeno mrežo subjektov za zagotavljanje notranje varnosti države. Moderni policijski sistemi si namreč prizadevajo, da bi varnost zagotavljalo čim več različnih služb. Vsaka varnostna problematika oziroma področje zahteva svojevrsten, specifičen pristop. V sklopu tega pomembno vlogo igra Gozdna straža, ki poleg državne policije, karabinjerjev, kaznilniške policije in finančne straže predstavlja enega izmed petih stebrov nacionalne policije. Je pa v sistemu zagotavljanja varnosti vendarle posebnost, saj je od vseh petih organizacij še najmanj»policijska«, a hkrati predstavlja organ, ki v sebi združuje prav policijska pooblastila z naravovarstveno-servisno dejavnostjo. Hipoteza 2: Gozdna straža je edinstven subjekt s policijskimi pooblastili, ki skrbi za izvajanje policijske dejavnosti, povezane skoraj izključno z varovanjem okolja. Poleg zaščite narave in okolja ter dejavnosti, ki se nanašajo predvsem na upravljanje in gospodarjenje z gozdovi, opravlja Gozdna straža naloge s področja pravosodja (ob pooblastilu sodne policije), skrbi za zagotavljanje javnega reda in varnosti (ob sodelovanju ostalih policijskih sil) ter je obenem reševalna služba (ob sodelovanju s civilno zaščito in gorsko reševalno službo). V nadaljevanju bom predstavil sistem nacionalne varnosti Republike Italije. 10

11 3 Sistem nacionalne varnosti Republike Italije 3.1 Varnostni sistem Republike Italije v splošnem»varnost je stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizičen, duhovni ter gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave.«(grizold, 1999: 23)»Je imanentna strukturna prvina družbe, ki zajema tako stanje oziroma določeno lastnost stanja kot tudi dejavnost oziroma sistem. Varnost se torej nanaša na družbo, na državo in tudi na mednarodno skupnost. Je družbena in politična vrednota, ki označuje okvir socialne in politične skupnosti. Hkrati pa omogoča obstoj družbene reprodukcije, notranji red in mir, razvoj notranje ureditve ter zagotovitev običajnih procesov diferenciacije in integracije znotraj družbe in države. V vsakem družbenem in državnem okolju se ob teh procesih hkratno odvijajo tudi procesi graditve materialnih in duhovnih vrednot in dobrin ter procesi destrukcije in deviantnosti. Za vzpostavitev ravnovesja teh dveh procesov mora država vzpostaviti stanje, v katerem bo preko svojih organov vsem svojim državljanom zagotovila minimalni standard osebne varnosti in varnostne razmere za njihovo delo.«(anžič, 1997: 35-36) Organiziranost državnih organov in varnostnega sistema Republike Italije se v marsičem razlikuje od slovenskega načina ureditve. Glavnino sistema tvorijo tri ministrstva, znotraj katerih delujejo skoraj vse službe, ki so pomembne z vidika javne ter državne varnosti. Te so: a) Ministrstvo za notranje zadeve (it. Ministero dell Interno) b) Ministrstvo za obrambo (it. Ministero della Difesa) c) Ministrstvo za finance (it. Ministro dell'economia e delle Finanze). Poleg treh zgoraj naštetih ministrstev je pomembno še Ministrstvo za kmetijstvo, hrano in gozdarstvo (it. Ministero delle Politiche Agricole, Alimentari e Forestali), znotraj katerega deluje Gozdna straža. (Barbera, De Carlo in De Carlo, 2006) 3.2 Organizacija policijskega sistema v Republiki Italiji Policija na državni ravni Italijanska ureditev predvideva na državni ravni pet vrst policije, ki so neposredno podrejene vladi in se financirajo iz državnega proračuna: 11

12 a) Državna policija (it. Polizia di Stato) je civilna struktura (do leta 1981 je bila vojaška), ki spada pod Oddelek za javno varnost znotraj Ministrstva za notranje zadeve. Opravlja naloge sodne, upravne in prometne policije. Najpomembnejši nalogi sta zagotavljanje reda in javne varnosti. b) Karabinjerji (it. L Arma dei Carabinieri) spadajo pod Ministrstvo za obrambo ter opravljajo naloge s civilnega področja ter sodne in upravne policije. So vojaška struktura in kot taka del oboroženih sil Republike Italije. Hkrati delujejo kot sodna in vojaška policija. c) Finančna straža (it. Guardia di Finanza) je najstarejša vojaška policijska struktura v Italiji in je neposredno podrejena Ministrstvu za ekonomijo in finance (it. Ministro dell'economia e delle Finanze). Opravlja naloge s področja preprečevanja gospodarskega, finančnega ter davčnega kriminala, naloge s področja sodne policije, zagotavljanja javne varnosti, carine ter davčne in vojaške policije. Je policija z največjim razponom pooblastil. d) Kaznilniška policija (it. Polizia Penitenziaria) spada pod Ministrstvo za pravosodje (it. Ministero della Giustizia). Izvaja naloge, povezane z omejitvijo človeške svobode ter delom v ustanovah za prestajanje zaporne kazni. Je civilna struktura, ki poleg naštetih nalog občasno izvaja tudi dejavnosti sodne in preventivne narave, pa tudi naloge s področja prometne policije. e) Gozdna straža (it. Corpo Forrestale dello Stato) deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, hrano in gozdarstvo ter opravlja predvsem naloge, ki so povezane z varovanjem okolja. Poleg tega je pomemben organ pri izvajanju nalog s področja sodne policije ter je nenadomestljiva pri zagotavljanju javnega reda in varnosti, kar je omenjeno že uvodoma. (Fragola in Atzori, 1990) Policija na lokalni ravni Lokalna policija (it. Polizia locale) predstavlja pomemben dejavnik pri zagotavljanju javne varnosti na lokalnem nivoju. Zaposleni spadajo v okvir lokalne uprave. Njihovo delovanje je financirano iz lokalnih proračunov. Pristojnosti in naloge so običajno urejene s pokrajinskimi zakonskimi akti ter se med lokalnimi skupnostmi razlikujejo glede na varnostne, geografske in demografske posebnosti. (Amato, 1990) Na ozemlju Republike Italije so prisotni trije tipi policije na lokalni ravni: 12

13 a) Mestna policija (it. Polizia Municipale) deluje v okviru občine oziroma mesta (mestni ali občinski redarji) ter je za svoje delovanje odgovorna županu in prefektu. b) Pokrajinska policija (it. Polizia provinciale), ki spada pod pokrajinsko administracijo. c) Podeželska policija (it. Polizia Rurale), ki jo najdemo samo v okviru pokrajinske administracije na Sardiniji. (Di Raimondo, 1997) Vojaška policija Vojaška policija je poseben policijski sistem, ki opravlja nadzor nad vojaškimi osebami (pripadniki vojske) in vojaškimi območji (it. zona militare). V skladu z italijansko zakonodajo lahko funkcijo vojaške policije v sklopu oboroženih sil (mornarica, vojska, letalska enota in karabinjerji) opravljajo izključno karabinjerji in finančna straža, slednja predvsem za zadeve, ki so v njeni pristojnosti. Karabinjerji vsakemu posameznemu delu oboroženih sil posredujejo delež lastnega osebja, in sicer tako na ozemlju Italije kot tudi v operativnih misijah v tujini ter na ta način poskrbijo za popolnitev oz. okrepitev sil. Najpomembnejše naloge vojaške policije so nadzor, zaščita in vzdrževanje reda, kar se izvaja v vseh teritorialnih ali pravnih enotah (subjektih), v katerih bi bilo neprimerno ali nesmiselno uporabljati civilno policijo. V okviru vojske ima tudi Obalna straža (it. Guardia costiera) funkcije vojaške policije. (Senato della Repubblica, 2012) Elitne enote in posebni oddelki italijanskih policijskih sil V sklopu služb, ki sestavljajo državni sistem policije, delujejo tudi naslednje elitne enote in posebni oddelki: a) Specialno operativno združenje (it. Raggrupamento operativo speciale), ki deluje v sklopu karabinjerjev. b) Skupina za posebno posredovanje (it. Gruppo di intervento speciale), ki deluje v sklopu karabinjerjev. c) Socialna operativna enota za varnost (it. Nucleo operativo sociale di sicurezza), ki deluje v sklopu državne policije. d) Operativna skupina proti drogi (it. Gruppo Operativo Antidroga G.O.A.), ki deluje v sklopu finančne straže. 13

14 e) Preiskovalna skupina za organizirani kriminal (it. Grupppo d investigazione sulla criminalità organizzata G.I.C.O), ki deluje v sklopu finančne straže. f) Protiteroristična skupina za hitro posredovanje (it. Antiterrorismo Pronto Impiego AT.P.I.), ki deluje v sklopu finančne straže. g) Operativna mobilna skupina (it. Gruppo operativo mobile), ki deluje v sklopu kaznilniške policije. h) Preiskovalna direkcija proti mafiji (it. Direzione Investigativa Antimafia) je združenje različnih organov policije (it. Interforze) in spada pod Ministrstvo za obrambo. i) Agencija za informacije in notranjo varnost (it. Agenzia Informazioni e Sicurezza Interna) je združenje različnih organov policije (it. Interforze) in spada pod Ministrstvo za obrambo. (Polizia (Italia), 2012) Republika Italija je imela leta 2007 po podatkih Eurostat-a v svojem policijskem sestavu približno oseb, kar je največ v celi Evropi. Z drugimi besedami - kar za več od Nemčije ter celo še enkrat več od Velike Britanije. (Eurostat, 2007) Ta sestav zajema različne državne organe, ki vsak na svoj način prispevajo h krepitvi splošne varnosti. Sodobni pristopi k razumevanju javne varnosti, t.i. pluralni policijski dejavnosti, ta sistem nadgrajujejo z vključevanjem zasebnih akterjev, ki postajajo vedno pomembnejši dejavniki pri zagotavljanju varnosti. V prihodnosti se tako pričakuje rast deleža zasebnikov v varnostnem okolju, kajti samo kombinacija javnih in zasebnih akterjev bo v prihodnosti ključ do učinkovitega zagotavljanja javne varnosti. (Stenning, 2009). V naslednjem poglavju, ki predstavlja osrednji del diplomskega dela, je podrobneje predstavljena Gozdna straža. 14

15 4 Gozdna straža 4.1 Zgodovinski pregled Obdobje od starega Rima, združitve Italije do konca fašizma Človek je že od nekdaj krčil gozdove zaradi potrebe po lesu kot gradbenemu materialu in gorivu ter zaradi širjenja polj in pašnikov. Ob neželenih posledicah naraščajočega krčenja zelenih površin so se ljudje kmalu začeli zavedati, da je treba takšno početje omejiti in ustaviti. Tako so bile uvedene različne prepovedi in omejitve. Že v antiki so gozdovom pripisovali svetost in nedotakljivost ter že takrat imenovali uradnike (to so bili nekakšni duhovniki), ki so skrbeli za nadzor in zaščito. V antičnem Rimu so se imenovali»frates arvales«, v Galiji pa so takšno vlogo prevzeli druidski duhovniki. (Baronti, 1983) Pozneje so gozdarji izvajali nadzor predvsem, da bi zaščitili ekonomske interese lastnika gozda (fevdalca). To so bili gozdni in lovski čuvaji, ki so skrbeli za lesne proizvode ter ekonomske prihodke sodišč in države. V Evropi takrat še niso poznali gorskohidrogeološkega inženirstva. Lahko bi rekli, da je bilo omejeno zgolj na preprosta opravila (sečnja, priprava lesnih izdelkov ter njihov transport na tržišče), tudi v državah, ki so v ravninskih predelih že izvajale osnovne hidrogeološke posege. Omembe vredno upravljanje z gozdovi, ki je vključevalo tudi pogozdovanje, je bilo omejeno zgolj na nekaj večjih gozdov, ki so bili v lasti samostanov in velikih institucij. (Baronti, 1983) Pomembnost racionalnega upravljanja z gozdom in gorskim svetom so v Italiji spoznali šele v drugi polovici 18. stoletja. Posledično je prišlo do sprememb v zakonodaji in ustanavljanju javnih organov in služb. V preostalih deželah Evrope je do podobnih premikov in zavedanja o pomenu gozdov prišlo malce kasneje, in sicer v prvih desetletjih 19. stoletja. Francoska revolucija ( ) in poznejša Napoleonova ( ) osvajanja so pretresla fevdalno tradicijo, ki je urejala življenje na podeželju. Nove ureditve so ljudem prinesle več pravic, kar pa je negativno vplivalo na javne finance. Zaradi hudih pomanjkanj in lakot, ki so svoj višek dosegle v letih od 1815 do 1816 in od 1845 do 1847, so se ljudje zatekli k izkoriščanju lesa, kar je v nekaj letih privedlo do velikih pritiskov na gozd in spoznanja, da je treba tovrstno ravnanje omejiti. (Baronti, 1983) 15

16 Dunajski kongres ( ), na katerem so se zbrali veleposlaniki vodilnih evropskih držav, je pod vodstvom avstrijskega državnika Klemensa Wenzla von Metternicha začrtal nove meje Evrope. Ozemlje današnje Republike Italije je zadevalo precej sprememb, med drugim tudi obnovitev Papeške države. Pod avstrijsko jurisdikcijo je padlo Lombardsko-beneško kraljestvo, medtem ko je preostanek severne Italije prešel v roke Habsburžanom (Veliko vojvodstvo Toskana ter Modensko in Parmsko vojvodstvo). Sardinsko kraljestvo je dobilo nazaj svoje posesti na celini in si pridobilo nadzor nad nekdanjo Genovsko in Savojsko republiko. V južni Italiji je bilo Neapeljsko kraljestvo prvotno dovoljeno obdržati Napoleonovemu svaku Joachimu Muratu, vendar je bil zaradi kasnejše podpore stricu v stotih dnevih odstavljen in na prestol se je tako vrnil Ferdinand IV. Neapeljski. (Baronti, 1983) Vladarji so se zavzeli za obnovitev statusa quo, torej uvedbi pravila, ki razveljavlja zakone, ki so stopili v veljavo med francosko nadvlado. Tudi zakonodaja, ki je urejala razmerja do gozdov, je bila v tem času deležna sprememb, saj je Napoleon sprejel zakon, ki je bil namenjen zaščiti gozdov, zlasti z zapovedmi in prepovedmi, ter je predvideval državne kazni za morebitne kršitelje. (Baronti, 1983) Današnja Republika Italija je bila v začetku 19. stoletja sestavljena iz več suverenih držav, ki so že imele svoje gozdne nadzorne organe. V podrobnosti ureditve vsake izmed držav se ne bom spuščal, ampak se bom osredotočil predvsem na Piemontsko kraljestvo, ki je predstavljalo politično in administrativno osnovo za bodočo združeno Kraljevino Italijo. Proces združevanja Italije (it. Risorgimento, slo. ponovno vstajenje) se je začel leta 1815 z dunajskim kongresom in se je po mnenju številnih zgodovinarjev zaključil šele leta 1870, ko se je Kraljevini Italiji pridružil še Rim. Današnji deželi Trentinsko-Zgornje Poadižje in Furlanija-Julijska krajina (en del) pa sta se združili z Italijo šele po koncu prve svetovne vojne, in sicer s saintgermainskim sporazumom ali Saintgermainsko pododbo. (Baronti, 1983) 15. oktobra 1822 je piemontski kralj Carlo Felice izdal listino Regie Patenti, s katero je ustanovil Gozdarsko upravo. V njej je zapisano:»iz spoštovanja se nam zdi potrebno ustvariti Upravo za zaščito in varovanje gozdov.«ta sistem so podprli z ustreznimi zakoni in pravili, v katerih so določili število zaposlenih ter njihove naloge in pristojnosti v zvezi z upravljanjem gozdov. Tako je prvič v zgodovini Italije nastala organizacija, ki je bila teritorialno razdeljena in je varovala ter zagotavljala zaščito 16

17 gozdov. Zato se šteje leto izdaje te pomembne listine za začetek Gozdne straže. (Baronti, 1983) Enajst let pozneje je kralj z novo listino nadomestil prejšnjo. Nov sistem je bil fleksibilnejši z vidika upravljanja in varovanja gozdov, zato se je ta ureditev obdržala celih štirideset let in je ostala v veljavi tudi po razglasitvi združene Kraljevine Italije. Poglavitni nalogi upravnikov, ki so izvajali nadzor, sta bili predvsem zagotavljanje ohranjanja in izboljšave gozdnih virov ter izvajanje dejavnosti v zvezi s sečnjo in prodajo lesa. (Baronti, 1983) Organizacija, ki jo je ustanovil Carlo Alberto, je predvidevala razdelitev ozemlja Piemontskega kraljestva (it. Regi Stati di terra-ferma) na enaindvajset okrožij (sestavljenih iz ene ali več pokrajin), sicer razdeljenih na več okolišev. Na čelu vsakega okrožja je bil inšpektor (it. Ispettore), vsak okoliš pa je imel svojega glavnega stražarja (it. Capo guardia). Število stražarjev je bilo določeno ob ustanovitvi in je bilo odvisno od posebnih okoliščin, velikosti in stanja gozda. Listina Regie Patenti iz leta 1833 je torej precej podrobno določila organizacijsko razvejenost in hkrati definirala hierarhične odnose in naloge zaposlenih. (Baronti, 1983) Z razglasitvijo Kraljevine Italije leta 1861 se je v državah ustanoviteljicah pričel proces poenotenja veljavne zakonodaje, ki je urejala razmerja do gozdov in gozdarstva. Zakon o gozdovih (it. Legge forestale) št. 3917, izdan 20. junija leta, je bil prvi zakon, ki je posebej obravnaval določene geografske enote. Glavni cilj je bila prilagoditev sečnje in gozdnih opravil v hribovitih in goratih predelih. Zakon je lastnikom dajal ustrezne napotke, ki so jih morali upoštovati. V njem je bilo denimo zapisano:»država se je začela zavedati nujnosti sprejetja ustreznih ukrepov za boj proti hidro-geološki nestabilnosti.«(baronti, 1983) 2. junija 1910 je bil izdan zakon št. 277, imenovan Ukrepi za varstvo in spodbujanje gozdarstva in pašništva (it. Provvedimenti per il demanio forestale di Stato e per la tutela e l incoraggiamento della silviocoltura) oziroma v skrajšani obliki Zakon Luzzatti (it. Legge Luzzatti). S tem zakonom je bila ustanovljena Kraljeva Gozdna straža (it. Corpo Reale forestale), ki je bila sestavljena iz Glavne direkcije za gozdove (it. Direzione generale delle foreste) in Višjega sveta za vode in gozdove (it. Consiglio superiore delle acque e foreste). Tako direkcija kot višji svet sta spadala pod Gozdarsko upravo (it. L Amministrazione forestale). S tem je Gozdna straža dobila zagon za nakup zemljišč in gozdov, ki so predstavljali državne gozdarske 17

18 posesti. Državno podjetje za gozdove (it. L Azienda di Stato per le Foreste Demaniali) je pričelo s počasnim in natančnim uresničevanjem zaščite pomembnih območij, ki so predstavljala posebno naravno vrednost. (Baronti, 1983) Gozdarska zakonodaja se je poenotila s kraljevim dekretom (it. Il Regio Decreto) št. 3267, izdanim 30. decembra To je bil obenem prvi pravi pravni instrument za zaščito podeželskega in gorskega ozemlja, ki je upošteval hidrogeološke omejitve in uredil uporabo gozdov in pašnikov ter uvedel nadzor nad obdelavo zemlje, premikanjem plazišč, gradnjo in odpiranjem cest ter stavb. (Baronti, 1983) Za časa fašizma, natančneje 16. maja 1926, je v veljavo stopil Kraljevi dekret št. 1066, imenovan Ustanovitev Nacionalne gozdne milice (it. Istituzione della milizia nazionale forestale). Kraljevo gozdno stražo je tako nadomestila Nacionalna gozdna milica, s katero si je takratna oblast prizadevala za varovanje in predvsem povečanje državnih gozdnih površin, zlasti zaradi potreb lesne industrije. V tridesetih letih so bili ustanovljeni prvi narodni parki, prav tako so se nadaljevala hidro-regulacijska dela na številnih gozdnih območjih. (Baronti, 1983) Obdobje od padca fašizma do danes Razpustitev prostovoljne milice za nacionalno varnost in posebnih milic (it. Scioglimento della milizia volontaria per la sicurezza nazionale e delle milizie speciali) je razglasil dekret št. 16, sprejet 6. decembra Med drugim je v 17. členu določal, da Gozdna milica s svojimi zaposlenimi ustanovi Kraljevo Gozdno stražo (it. Real Corpo delle foreste). Uresničevanje določb iz tega dekreta se je začelo šele 12. marca 1948, ko je bila sprejeta zakonska uredba št. 804, ki pomeni nastanek moderne Gozdne straže (it. Corpo forestale dello Stato; okrajšava C.F.S.). Gozdna straža je podrejena glavnemu inšpektorju Generalnega inšpektorata iz oddelka Gozdni, gorski in vodni viri (it. L Ispettorato Generale delle Risorse forestali montane ed idriche) na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo (it. Ministero delle Politiche agricole e forestali). Osebju Gozdne straže, ki je sestavljeno iz inšpektorjev, podčastnikov različnih stopenj, izbranih stražnikov in gozdnih stražnikov, je bilo zaupano varovanje in ohranjanje državnega gozdnega bogastva, nadaljevanje urejanja pobočij, ki so bila izpostavljena eroziji ter plazenju, in nadzorovanje dejavnosti, povezanih z gozdom. Tako je nastal servisno-tehnični organ s policijskimi pooblastili. (Giordano in Sanchioli, 2005) 18

19 Slika 1: Gozdna straža v štiridesetih letih 20. stoletja preverjanje kakovosti lesa (Vir: Slika 2: Drevesnica Gozdne straže v štiridesetih letih 20. stoletja (Vir: Leta 1952 je bil izdan zakon št. 991, imenovan Ukrepi za dobrobit goratih predelov (it. Prevvedimenti in favore dei territori montani) oziroma Zakon o gorah (it. Legge della Montagna). S tem se je pričela uresničevati politika razvoja gorskih področij, ki je imela za cilj zagotovitev boljših življenjskih razmer in gradnjo potrebne infrastrukture (ceste, tovarne, kmetije ter ureditev pašnikov). (Giordano in Sanchioli, 2005) V sedemdesetih letih sta bila pomembna dva zakona. 16. maja 1970 je izšel zakon št. 281, imenovan Finančni ukrepi za delovanje pokrajin z običajnim statutom (it. Provvedimenti finanziari per l attuazione delle Regioni a statuto ordinario), ter zakon št. 382, izdan 22. julija 1975, ki je dobil ime Pravilnik o pokrajinski ureditvi in 19

20 organizaciji javne uprave (it. Norme sull ordinamento regionale e sulla organizzazione della pubblica amministrazione). S tem so bile na pokrajine prenesene mnoge pristojnosti, ki jih je prevzela Gozdna straža. Na ta način so same odločale o zadevah v zvezi s prepovedmi v gozdovih, o organih, pristojnih za gozdarski sektor, ter predpisih in sankcijah za morebitne kršitve. V pokrajinah s posebnim statutom se je podoben prenos pooblastil zgodil že približno deset let pred tem. (Brotto, 2008) Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je začela Gozdna straža bolj kot na dejavnosti urejanja okolja in gozdov osredotočati na preprečevanje okoljske kriminalitete leto je prineslo bolj izpopolnjen sistem gašenja požarov, kar je vključevalo tudi uporabo letal in helikopterjev. Prav tako so tedaj pričeli delovati združenje za dobrobit gora (it. Consorzi di bonifica montana), dolinski sveti (it. Consigli di valle) in gorske skupnosti (it. Comunitá montane). (Brotto, 2008) Zanimivo je dejstvo, da je bila Gozdna straža v tem obdobju, ki je trajalo približno dvajset let, v mnogih predelih Italije še vedno prvi in obenem edini organ, ki je skrbel za obnovo infrastrukture in gospodarsko okrevanje goratih področij. (Brotto, 2008) Leto 1981 je pomenilo mejnik za Gozdno stražo, saj je postala z zakonom št. 121 sestavni del policije (it. Forze di polizia). Pridobila je tudi pristojnosti in naloge s področja civilne zaščite. V 43. členu tega zakona je še zapisano, da so izdatki države za Gozdno stražo uvrščeni med izdatke preostalih odsekov policije, hkrati pa velja za osebje Gozdne straže civilno pravo, ki je predvideno za ostale uslužbence policije. (Brotto, 2008) 8. julija 1986 je izšel zakon št. 349, imenovan Ustanovitev Ministrstva za okolje in zakonodaja v zvezi z okoljsko škodo (it. Istituzione del Ministero dell ambiente e norme in materia di danno ambientale), s katerim je bila Gozdna straža pooblaščena za zaščito naravnih območij. (Brotto, 2008) Zakon o kazenskem postopku (it. Il Codice di procedura penale), izdan 22. septembra 1988, je v 57. členu dodelil osebju Gozdne straže naziv uradniki (it. ufficiali) in sodni policisti (it. agenti di polizia giudiziaria). (Brotto, 2008) Zakon št. 3, izdan 1. februarja 1989 in imenovan Sprememba pravil glede pravnega statusa ter napredovanja vicebrigadirjev, diplomantov in vojaških čet karabinjerjev in finančne straže ter določbe o državni policiji, kaznilniški policiji ter Gozdni straži 20

21 (it. Modifiche alle norme sullo stato giuridico e sull avanzamento dei vicebrigadieri, dei graduati e militari di truppa dell Arma dei carabinieri e del Corpo della guardia di finanza nonché disposizioni relative alla Polizia di Stato, al Corpo degli agenti di custodia e al Corpo forestale dello Stato), vsebuje nekatere določbe glede zaposlitve, kariere in napredovanja osebja Gozdne straže v skladu s pravili, ki veljajo za državno policijo (it. Polizia di Stato). (Brotto, 2008) Zakon št. 394, sprejet 6. decembra 1991 ter imenovan Okvirni zakon o zaščitenih območjih (it. Legge quadro sulle aree protette), pooblašča Gozdno stražo, da opravlja nadzor na zavarovanih območjih državnega in mednarodnega pomena. (Brotto, 2008) 24. februarja 1992 je izšel zakon št. 225, poimenovan Vzpostavitev nacionalnega sistema civilne zaščite (it. Istituzione del Servizio nazionale della protezione civile), ki je Gozdni straži naložil dodatne naloge in jo kot nacionalno operativno strukturo vključil v okvir sistema civilne zaščite. S tem so se prizadevanja za preprečevanje požarov izboljšala. Osebje Gozdne straže je bilo zadolženo tudi za pomoč ljudem na območjih naravnih nesreč. (Brotto, 2008) Z letom 2000 so stopili v veljavo novi zakoni, ki so se dotikali delovanja Gozdne straže. Z zakonom št. 353, sprejetim 21. novembra 2000 in imenovanim Zakon o gozdnih požarih (it. Legge quadro in materia di incendi boschivi), je Gozdna straža postala institucija, ki spremlja in preprečuje hidrogeološko (ne)stabilnost. (Brotto, 2008) V obdobju enega leta, natančneje 26. marca 2001, je izšlo še nekaj zakonov, ki so določili pristojnosti in organizacijo Gozdne straže. Le-ti so jo okrepili v okviru državnega varnostnega sektorja ter hkrati reorganizirali karierni sistem funkcionarjev gozdarske uprave in osebja Gozdne straže, ki ni bilo na vodstvenih ali izvršilnih položajih. (Brotto, 2008) 6. februarja 2004 je bilo z zakonom št. 36 Gozdni straži podeljeno še nekaj pristojnosti s področja okoljevarstva, gozdarstva ter javne varnosti in civilne zaščite. S tem se je ta služba preoblikovala tako na funkcionalni kot na organizacijski ravni. Gozdni straži je bil dodeljen status moderne in specializirane policijske sile v okviru državnih policijskih sil (it. Forze di polizia dello Stato). (Brotto, 2008) 21

22 4.2 Naloge Gozdne straže Naloge Gozdne straže so podrobno opisane in naštete v 1. odstavku 2. člena zakona Nova ureditev Gozdne straže (it. Nuovo ordinamento del Corpo forestale dello Stato) št. 36/2004. Podrobneje so opredeljene še z ostalimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Povzamemo jih lahko v štirinajstih točkah: a) vzdrževanje javnega reda in varnosti, posebej v naravnem okolju in na podeželju. b) nadzor ter preprečevanje okoljske kriminalitete, s posebnim poudarkom na zaščiti divjih živali in narave ter na ocenjevanju škode v naravi; k temu sodi tudi sodelovanje pri izvrševanju funkcij, navedenih v 35. in 36. členu zakonodajnega odloka Reforma vlade (it. Riforma dell'organizzazione del Governo n. 300/1999). (Riforma dell'organizzazione del Governo n. 300/1999, 2012) c) nadzor in izdaja potrdil za mednarodno trgovanje s primerki živalskih in rastlinskih vrst, ki jim grozi izumrtje in so zaščitene z mednarodno konvencijo C.I.T.E.S. ali podobno zakonodajo, ter odkrivanje nezakonitega prometa ali posedovanja z zgoraj omenjenimi. d) nadzor in spremljanje mednarodnih konvencij s področja okolja, s posebnim poudarkom na varovanju gozdov ter biotske raznovrstnosti rastlin in živali. e) nadzor kmetijsko-gozdarske in okoljske zakonodaje, ustreznosti živil in zagotavljanje biološke varnosti na splošno. f) varovanje zaščitenih naravnih območjih. g) varovanje in ohranjanje naravnih rezervatov, ki jim je bil priznan status nacionalnega ali mednarodnega pomena, ter drugega blaga, pomembnega za ohranjanje biotske raznovrstnosti rastlin in živali. h) varovanje voda pred onesnaženjem, nadzor ter odkrivanje kršitev in s tem povezane škode v okolju ter preprečevanje prepovedane trgovine z odpadki in njihovim nezakonitim odlaganjem. i) nadzor in zaščita gozdov pred škodljivimi hidrogeološkimi dejavniki, kot so npr. erozija, plazovi, poplave ter pomoč pri sanaciji posledic zaradi delovanja le-teh. 22

23 j) pomoč pri gašenju gozdnih požarov, k čemur spada tudi uporaba letal za gašenje. k) raziskovalna dejavnost s ciljem vzpostavitve nacionalne baze podatkov, h kateri spada preučevanje gozdov, spremljanje zdravstvenega stanja dreves, proučevanje vpliva onesnaževanja na gozdni ekosistem ter spremljanje gozdnatih območij. l) izvajanje podpornih dejavnosti Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo pri zastopanju ter varovanju državnih interesov s področja gozdov v Evropski in mednarodni skupnosti ob hkratnem sodelovanju s pokrajinskimi gozdarskimi odbori. m) zaposlovanje in usposabljanje osebja ter širjenje institucionalnih aktivnosti in okoljskega ozaveščanja (izobraževanja). n) vse ostale naloge, naštete v zakonih in drugih državnih predpisih. Za določbe s področja javnega reda, varnosti, pomoči ter civilne zaščite je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve. Naloge iz točk b, c, d, e, f, g, h, i izvaja Gozdna straža v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, s katerim nadzirata tudi kršitve, povezane s črnimi gradnjami, ter posledične negativne vplive le-teh na okolje. Za zgoraj navedene funkcije velja, da se izvajajo na način, ki ne posega v pooblastila pokrajinskih in lokalnih oblasti. (Landi, Santoloci, 1993) 4.3 Sodelovanje z deželami in lokalnimi skupnostmi Deželna ureditev v Republiki Italiji Že uvodoma je omenjeno, da spada Republika Italija med večje evropske države. Italijanska ustava predvideva, da je država upravno razdeljena na 20 dežel/regij, od tega jih je petnajst z navadnim/običajnim statutom in pet s posebnim statutom. Slednje zaradi določene stopnje avtonomije pogosto imenujejo kar avtonomne dežele. Dežele se delijo na 100 pokrajin, ki jih sestavlja približno 8100 občin. Izjema je dežela Dolina Aoste, kjer je funkcija dežele združena s pokrajino. Gre za samostojne enote, ki imajo na različnih nivojih svoja pooblastila, funkcije in organe. Delujejo na podlagi lastnih statutov, ki so skladni z ustavo in s katerimi sta opredeljeni predvsem osnovna organiziranost in delovanje. Dežele, pokrajine in 23

24 občine si finančno stabilnost zagotavljajo z lastnim proračunom, ki temelji predvsem na posebnih davkih. Nesorazmerja v razvitosti posameznih dežel, pokrajin ali občin država regulira z dodatno finančno stimulacijo, ki gre v prid manj razvitih. (Amato in Barbera 1994) Organi na nivoju dežele so: - deželni svet (it. Il Consiglio Regionale) je deželni zakonodajni organ, ki ga izvoljijo volivci. - deželni odbor (it. La Giunta Regionale) je deželni izvršilni organ, ki ga izvoli deželni svet. - predsednik deželnega odbora (it. Il Presidente della Giunta), ki ga izvoli deželni svet. Organa na nivoju pokrajine, ki ju izvolijo volivci: - pokrajinski svet (it. Il Consiglio Provinciale). - predsednik pokrajine (it. Presidente della Provincia). Organe na nivoju občine izvolijo volivci. Njihovo število je (razen župana) odvisno od števila prebivalcev posamezne občine: - občinski svet (it. Il Consiglio Comunale), v katerem je število članov odvisno od velikosti občine. - občinski odbor (it. La Giunta Comunale), sestavljen iz župana in četrtine občinskih svetnikov. - župan občine (it. Il Sindaco del Comune). (Hrovatin, 2003) Regije z običajnim statutom so Abruci (it. Abruzzo), Apulija (it. Puglia), Bazilikata (it. Basilicata), Benečija (it. Veneto), Emilija-Romanja (it. Emilia-Romagna), Kalabrija (it. Calabria), Kampanija (it. Campania), Lacij (it. Lazio), Ligurija (it. Liguria), Lombardija (it. Lombardia), Marke (it. Marche), Molize (it. Molise), Piemont (it. Piemonte), Toskana (it. Toscana) in Umbrija (it. Umbria). (Comuni Italiani, 2012) Dežele s posebnim statutom Pogosto jih imenujejo avtonomne dežele, saj jih ta izraz natančneje opredeljuje. Od dežel z navadnim statutom se bistveno razlikujejo predvsem po večji neodvisnosti od državne oblasti, ki se kaže v širši administrativni in zakonodajni moči. Področja, kjer 24

25 se to najbolj izraža, so šolstvo, zdravstvo in tudi dejavnosti, povezane z gorsko stražo. Poleg tega imajo avtonomne dežele prednost pri posebni državni finančni podpori, zato si predvsem obmejne dežele prizadevajo, da bi prešle z navadnega statuta na posebnega. Posebni statuti se med deželami, predvsem zaradi različnih lokalnih potreb, geografskih značilnostih in drugih razmer razlikujejo. (Bassilo, 2012) Ustavodajna skupščina je leta 1948 določila prve štiri avtonomne dežele. Poglaviten razlog so bila avtonomistična in separatistična gibanja na ozemljih dežel Sicilije, Sardinije, Doline Aoste in Trentinsko Zgornje Poadižje. Slednja je nekakšna posebnost, ki še dandanes ni zakonsko povsem urejena, saj sta tudi pokrajini Trentinsko in Bocen1 avtonomni, kar se kaže predvsem v enakopravnosti z deželo tudi na zakonodajnem področju. V bistvu sta ti dve pokrajini prevzeli vso deželno oblast in jih pogosto imenujejo kar pokrajini s posebnim statutom. (Bassilo, 2012) Dežela Furlanija Julijska krajina je poseben statut pridobila šele leta člen Italijanske ustave določa, da sta deželi Dolina Aoste in Trentinsko Zgornje Poadižje dvojezični in se uradno uporabljata imeni v obeh jezikih. V deželi Furlanija Julijska krajina so dvojezične samo posamezne občine v Tržaški, Goriški in Videmski pokrajini. (Gli appunti di diritto di Andrea Dardi: Le regioni, 2012) Dežele s posebnim statutom so Dolina Aoste (it. Valle d'aosta), Furlanija Julijska krajina (it. Friuli Venezia Giulia), Sardinija (it. Sardegna), Sicilija (it. Sicilia) in Trentinsko Zgornje Poadižje (it. Trentino Alto Adige). (Intrage, 2012) Iz te delitve in geografskih značilnosti ozemlja izhajajo nekatere organizacijske posebnosti Gozdne straže Gozdna straža v deželah s posebnim statutom V avtonomnih deželah ter pokrajinah Trentinsko in Bocen so sile deželne Gozdne straže ali pokrajinske Gozdne straže sestavni del državne Gozdne straže. Pristojnosti teh različnih oblik Gozdne straže v Republiki Italiji so si sicer zelo podobne, vendar deželna in pokrajinska Gozdna straža izvajata tudi pomembne gozdarsko-tehnične naloge. Morda se kaže še največja razlika med vsemi temi enotami Gozdne straže v pristojnostih in pooblastilih, ki jih imajo na področju nalog pravosodne policije (it. Polizia Giudiziaria). Enote državne Gozdne straže lahko opravljajo naloge s tega področja na celotnem ozemlju države, medtem ko so enote deželne in pokrajinske Gozdne straže omejene na izvajanje teh nalog samo na območju svoje dežele 1 Bocen je redko uporabljen slovenski izraz za mesto Bolzano. 25

26 oziroma pokrajine (kot vse ostale lokalne policijske sile). Enote se razlikujejo še na področju zaposlovanja in razpisov, ki se pri državni Gozdni straži nanašajo na celotno državo, pri preostalih dveh pa samo na ozemlje in prebivalce dežele oziroma pokrajine. (Carletti, 2000/2001) Enote Gozdne straže v deželah in pokrajinah s posebnim statutom: - Gozdna straža dežele Sicilije (it. Corpo forestale della Regione siciliana), ustanovljena leta Gozdna straža in okoljski nadzor dežele Sardinije (it. Corpo forestale e di vigilanza ambientale-sardegna), ustanovljena leta Gozdna straža dežele Furlanije Julijske krajine (it. Corpo forestale della regione Friuli Venezia Giulia), ustanovljena leta 1969 v sklopu državne Gozdne straže in je samostojen organ od leta Pokrajinska gozdna straža avtonomne pokrajine Bocen (it. Corpo forestale provinciale Provincia Autonoma di Bolzano), ustanovljena leta Pokrajinska gozdna straža avtonomne pokrajine Trento (it. Corpo forestale provinciale Provincia Autonoma di Trento), ustanovljena leta Gozdna straža dežele Dolina Aoste (it. Corpo forestale della Valle d'aosta), ustanovljena leta (Dossier attivitá operativa 2009, 2009) V statutih dvojezičnih dežel in pokrajin je določeno, da se izraz Gozdna straža uporablja na naslednje načine: - v deželi Dolina Aoste italijansko-francoska dvojezičnost (franc. Corps forestier). - v avtonomni pokrajini Bocen italijansko-nemška dvojezičnost (nem. Landesforstdienst). - v deželi Furlanija Julijska krajina se v nekaterih občinah Tržaške, Goriške in Videmske pokrajine uporablja italijansko-slovenska dvojezičnost (Gozdarji). (Regione autonoma Friuli Venezia Giulia - Consiglio Regionale, 2012) Razmerja med Gozdno stražo ter deželami in lokalnimi skupnostmi 4. člen zakona št. 36/2004 z imenom Nova ureditev Gozdne straže (it. Nuovo ordinamento del Corpo forestale dello Stato) ureja razmerja med Gozdno stražo ter 26

27 deželami in lokalnimi skupnostmi. Dopušča možnost, da Gozdna straža sklene z deželami posebne jamstvene sporazume, ki zadevajo njene naloge in funkcije, kar temelji na podobnem sporazumu, kot je bil odobren na t.i. stalni konferenci za odnose med državo, deželami in avtonomnimi provincami (it. Conferenza permanente per i raporti tra lo Stato, le regioni e le province autonome). (Brotto, 2008) Z nalogo usklajevanja dejavnosti Gozdne straže in deželne tehnične gozdne službe je bil ustanovljen poseben Odbor za usklajevanje (it. Comitato di coordinamento). Njegove člane imenuje minister za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je obenem tudi njegov predsednik. Odbor sestavljajo vodja državne Gozdne straže in šest članov (predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, predstavnik Ministrstva za notranje zadeve in štirje člani, ki jih imenuje stalna konferenca). (Brotto, 2008) 6. decembra 1991 je bil sprejet zakon št. 394, imenovan tudi Okvirni zakon o zavarovanih območjih (it. Legge quadro sulle aree protette), ki določa, da predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo ter ministra za okolje in prostor sprejme odlok o prenosu upravljanja nacionalnih rezervatov in preostalih gozdov na pokrajine. Ta odlok temelji na načrtu Ministrstva za gozdarstvo in kmetijstvo, ki je predlagalo, da se upravljanje nacionalnih rezervatov in ostalih gozdov prenese na pokrajine, z izjemo tistih, ki so nujno potrebni za delovanje in obstoj Gozdne straže. S tem so bili nacionalni rezervati, ki so deloma ali v celoti znotraj narodnih parkov, zaupani parkovnim organom, naštetim v 9. členu zakona št. 394/1991. Z nacionalnimi rezervati in gozdovi, katerih upravljanje ni bilo preneseno na pokrajine in lokalne oblasti, naj upravlja Gozdna straža. Odlok je še določil, da se s prenosom pristojnosti na dežele ne spremenijo pogodbe o zaposlitvi delavcev, ki upravljajo s premoženjem. (Brotto, 2008) Za izvajanje določb iz 4. člena zakona št. 36/2004 je stalna konferenca 15. decembra 2005 sklenila sporazum, ki ureja odnose med Gozdno stražo in deželami z navadnim statutom ter opredeljuje postopke, merila in splošna načela, ki so potrebni za sodelovanje Gozdne straže s posameznimi deželami. Omenjeni sporazum se uporablja samo za sklepanje pogodb med deželami in Gozdno stražo ter se nanaša na izvajanje nalog iz 3. člena zgoraj omenjenega zakona. Pri tem ne posega niti v avtonomijo, enotnost in hierarhično ureditev Gozdne straže niti v njen pravni status, naloge, funkcije in dodeljene funkcionalne odvisnosti, ki jih ima kot sestavni del državnih 27

28 policijskih sil in ki so določene z zakonom št. 36/2004 ali s kakim drugim državnim zakonom oziroma predpisom. (Brotto, 2008) Deželni svet ali pristojni odbor pričakujeta, da bodo funkcije in naloge, ki so zaupane deželni Gozdni straži, izvedene v skladu z navodili in zakoni. Vodja Gozdne straže z lastnim dekretom lahko priporoča strukturo in osebje, ki bodo opravljali naloge iz te konvencije. (Brotto, 2008) Vsak sporazum med Gozdno stražo in posamezno deželo predvideva ustanovitev skupnega odbora, sestavljenega iz štirih članov. Dva sta izbrana znotraj vodstvenega in uradniškega kadra deželne Gozdne straže, druga dva pa znotraj deželnega vodstvenega ter uradniškega kadra. Glavni nalogi odbora sta natančen letni pregled realizacije zaupanih nalog (revizija) ter mirno reševanje morebitnih nesoglasij na operativni in administrativni ravni. (Brotto, 2008) Vsak sporazum, ki ga sklene Gozdna straža s posamezno deželo, zajema še: - popoln seznam deželnih nalog, ki so zaupane Gozdni straži in so usklajene s tistimi na periferni ravni ter so navedene v 3. členu. - široko zastavljene cilje. - finančne ali kakršnekoli obveznosti na deželne stroške, ki se izplačujejo Gozdni straži za opravljanje zaupanih funkcij; stroški glede osebja so omejeni zgolj na urejeno dodatno zdravstveno zavarovanje zaposlenih. (Brotto, 2008) 3. člen sporazuma predvideva, da lahko posamezna dežela Gozdni straži na podlagi posebnega sporazuma zaupa eno ali več naslednjih nalog: - sodelovanje pri načrtovanju in koordinaciji aktivnosti v zvezi z bojem proti gozdnim požarom, kot je določeno v 3. členu zakona št. 353 z imenom Okvirni zakon o gozdnih požarih (it. Legge-quadro in materia di incendi boschivi), ki je bil izdan 21. novembra 2000, in vodenje gašenja gozdnih požarov. - organizacija izobraževanj ter praktičnih usposabljanj osebja s področja boja proti gozdnim požarom, ki zajemajo preprečevanje požarov, ter predvidevanje in usklajenost z deželno organizacijo za boj proti gozdnim požarom (it. A I.B - L organizzazione regionale Antincendi Boschivi). - določanje območja, ki ga je prizadel gozdni požar, v skladu z Zakonom št. 353/2000 ter pomoč lokalni skupnosti pri določanju območij požarne 28

29 ogroženosti z uporabo napredne tehnologije, ki je na razpolago v deželi (GPS, letala itd). - nadzor zavarovanih naravnih območij v regijah ter pomembnejših mestnih parkov; - izvajanje kontrole in nadziranja dejavnosti s področja gozdarstva, lova, ribolova ter varovanje kmetijskega, pašniškega in gozdarskega premoženja v skladu z deželno zakonodajo. - spremljanje in statistično poročanje o stanju v gozdovih ter kmetijskopašniško- gozdarskem premoženju (it. patrimonio agro-silvo-pastorale). - izvajanje dejavnosti s področja vodne in veterinarske policije (it. polizia idraulica e veterinaria). - aktivnosti s področja promocije in izobraževanja ter širjenje gradiva o naravnem in gozdnem okolju s poudarkom na zaščitenih področjih ter gozdnih posestih dežele. - izvrševanje direktive št. CEE/105/99 v skladu z zakonsko uredbo št. 386/2003, ki se nanaša na trgovanje s sadikami in semeni, namenjenimi pogozdovanju. - izvajanje projektov mednarodnega sodelovanja v gozdarskem sektorju, ki jih financirajo dežele in/ali posebni predpisi Evropske unije. - sodelovanje pri aktivnostih s področja nadzora, preprečevanja in napovedovanja tveganja naravnih nesreč kot podpora civilni zaščiti na deželni ravni. - začetno izobraževanje, operativno usposabljanje ter strokovni razvoj osebja deželne Gozdne straže v regijah s posebnim statutom in avtonomnih pokrajinah. (Brotto, 2008) Predvideno je tudi, da lahko Gozdna straža s posebnim sporazumom pooblasti operativne strukture deželne Gozdne straže (v deželah s posebnim statutom in avtonomnih pokrajinah) za sodelovanje pri nesrečah ter jim za take primere v skladu s teritorialnim načelom in pristojnostmi da na uporabo javno telefonsko številko V 4. členu sporazuma je določeno, da potekajo dogovori na institucionalni ravni med ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo oz. njegovim namestnikom ter predsednikom deželnega odbora oziroma njegovim namestnikom. Na operativni ravni pa potekajo dogovori na deželnem nivoju med poveljnikom regionalne Gozdne straže in deželnim referentom, ki je določen v skladu s konvencijo. Če morebitnih nesoglasij med 29

30 Gozdno stražo in deželami ni moč rešiti s pomočjo skupnega odbora (it. Commissione paritetica), se zadeve v skladu z 2. členom rešujejo na institucionalnem nivoju. Sporazum še določa, da vsak sklenjen dogovor med Gozdno stražo in deželo v okviru nacionalnega sporazuma velja najmanj tri leta in stopi v veljavo na trideseti dan po sklenitvi pogodbe. Dogovor se samodejno podaljša, razen v primeru, ko ena stran vsaj šest mesecev pred iztekom pogodbe zahteva njegovo prekinitev. Proračun za pogodbene dejavnosti letno zagotavljajo dežele podpisnice sporazuma, za finančno poslovanje pa skrbijo poveljniki deželnih Gozdnih straž. (Brotto, 2008) 4. člen zakona št. 36/2004 predvideva, da lahko v šestih mesecih od uveljavitve dogovora med Gozdno stražo in deželo uslužbenci Gozdne straže zahtevajo premestitev v gozdno tehnično službo dežele, kjer so zaposleni. Pri tem jih zavezujejo omejitve v zvezi z deželno zakonodajo in višina proračuna, ki je leta 2004 znašala 9 milijonov evrov. Zakon še določa, da kriterije za omenjene premestitve določa Gozdna straža v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo in finance ter v soglasju s stalno konferenco za odnose med državo, deželami in avtonomnimi provincami. Kljub tem premestitvam je ohranila ustrezno kadrovsko zasedenost in ni dodatno bremenila državnega proračuna. (Brotto, 2008) 4.4 Organizacija Gozdne straže Hierarhična ureditev Gozdne straže Ureditev Gozdne straže določa 3. člen zakona št. 36/2004, imenovan Nova ureditev Gozdne straže (it. Nuovo ordinamento dello Corpo forestale dello Stato), v katerem je zapisano, da Gozdna straža sicer spada pod Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, a je urejena drugače od ostalih služb, ki spadajo v ta resor. (Brotto, 2008) Na čelu Gozdne straže je generalni direktor (it. dirigente generale), ki ima naziv vodja Gozdne straže in je imenovan v skladu z določbami 25. člena zakonskega odloka št. 748, ki se imenuje Ureditev vodilnih funkcij v državni administraciji (it. Disciplina delle funzioni dirigenziali nelle Amministrazione dello Stato, anche ad ordinamento autonomo) in je bil izdan 30. junija V letu 2008 je ta položaj zasedal gospod Cesare Patrone. (Brotto, 2008) 30

31 Organizacijska struktura določa, da delujejo v okviru vodje Gozdne straže naslednji organi: - Tajništvo vodje Gozdne straže - Urad za raziskave in zakonodajo - Urad za biotsko raznolikost - Urad za avtomatske informacijske sisteme in telekomunikacije - 20 deželnih poveljstev (it. Comandi regionali) s sedeži v deželnih prestolnicah (od tega jih je 15 z navadnim in 5 s posebnim statutom), kjer svojo službo opravljajo višji direktorji (it. dirigenti superiori) oziroma -kot jim pravijodeželni poveljniki (it. comandanti regionali). Deželna poveljstva vodi Generalni inšpektorat s sedežem v Rimu, ki skrbi za njihovo usklajenost širom celotne države ter obenem nad njimi izvaja nadzor - Od deželnih poveljstev je odvisnih 83 pokrajinskih odborov s sedeži v glavnih mestih pokrajin, ki jih vodijo pokrajinski komandanti (it. Comandante provinciale), 17 okrajnih odborov (it. coordinamenti distrettuali) in približno 1150 poveljstev postaj, ki predstavljajo najbolj prepoznaven del Gozdne straže. (Brotto, 2008) Vodji Gozdne straže je podrejeno tudi šest centralnih služb (it. servizio centrale): - Služba I. (okoljska, gozdna in agroživilska policija ter civilna zaščita) - Služba II. (gozdna, okoljska in ozemeljska politika) - Služba III. (splošne zadeve za načrtovanje in upravljanje finančnih ter materialnih virov) - Služba IV. (načrtovanje človeških virov) - Služba V. (šola Gozdne straže) - Služba VI. (inšpekcija). (Brotto, 2008) Vsaka služba je razdeljena na oddelke. Od namestnika vodje Gozdne straže je odvisen Urad za sindikalna razmerja (it. l Ufficio Relazioni sindacali). 3. člen zakona št. 36/2004 določa, da je osebje stalnega policijskega sestava Gozdne straže pooblaščeno za nošenje orožja in oproščeno mobilizacije ali vpoklica zaradi vojaške 31

32 dolžnosti. Prav tako imajo pravico do brezplačnega javnega prevoza v mestnem in primestnem prometu. (Brotto, 2008) Skupno število osebja Gozdne straže s policijskimi pooblastili znaša približno (Corpo Forestale dello Stato, 2012) V nadaljevanju bodo predstavljene enote in službe, ki delujejo v okviru Gozdne straže Enote in službe Gozdne straže V okviru Gozdne straže deluje več enot, služb in oddelkov, ki so specializirani za posamezna področja dela in specifično problematiko ali pa so zaradi posebnih veščin, znanj in sposobnosti organizirani kot posebne skupine. Enote Gozdne straže a) Centralna preiskovalna enota policije za okolje in gozdove (it. Nucleo investigativo centrale di polizia ambientale e forestale N.I.C.A.F.) Poglavitna naloga je preiskovanje in analiza kriminalnih dejanj na gozdnatih področjih po celotni državi. Enota je zadolžena za povezovanje in koordinacijo z drugimi enotami Gozdne straže (N.I.P.A.F., N.I.A.B., N.A.F., N.O.A. in C.I.T.E.S.). b) Pokrajinske preiskovalne enote policije za okolje in gozdove (it. Nuclei investigativi provinciali di polizia ambientale e forestale N.I.P.A.F.) Na ozemlju Italije deluje 76 tovrstnih enot, ki izvajajo represivne ukrepe v primeru storitve kaznivih dejanj, povezanih s požari in požigi ter onesnaževanjem okolja. Poleg tega opravljajo še nadzor hrane in živil. Pri preiskavah požarov in požigov redno sodelujejo s Preiskovalno enoto za gozdne požare (it. Nucleo investigativo antincendi boschivi NIAB). c) Agroživilska in gozdarska enota (it. Nucleo agroalimentare e forestale NAF) Nadzoruje izvajanje kmetijskih, agroživilskih in gozdarskih predpisov Evropske unije. Poleg tega izvaja še aktivnosti s področja varovanja hrane in potrošnikov ter biološke varnosti na splošno, vključno z ukrepi v zvezi z ekološko pridelavo hrane, gensko spremenjeno hrano in pojavom virusa BSE. d) Preiskovalna enota za gozdne požare (it. Nucleo investigativo antincendi boschivi N.I.A.B.) 32

33 Ustanovljena je bila šele leta 2000, ko je bilo z zakonom kriminalizirano izvrševanje dejanj podtikanja gozdnih požarov. Ukvarja se s preiskovanjem tovrstnih dejanj in nudi podporo ostalim enotam pri izobraževanju na tem področju. e) Operativna enota za preprečevanje krivolova (it. Nucleo operativo antibracconaggio N.O.A.) Enota je bila ustanovljena leta 2005 in skrbi za odkrivanje kršitev s področja varnosti in zaščite prosto živečih živali ter za izvajanje lova v skladu s predpisi. f) Preiskovalna enota za kazniva dejanja zoper živali (it. Nucleo investigativo per i reati in danno agli animali N.I.R.D.A.) Enota deluje na celotnem ozemlju Italije in odkriva, preganja ter preiskuje kazniva dejanja, storjena na škodo živali (mišljeno je predvsem mučenje živali). g) Posebna operativna enota (it. Nucleo operativo speciale N.O.S.) (Corpoforestale, 2012) 16. junija 2009 je poveljnik Gozdne straže izdal dekret, ki določa, da pripadniki posebne operativne enote izvajajo posebne aktivnosti, povezane z Gozdno stražo in civilno zaščito, ter varujejo gozdove pred požari in opravljajo ostale dejavnosti, ki izhajajo iz sporazumov med Gozdno stražo in deželami. (Pasquini, 2009) Posebni oddelki in službe Gozdne straže a) Regionalne službe za koordiniranje okolja (it. Coordinamenti Territoriali per l Ambiente) Na ozemlju Italije trenutno deluje 18 regionalnih služb za koordiniranje okolja (it. Coordinamenti Territoriali per l Ambiente), ki spremljajo dejavnosti, povezane z letem, ter po potrebi s pomočjo pristojnih organov tudi intervenirajo. (Pasquini, 2009) b) Deželni uradi za biotsko raznolikost (it. Uffici territoriali per la biodiversitá) V Italiji deluje 30 takih uradov, ki skrbijo za upravljanje in ohranjanje naravnih rezervatov. (Pasquini, 2009) c) Služba za boj proti gozdnim požarom (it. Servizio Antincendio Boschivo A.I.B.) Je centralizirana služba, ki s svojimi kopenskimi in zračnimi enotami deluje v vseh deželah z navadnim statutom. Sile na kopnem predstavlja 15 operativnih centrov v deželnih prestolnicah in 55 specializiranih skupin za hitro posredovanje, ki so skupaj s posebnimi vozili za gašenje glede na problematiko gozdnih požarov razporejene po 33

34 ozemlju dežel. Zračni del sil predstavlja letalska enota (it. C.O.A), v okviru katere hkrati deluje pet helikopterskih centrov za gašenje s skupno stopetdesetimi zaposlenimi. Helikopterji so pomembni za preprečevanje gozdnih požarov ter za prevoz gasilcev in opreme za gašenje na težko dostopna območja. Med gašenjem so nepogrešljivi pri koordinaciji kopenskih enot. V poletnih mesecih je požarna ogroženost večja v osrednji in južni Italiji, zato takrat skupaj s stalnima centroma v Rimu in Rieti-ju delujejo sezonski operativni centri v mestih Cecina, Pescara in Pontecagnano. Pozimi, ko se požarna ogroženost seli proti severu države, delujejo sezonski operativni centri v Bellunu, Bergamu in Liguriji. Pomemben dejavnik boja proti gozdnim požarom je tudi operativni center Gozdne straže s klicno številko 1515, ki predstavlja glavno povezavo med državljani in službami za boj proti gozdnim požarom in ostalimi škodljivimi pojavi v okolju. (Pasquini, 2009) Slika 3: Gozdni stražnik gasilec (Vir: Slika 4: Gozdni stražnik med gašenjem požara (Vir: d) Služba C.I.T.E.S. (it. Servizio C.I.T.E.S.) 34

35 Je služba za izvajanje mednarodne konvencije o zaščiti ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Sestavljena je iz Centra za koordinacijo, ki deluje v okviru Generalnega inšpektorata, in štirideset lokalnih uradov. Center za koordinacijo skrbi predvsem za organizacijo aktivnosti lokalnih uradov, tehnično-znanstveno svetovanje, izdajanje direktiv in mednarodno sodelovanje s podobnimi institucijami v tujini. Lokalni uradi so razdeljeni na: - 24 teritorialnih uradov (it. Servizi C.I.T.E.S. teritoriali), ki izdajajo različna potrdila, izvajajo nadzor ter odkrivajo kršitve na ozemlju Republike Italije - 16 carinskih operativnih enot (it. Nuclei operativi C.I.T.E.S. preso le dogane), ki preverjajo dokumente, ustreznost blaga za komercialno rabo ter odkrivajo kazniva ravnanja s tega področja. (Pasquini, 2009) e) Gozdna gorska reševalna služba (it. Soccorso alpino forestale S.A.F.) Ustanovljena je bila leta Njena glavna naloga je posredovanje in pomoč ponesrečencem v nesrečah, ki se zgodijo na težko dostopnih in nevarnih območjih, kot so denimo gore ali soteske. Trenutno jo sestavlja 30 reševalcev, ki so razporejeni na treh postajah (it. Comandi stazione), in sicer Domodossola, L Aquila in Palus San Marco. (Pasquini, 2009) Slika 5: Gozdni stražniki med iskanjem ponesrečenca (Vir: f) Skupina plezalcev (it. Gruppo Rocciatori) Enoto sestavlja osemdeset gozdnih stražnikov-plezalcev, ki so dodeljeni posameznim poveljstvom postaj Gozdne straže, predvsem na goratih območjih Alp in Apeninov. Opravljajo dejavnosti, ki so povezane s plezanjem in uporabo vrvnih tehnik, ter pogosto sodelujejo z letalsko enoto. Sodelujejo tudi z gorsko reševalno službo, finančno stražo, karabinjerji, državno policijo in gasilci. Glavni center za usposabljanje plezalcev se nahaja v Auronzu di Cadore (Belluno). (Pasquini, 2009) 35

36 g) Služba vodnikov psov (it. Servizio cinofilo) Glavne naloge te službe so iskanje ljudi, ujetih pod ruševinami in plazovi, iskanje oseb v policijskih akcijah ter iskanje zaščitenih vrst živali, ki so bile nezakonito pripeljane v Italijo. Center za šolanje psov se nahaja v kraju Volpago di Montello (Treviso) in deluje v sklopu Šole Gorske straže. (Pasquini, 2009) Slika 6: Vodnika psov (Vir: h) Služba konjenikov (it. Servizio a cavallo) V Italiji deluje več kobilarn (Belluno, Pieve San Stefano, Siena, Follonica in Martina Franca), kjer vzrejajo konje, ki jih pozneje premestijo v jahalni center Gozdne straže v kraju Marsiliana (Grosseto). Tam poteka glavno usposabljanje za živali in osebje, ki se z njimi ukvarja. Glavnino operativne enote konjenikov sestavlja 80 konjenikov za celotno ozemlje države. Pogosto nadzorujejo narodne parke in naravne rezervate, saj je uporaba te vrste patruljiranja zaradi obsežnih in težko dostopnih naravnih območij še posebej primerna. V večjih mestnih parkih (Villa Borghese v Rimu, Parco delle Cascine v Firencah) so konjeniki vključeni v projekt»varni parki«, ki ga izvajajo v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve. (Pasquini, 2009) 36

37 Slika 7: Konjenika Gozdne straže (Vir: i) Služba Meteomont (it. Servizio METEOMONT) Ukvarja se predvsem s preučevanjem in napovedovanjem snežnih padavin ter tako preprečuje tveganja, ki jih povzročajo plazovi. Glavne centre za zbiranje informacij na terenu predstavlja 115 gozdnih postaj, ki se nahajajo v goratih območjih Italije in so zlasti v zimskem času pomemben vir informacij. (Pasquini, 2009) j) Služba za nadzor in reševanje na smučiščih (it. Servizio di vigilanza e soccorso sulle piste da sci) Prisotna je v vseh smučarskih središčih in svoje delo opravlja v sodelovanju z ostalimi policijskimi silami. Njene glavne naloge so nadzor nad obnašanjem in ravnanjem smučarjev, zagotavljanje pomoči v primeru nesreče ter skrb za varnost na smučiščih. (Pasquini, 2009) k) Letalsko-ladijska služba Gozdne straže (it. Servizio Aereo-Navale del C.F.S.) Deli se na dve skupini: - Pomorska služba (it. Servizio nautico), ki nadzoruje obalo ter morsko, rečno in jezersko okolje. - Letalski operativni center (it. Centro operativo aereo C.O.A.), v katerem je zaposlenih 150 ljudi ter razpolaga z enaindvajset helikopterji in enim letalom. Glavnino flote predstavlja 9 helikopterjev AB412 in 12 helikopterjev NH500. Naenkrat deluje v sedmih mestih, in sicer neprekinjeno v Rimu in Rieti-ju ter občasno v Pescari, Bellunu, Bergamu, Pontecagnanu, Cecini in Liguriji. V ostalih delih Italije je ta služba prisotna le ob požarih, pri čemer je treba 37

38 vedeti, da je pozimi bolj ogrožen sever, poleti pa centralni in južni del. Temu je prilagojeno tudi delovanje. (Pasquini, 2009) l) Šola Gozdne straže (it. la Scuola del Corpo forestale dello Stato) Šola ima sedež v mestu Cittaducale (Rieti). Skrbi za osnovno šolanje, dodatna usposabljanja ter specializacijo osebja Gozdne straže. Na zahtevo drugih javnih služb izobražuje tudi osebje za področji gozdarstva in okolja. (Pasquini, 2009) m) Športni center (it. Centro sportivo) Začetki centra segajo v petdeseta leta, ko so predvsem smučarski tekači, zaposleni v Gorski straži, dosegli prve vidnejše uspehe na državnem nivoju. Leta 1955 so bile ustanovljene sekcije za smučarski tek, kolesarstvo, drsanje, atletiko, gorski tek, sabljaštvo itd. V okviru športnega centra je zaposlenih več vrhunskih športnikov, ki se ponašajo z mnogimi medaljami z olimpijskih iger ter drugih tekmovanj, med katerimi sta najbolj znani nekdanji smučarski tekačici Manuela di Centa in Stefania Belmondo. Služba civilne zaščite ni sestavni del Gozdne straže, ampak z njo sodeluje predvsem ob potresih in ostalih naravnih nesrečah. (Inilossum rep atledef, 2012) 4.5 Funkcije Gozdne straže z vidika reorganizacije področnih sektorjev policije V Italiji so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začele pojavljati zahteve po premisleku o smiselnosti državnih policijskih struktur ter njihovih funkcij. Minister za notranje zadeve je 28. aprila 2006 izdal odlok Reorganizacija policijskih področnih sektorjev (it. Riasetto dei comparti di specialità delle Forze di polizia) ter s tem določil smernice za preoblikovanje policijskih struktur. Tako je na novo uredil razmerja in naloge posameznih delov policije ter natančno določil njihove pristojnosti in okvire delovanja. Z odlokom se je modernizirala zakonodaja s področja splošne odgovornosti za red in javno varnost ter bila z zakonom št. 121/81 zaupana ministru za notranje zadeve. Gozdni straži so bile z zakonom št. 36/2004 dodeljene nove naloge s področja varovanja italijanskega kmetijsko-gozdarskega premoženja, okolja, krajine in ekosistema. (Brotto, 2008) Ukrep je uvedel dodelitev posameznega področnega sektorja določenemu odseku policije. S tem je Gozdna straža dobila nove pristojnosti in določeno področje interveniranja, ki je bilo pred tem v domeni zgolj ene policijske sile, ki pa je 38

39 obdržala vodilno vlogo na tem področju. Z odlokom je obveljalo (sicer že določeno z direktivo iz leta 1992), da ima samo izbrana policijska sila pravico do osrednjega položaja pri zbiranju informacij in izdelavi analiz. (Brotto, 2008) Zakon je določil, da se ohranita Center za obdelavo podatkov (it. Centro elaborazione dati interforze) in Služba za kriminalistične analize (it. Servizio analisi criminale). Njuna glavna naloga je obdelava in zbiranje informacij ter preostalih podatkov s področja kazenskega pregona, zagotavljanja javne varnosti ter preprečevanja in zatiranja kriminalitete. Med seboj si izmenjujeta podatke, ki jih posredujejo oddelek za javno varnost (it. Dipartamento della pubblica sicurezza), policijske sile ter davčna policija (it. Polizia tributaria) in poveljstvo finančne policije, ki obravnavajo kršitve s področja davčne zakonodaje. (Brotto, 2008) V skladu s temi načeli morajo policijske sile svojo dejavnost prilagoditi omenjeni direktivi ter v skladu z določbami 13. in 14. člena zakona št. 121/81 strogo in dosledno obveščati pokrajinske organe javne varnosti (it. Autorità provinciali di pubblica sicurezza) o zadevah, ki so pomembne z vidika javnega reda in varnosti v pokrajini. Enako velja tudi v okviru razvoja odnosov na evropski in mednarodni ravni ter sodelovanja policijskih sil v le-teh. Direktiva še določa, da morajo Policijske sile pri pripravi razvojnih načrtov upoštevati razvoj specializiranih operativnih enot. (Brotto, 2008) V delo štirih področnih sektorjev je vključena tudi Gozdna straža. Odlok ji namreč priznava izjemno pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti: a) varnost na področju zdravja, higiene in hrane (it. Sicurezza in materia di sanità, igiene ed alimenti), za nadzor katere so v prvi vrsti zadolženi karabinjerji. Odlok je predvidel, da bo ta služba s pomočjo poveljstva karabinjerjev za varovanje zdravja (it. Il Comando Carabinieri per la tutela della salute) skrbela za izvajanje preventivnih dejavnosti na področju zdravja prebivalcev ter nadzorovala morebitne kršitve, povezane s čistočo in ponarejanjem živil. Gozdni straži pa so bile dodeljene dejavnosti, ki se nanašajo neposredno na varovanje hrane, potrošnikov in biološke varnosti na splošno. (Brotto, 2008) b) varnost v kmetijsko-živilskem sektorju (it. Sicurezza nel settore agroalimentare). Z novim odlokom se je poostril nadzor finančne straže nad morebitnimi goljufijami, povezanimi z izvorom živil, pa tudi nad ribolovom in kmetijstvom sploh. Karabinjerji so obdržali pomembno vlogo pri odkrivanju prevar v živilski industriji ter pri preprečevanju ponarejanja hrane in pijače. Poleg tega, pod 39

40 okriljem posebnega oddelka, ustanovljenega znotraj Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, izvršujejo še druge z zakonom določene naloge, čeprav Gozdna straža v okviru istega ministrstva podobne pristojnosti že ima. Odlok je še predvidel, da je za usklajevanje inšpekcijskih organov določen poseben odbor (it. Il Comitato), prav tako ustanovljen znotraj Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. (Brotto, 2008) c) sektor za varovanje okolja (it. Sicurezza in materia ambientale) je bil ustanovljen z namenom preprečevanja in boja proti nezakonitim dejavnostim v okolju. Tu imajo glavne pristojnosti karabinjerji, ki jim poveljuje Poveljstvo karabinjerjev za varovanje okolja (it. Il Comando Carabinieri per la tutela dell'ambiente). Podrejeni so Ministrstvu za okolje in varovanje prostora (it. Ministro dell'ambiente e della tutela del territorio), ki tudi določa smernice na tem področju. Sčasoma so se sicer uveljavili kot strokovno usposobljen organ za odkrivanje kršitev okoljske zakonodaje. Kasnejše radikalne spremembe, predvsem sprejetje zakona št. 36/2004, so večino pristojnosti dale Gozdni straži. Tako je prišlo do delitve dela med karabinjerji, ki skrbijo za spoštovanje okoljske zakonodaje in javno varnost, ter Gozdno stražo, ki je z zgoraj omenjenim zakonom postala pomemben organ pri zagotavljanju kmetijsko-okoljske varnosti. Ministrski odlok je določil, da so karabinjerji odgovorni za preprečevanje in nadziranje nezakonitih dejavnosti v okolju. Poleg tega nadzirajo tudi onesnažena območja ter ravnanje z odpadki. Poudarek je predvsem na: - ravnanju in nezakonitem prometu z mestnimi in industrijskimi odpadki, posebej, če gre za organizirano dejavnost. - pravilni uporabi čistilnih naprav in na rednem čiščenju okolja, kar vključuje pravilno skladiščenje, odlaganje in sežiganje odpadov. - preprečevanju in odpravljanju kršitev, ki so povezane s proizvodnimi dejavnostmi. - nadzoru in preprečevanju nezakonitih posegov v ekosisteme. - zaščiti biotske raznovrstnosti. - nadziranju proizvodnje in uporabe gensko spremenjenih organizmov. - nadziranju izpustov emisij v zrak, kar je povezano z industrijskimi dejavnostmi. 40

41 - zaščiti območij, ki niso posebej pomembna s kmetijsko-gozdarskega vidika. - nadzoru nad uporabo nevarnih snovi, ki lahko povzročijo večjo nesrečo. - nadzoru onesnaževanja zraka z radioaktivnimi snovmi, elektromagnetnim sevanjem in hrupom. Gozdni straži pa so bile na drugi strani zaupane naloge s področja preprečevanja in boja proti nezakonitim dejavnostim v okolju s posebnim poudarkom na: - zaščiti kmetijsko-gozdnih ekosistemov ter preprečevanju in zatiranju za okolje in krajino škodljivih dejavnosti ter posebnih vrst onesnaženja, ki je povezano z odpadki in vodami. - preprečevanju negativnih hidro-geoloških pojavov, kot so plazovi ali poplave. - preprečevanju in boju proti gozdnim požarom. - varovanju gozdov in biotske živalsko-rastlinske raznovrstnosti. - zaščiti živali pred zlorabo. - nadziranju zavarovanih naravnih območij in varovanju naravne dediščine. - nadzoru pridelave hrane na poljih ter spoštovanju veljavne zakonodaje na področju kmetijsko-prehrambene varnosti. - izpolnjevanju nalog in pristojnosti, ki jih zahteva Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter Evropska skupnost. Finančni straži je bilo naročeno, naj prav tako nadaljuje z nadzorom ter preprečevanjem nezakonitih dejavnosti v okolju; (Brotto, 2008) d) Sektor za varnost v cestnem prometu (it. Sicurezza stradale), znotraj katerega ima Gozdna straža nalogo, da sodeluje s prometno policijo (it. Polizia stradale) ter ji pomaga predvsem v krajih, kjer le-te ni. Izvajanje odloka je bilo zaupano vodji policije (it. Capo della polizia) - generalnemu direktorju za javno varnost (it. Direttore generale della pubblica sicurezza), vendar je predvideno, da bodo v okviru svojih pristojnosti urejali specifične smernice naslednji subjekti: - vodja policije - generalni direktor za javno varnost (it. Direttore generale della pubblica sicurezza) 41

42 - generalni poveljnik karabinjerjev (it. Comandante generale dell Arma dei carabinieri) - generalni poveljnik finančne straže (it. Comandante generale del Corpo della Guardia di finanza) - vodja oddelka kaznilniške administracije (it. Capo del Dipartimento dell amministrazione penitenziaria) - generalni direktor - vodja Gozdne straže (it. dirigente generale - Capo del Corpo forestale dello Stato) - prefekti. (Brotto, 2008) Na podoben način so uredili tudi področje zaščite živali. Leta 2007 je bil tako sprejet ministrski odlok z imenom Določitev postopkov za usklajeno delovanje policijskih sil ter organov občinskih in pokrajinskih policijskih sil v zvezi s preprečevanjem in zatiranjem kaznivih dejanj, storjenih na živalih (it. Individuazione delle modalità di coordinamento delle attività delle Forze di polizia e dei Corpi di polizia municipale e provinciale, allo scopo di prevenire e contrastare gli illeciti penali commessi nei confronti di animali). Tri leta pred tem, leta 2004, je bila izdana še Določba v zvezi s prepovedjo mučenja živali in njihovo uporabo v nezakonitih borbah in tekmovanjih (it. Disposizioni concernenti il divieto di maltrattamento degli animali, nonché di impiego degli stessi in combattimenti clandestini o competizioni non autorizzate). (Brotto, 2008) Slika 8: Zbor Gozdnih stražnikov (Vir: Pogoji za zaposlitev in karierni sistem napredovanja Vloga zaposlenih ter njihove kvalifikacije, naloge, število zaposlenih v določeni skupini, razpisni pogoji, napredovanja ter deloma tudi ekonomski položaj 42

43 funkcionarjev Gozdne straže so določeni v zakonu št. 155/2001 Reorganizacija vodilnih in direktorskih kadrov v Gozdni straži (it. Riordino delle carriere del personale direttivo e dirigente del Corpo forestale dello Stato). (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Pogoji za zaposlitev Zaposlitve v Gozdni straži se izvajajo z izbirnimi postopki, ki se razlikujejo glede na iskani profil uslužbenca. Običajno se javni razpis objavi v uradnem listu in na spletni strani Gozdne straže. Zajema število prostih mest za posamezno kategorijo ter rok za oddajo prijave, ki se jo pošlje na Urad za razpise (it. Ufficio Concorsi), ki deluje v sklopu Generalnega direktorata za gozdne vire, gore in vode (it. Direzione Generale delle Risorse Forestali, Montane e Idriche). Predvideni so tudi notranji razpisi. Izbrani kandidati so v večini primerov sprejeti na delovno mesto s šestmesečno preizkusno dobo. V tem času prejemajo plačo ter so pozneje, če izpolnjujejo pogoje, imenovani v uradniški naziv. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Gozdni stražnik (it. agente) Na razpis za prosto delovno mesto gozdnega stražnika se lahko prijavijo kandidati obeh spolov, ki so italijanski državljani in izpolnjujejo spodaj naštete pogoje: - potrdilo o končani srednji šoli - starost od 18 do 30 let - ustrezne psiho-fizične lastnosti in sposobnosti - ostala dokazila in dodatna znanja (vozniško dovoljenje za vožnjo vozil različnih kategorij, diplome, spričevala, potrdila o specializaciji, športna priznanja) - niso uveljavljali pravice do ugovora vesti. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Vsi našteti pogoji se vrednotijo s točkami. Kandidati, ki zberejo zadostno število točk, opravijo dodaten preizkus znanja s področja splošne razgledanosti ter osnovnih srednješolskih predmetov. Sledi zdravniški pregled pred komisijo, ki ugotavlja psihofizično stanje in sposobnosti. Izbrane kandidate nato napotijo na šestmesečno usposabljanje v Šolo za gozdne stražnike v mestu Cittaducale, kjer po koncu šolanja opravijo zaključni izpit in pridobijo naziv Gozdni stražnik. Sledi zaposlitev v eni izmed pokrajinskih Gozdnih straž, razen v pokrajinah s posebnim statutom. 43

44 Zaposlitev preko začetnega naziva»pomožnega policista«, kot ga poznajo ostale sile policije in gasilci, v Gozdni straži ne poznajo. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Asistent-operater (it. aiuto-operatore) V Gozdni straži so asistenti zaposleni predvsem zaradi organizacijskih potreb. Zanje veljajo enake zahteve kot za osebje sodne policije in osebje, odgovorno za javno varnost. Podrejeni so častnikom v enoti. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Za delovno mesto asistent-operater se lahko kandidati prijavijo zgolj na javnem razpisu. Izpolnjevati morajo naslednje zahteve: - italijansko državljanstvo - zaključena osnovna šola - imeti morajo»moralne vrline«, določene v 26. členu zakona št. 53, ki je bil izdan 1. februarja ostale splošne zahteve, ki so potrebne za udeležbo na razpisih za javne službe. Na razpis se ne morejo prijavit kandidati, ki nimajo volilne pravice ali so bili pred tem odpuščeni iz druge javne službe zaradi krivdnih razlogov. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Nižji inšpektor/inšpektor (it. vice ispettore/ispettore) Na javni razpis za opravljanje sprejemnih izpitov za delovno mesto nižjega inšpektorja se lahko prijavijo italijanski državljani obeh spolov, ki izpolnjujejo naslednje kriterije: - italijansko državljanstvo - starost od 18 do 32 let - zaključen visokošolski študij - ustrezne psiho-fizične lastnosti in sposobnosti - opravljen zdravniški pregled. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Za izbrane kandidate sledi pisni izpit iz splošnega znanja. Kdor ga opravi s pozitivno oceno, mora še na ustni zagovor. Polovica prostih delovnih mest je namenjena zunanjim kandidatom, druga polovica pa je prihranjena za že zaposlene v Gozdni 44

45 straži, ki opravljajo poklic gozdnega stražnika, asistenta ali nadzornika. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Zunanji kandidati za poklic inšpektor/nižji inšpektor so nato za osem mesecev napoteni na posebno usposabljanje, medtem ko izbrane preko internega razpisa čaka dva meseca krajše izobraževanje. Po koncu šolanja opravljajo zaključni izpit ter so imenovani v nižjega inšpektorja-pripravnika (it. Vice Ispettore in prova). Po dveh letih službovanja lahko napredujejo v inšpektorja. Če pa želijo napredovati v glavnega inšpektorja (it. Ispettore capo), morajo to funkcijo opravljati najmanj sedem let. Napredovanje iz glavnega inšpektorja v višjega inšpektorja (it. Ispettore superiore) zahteva nadaljnjih osem let službovanja. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Operater (it. Operatore) Na sprejemni izpit za delovno mesto operaterja (it. Operatore del Corpo forestale dello Stato) se lahko kandidati prijavijo zgolj preko javnega razpisa, če izpolnjujejo spodnje zahteve: - italijansko državljanstvo - končana osnovna šola -»moralne vrline«- druge zahteve, ki so potrebne za udeležbo na razpisih za javne službe. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Na razpis se ne morejo prijaviti kandidati, ki nimajo volilne pravice ali so bili pred tem odpuščeni iz druge javne službe zaradi krivdnih razlogov. Izbrani kandidati dobijo naziv operater-pripravnik (it. Allievi operatori) in morajo obvezno opraviti šestmesečno usposabljanje, ki zajema teoretični ter praktični del. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Izvedenec (it. Perito) Delovno mesto izvedenca se izvaja v štirih različnih nazivih: - nižji izvedenec (it. vice perito) - izvedenec (it. perito) - glavni izvedenec (it. perito capo) 45

46 - višji izvedenec (it. perito superiore). (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Za nižjega izvedenca je na javnem razpisu na razpolago zgolj polovica razpisanih delovnih mest. Izbrane kandidate nato pošljejo na dvanajstmesečno strokovno usposabljanje. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo sledeče zahteve: - italijansko državljanstvo - potrdilo o končanem študiju ustrezne strokovne smeri oziroma področja, za katerega kandidirajo na razpisu -»moralne kvalitete«- druge zahteve, potrebne za udeležbo na razpisih za javne službe. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Druga polovica razpisanih delovnih mest je namenjena internim kandidatom. Izbor poteka na podlagi ustreznih kvalifikacij in izpitov. Na razpis se ne morejo prijaviti kandidati, ki nimajo volilne pravice ali so bili pred tem odpuščeni iz druge javne službe zaradi krivdnih razlogov. Izbrani kandidati dobijo naziv nižji izvedenec. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Revizor (it. Revisore) Delovno mesto revizorja se izvaja v treh različnih nazivih: - nižji revizor (it. Vice revisore) - revizor (it. Revisore) - glavni revizor (it. Revisore capo). (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Na javni razpis za opravljanje sprejemnih izpitov iz teorije in prakse, ki sicer zajame le 30 odstotkov razpisanih mest, se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: - italijansko državljanstvo - diploma iz najmanj triletnega poklicnega izobraževanja na državnem inštitutu ali inštitutu, ki je priznan na državni ravni, oziroma potrdilo o usposobljenosti, ki ga izda pokrajina ob koncu najmanj triletnega poklicnega usposabljanja -»moralne kvalitete«46

47 - zahteve, ki so potrebne za udeležbo na razpisih za javne službe. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Na razpis se ne morejo prijaviti kandidati, ki nimajo volilne pravice ali so bili pred tem odpuščeni iz druge javne službe zaradi krivdnih razlogov. Kandidati, ki so uspešni na sprejemih izpitih iz teorije in prakse, morajo nato opraviti še strokovno izobraževanje, ki traja najmanj dvanajst mesecev. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) 4.7 Šolanje V šoli Gozdne straže se izvajajo začetno usposabljanje za izbrane kandidate ter posebna šolanja za osebe, ki so že zaposlene v organizaciji, med katere denimo spadata šolanje za vodnike službenih psov in plezalna šola. Obstaja tudi jahalni center. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Šola Gozdne straže je prisotna v naslednjih krajih: - Cittaducale (Rieti), kjer je sedež šole - Sabaudia (Latina), kjer je ločena enota sedeža šole - Marsiliana (Grosseto), kjer je Konjeniška šola in prav tako ločena enota sedeža šole - Ceva (Cuneo), kjer je Gozdarski izobraževalni center»giuseppe Galliano«. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Začetki šole Gozdne straže segajo v leto 1903, ko so v mestu Cittaducale, približno sto kilometrov severovzhodno od Rima na ozemlju mesta L Aquila, ustanovili Šolo za gozdarsko prakso (it. Scuola pratica di silvicoltura). Leta 1905 je kralj Viktor Emanuel III. podpisal kraljevi dekret, s katerim je dokončno ustanovil Gozdarsko šolo za Gozdne stražnike Kraljevine (it. Scuola di Selvicoltura per le guardie forestali del Regno). (Corpo Forestale dello Stato, 2012) V istem času sta bili v mestu Vallombrosa (Firence) ustanovljeni dve podobni šoli, in sicer prva za podčastnike in druga za gozdne stražnike. Obdobje z dvema izobraževalnima središčema Gozdne straže v Kraljevini Italiji pa je bilo kratkotrajno. Šola v mestu Cittaducale je bila izbrana za edino državno šolo gozdnih stražnikov. Med letoma 1926 in 1943 se je imenovala Šola za gozdne vojake (it. Scuola per allievi militi forestali). Po letu 1943 se je ponovno reorganizirala ter se preimenovala v Šolo 47

48 za podčastnike in gozdne stražnike (it. Scuola Allievi Sottufficiali e Guardie Forestali). Zaradi povečanja enot in pristojnosti so leta 1962 v sklopu sedeža Vojaške mornarice (it. Marina militare), ki se nahaja v mestu Sabaudia (Latina), ustanovili še dislocirano enoto oziroma nadomestni sedež šole. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) V šolo gozdne straže se v skladu z letnim šolskim načrtom vpisujejo kandidati, ki so izbrani na razpisih za gozdne stražnike ali komisarje. V okviru šole se na posebno prošnjo izvajajo tudi usposabljanja za uslužbence drugih institucij ter tečaji za zunanje udeležence. Organizirajo še konference, predavanja in srečanja ob posebnih dogodkih, kjer sodelujejo najrazličnejši gosti. Vodenje in upravljanje šole je zaupano poveljniku (it. Comandante) ter častnikom in podčastnikom različnih stopenj. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Zaradi povečanih potreb po izobraževanju in zagotavljanju ustrezne strokovne ravni obstoječega kadra se pričakuje, da se bo v naslednjih letih spodbujal razvoj drugih disciplin in novih izobraževalnih središč. Pri slednjih gre predvsem za izvajanje posebnih usposabljanj, ki jih opravlja Gozdna straža. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) 4.8 Uniforme, kvalifikacije in oznake Uniforma Uniforma Gozdne straže je sive barve ter spominja na nekdanjo uniformo Finančne straže. Različne službe v Gozdni straži uporabljajo različne delovne obleke. Poznamo naslednje različice uniform: - navadno uniformo sestavljajo jakna zelene barve, sivo-zelene hlače iz debelejše (zimska uniforma) ali tanjše volnene tkanine (poletna uniforma), srajca, kravata v enakih barvah, nizki črni usnjeni čevlji ter pokrivalo (šapka). Ta uniforma se navadno uporablja za delo na uradih ali v običajnih službah. Obstaja še različica poletne uniforme, in sicer sivo-zelena srajca s kratkimi rokavi in gumbi zlate barve; ženska različica uniforme serazlikuje po tem, da srajca na prsih nima žepov. - podeželsko uniformo sestavljata kombinezon (zgornji in spodnji del) sivozelene barve in baretka tipa»pasubio«. Običajno se uporablja na terenu. Pri poletni uniformi zgornji del jakne nadomešča sivo-zelena polo-majica. Sem spadajo še nepremočljivi terenski škornji iz črnega usnja. 48

49 - posebne uniforme imajo enota konjenikov, Gozdarska gorska reševalna enota (it. S.A.F. soccorso alpino forestale) in letalska enota. K vsem različicam delovnih oblek spadajo še navaden črn tok za pištolo in oprtnik iz materiala cordura za operativne enote ter poseben tok za pištolo iz črnega usnja za posebne priložnosti oz. svečanosti. (Giordano in Sanchioli, 2002) Kvalifikacije in oznake Ker je Gozdna straža policijska formacija, se v praksi namesto čina uporablja izraz kvalifikacija. Oznake kvalifikacije, ki predstavljajo hierarhično lestvico, se nosijo na vseh uniformah. To seveda velja samo za uniformirani del Gozdne straže. (Giordano in Sanchioli, 2002) NIVO Gozdni stražniki in pomočniki (it. agenti, assistenti) Tabela 1: Kvalifikacije po stopnjah (Vir: KVALIFIKACIJE KVALIFIKACIJE TEHNIČNEGA UNIFORMIRANIH OSEB OSEBJA Gozdni stražnik (it. agente) Operater (it. operatore) Izbrani gozdni stražnik (it. Izbrani operater (it. agente scelto) operatore scelto) Pomočnik (it. assistente) Sodelavec (it. collaboratore) Podčastniki (it. sovrintendenti) Inšpektorji (it. ispettori) Glavni pomočnik (it. assistente capo) Nižji podčastnik (it. vice sovrintendente) Podčastnik (it. sovrintendente) Glavni podčastnik (it. sovrintendente capo) Nižji inšpektor (it. vice ispettore) Inšpektor (it. ispettore) Glavni inšpektor (it. ispettore capo) Višji inšpektor (it. ispettore superiore) Glavni sodelavec (it. collaboratore capo) Nižji revizor (it. vice revisore) Revizor (it. revisore) Glavni revizor (it. revisore capo) Nižji izvedenec (it. vice perito) Izvedenec (it. perito) Glavni izvedenec (it. perito capo) Višji izvedenec (it. perito superiore) 49

50 Izbrani višji inšpektor (it. Izbrani višji izvedenec (it. ispettore superiore scelto) perito superiore scelto) Funkcionarji (it. Nižji gozdni komisar s posebno / funzionari) vodilno vlogo (it. vice commissario forestale ruolo direttivo speciale) Gozdni komisar s posebno / vodilno vlogo (it. commissario forestale ruolo direttivo speciale) Komisar z vodilno uradniško / vlogo (it. commissario ruolo direttivo dei funzionari) Glavni gozdni komisar (it. / commissario capo forestale) Nižji kvestor gozdni zastopnik / (it. vice questore aggiunto forestale) Direktorji (it. Prvi direktor (it. primo / dirigenti) dirigente) Višji direktor (it. dirigente / superiore) Generalni direktor (it. / dirigente generale) 50

51 4.8.3 Slikovni prikaz kvalifikacij Gozdne straže2 a) Direktorji (it. dirigenti) Generalni direktor (it. dirigente generale) Višji direktor (it. dirigente superiore) Prvi direktor (it. primo dirigente) b) Funkcionarji (it. funzionari) Nižji kvestor gozdni zastopnik (it. vice questore aggiunto forestale) Glavni gozdni komisar (it. commissario capo forestale) Komisar z vodilno uradniško vlogo (it. commissario ruolo direttivo dei funzionari) Gozdni komisar s posebno vodilno vlogo (it. commissario forestale ruolo direttivo speciale) Nižji gozdni komisar s posebno vodilno vlogo (it. vice commissario forestale ruolo direttivo speciale) 2 Epolete si sledijo od zgoraj navzdol po hierarhični lestvici. 51

52 c) Inšpektorji (it. ispettori) Izbrani višji inšpektor (it. ispettore superiore scelto) Višji inšpektor (it. ispettore superiore) Glavni inšpektor (it. ispettore capo) Inšpektor (it. ispettore) Nižji inšpektor (it. vice ispettore) d) Podčastniki (it. sovrintendenti) Glavni podčastnik (it. sovrintendente capo) Podčastnik (it. sovrintendente) Nižji podčastnik (it. vice sovrintendente) 52

53 e) Gozdni stražniki in pomočniki (it. agenti, assistenti) Glavni pomočnik (it. assistente capo) Pomočnik (it. assistente) Izbrani Gozdni stražnik (it. agente scelto) Gozdni stražnik (it. agente) 4.9 Simboli Gozdne straže Slika 9: Čini Gozdarjev (Vir: Gozdno stražo, ki jo običajno označuje kar kratica C.F.S. (it. Corpo Forestale dello Stato), predstavljajo naslednji simboli Grb Sedanji grb Gozdne straže je v uporabi šele od leta 2007, ko je predsednik Italije z dekretom nadomestil prejšnjega iz leta Predstavlja glavni simbol organizacije in prikazuje, v osrednjem delu na modri podlagi, letečega orla, ki ščiti poškodovano, vendar še živo, hrastovo drevo. Ta prizor simbolizira osnovno dejavnost Gozdne straže - varovanje in zaščito narave. Na zeleni podlagi nad orlom so trije želodi, ki pomenijo tri osnovne lastnosti Gozdnih stražnikov - sila, vljudnost in predanost. Na vrhu grba je krona, sestavljena iz osmih (vidnih samo pet) dvonadstropnih stolpov in simbolizirajo opazovanje, kot eno izmed dejavnosti Gozdne straže. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) 53

54 Slika 10: Grb (levo), ki je bil v rabi do leta 2007 (Vir: Slika 11: Grb (desno), ki je v rabi od leta 2007 naprej (Vir: Zastava Zastava Gozdne straže je italijanska trobojnica, obešena na drog s konico iz rumene kovine. Na okrašeni konici, na kateri visita siva cofka, sta napisa»corpo forestale dello Stato«in»Pro natura opus et vigilantia«. (Corpo Forestale dello Stato, 2012) Zavetnik Gozdne straže Zavetnik Gozdne straže je sveti Janez Gualbert (it. San Giovanni Gualberto), ki se je rodil okrog leta 995 v Firencah in umrl 12. julija 1073 v mestu Passignano blizu Firenc. Po legendi naj bi bil plemiškega rodu. Nasilna bratova smrt ga je tako 54

55 prizadela, da se je po tolažbo zatekel v samostan, kjer je tudi ostal. Veljal je za nasprotnika simonije (kupovanje cerkvenih služb), zato je zapustil benediktinski meniški red ter s somišljeniki ustanovil red valombrožanov. Do svoje smrti si je prizadeval za pomoč revežem in preostalim ubogim ljudem. Upodobljen je v sivem ali rjavem redovnem oblačilu, v rokah drži palico v obliki križa, križ ali knjigo. Beatificiral ga je papež Celestin III. leta 1193 in danes velja za zavetnika gozdarjev in gozdnih delavcev. Papež Pij XII. ga je leta 1951 razglasil tudi za zavetnika italijanskih gozdov. Goduje 12. julija. (Janez Gualbert zavetnik gozdarjev in gozdnih delavcev, 2012) Slika 12: Sveti Janez Gualbert, zavetnik Gozdne straže (Vir: Slika 13: Zavetnik Gozdarjev, upodobljen z značilnimi atributi (Vir: 55

56 5 Zaključek V diplomski nalogi je karseda poenostavljeno in razumljivo predstavljena italijanska Gozdna straža, katere prvenstveni nalogi sta varovanje naravne dediščine in zatiranje kaznivih dejanj, povezanih z okoljem. Ker takšne organizacije v Sloveniji ne poznamo, je pregleden način njene predstavitve nezanemarljiva stvar. Italijanski Gozdni stražniki so edinstven primerek v evropskem merilu, zato je bila primerjava s podobno institucijo žal nemogoča, tako da je poudarek predvsem na opisovanju in povzemanju podatkov. Eno najzanimivejših dejstev, nanašajočih se na Gozdne stražnike, so zagotovo njihove številne pristojnosti, katerih začetki segajo v leto njihovega nastanka. Sprva so bili ti možje nekakšni zasebni varuhi gozdov, skozi čas in desetletja, ki so pretekla, pa so postali organi s pristojnostmi in pooblastili na področju kmetijsko-okoljske zakonodaje, zaščite gozdov ter njihovih prebivalcev in nasploh vsega, kar predstavlja neokrnjeno naravo. V diplomskem delu je na kratko predstavljena vsaka izmed njihovih pristojnosti: vzdrževanje javnega reda in miru, varovanje naravnih rezervatov in zaščitenih območij, varovanje voda, gašenje gozdnih požarov, nadzor nad kmetijsko, okoljsko in gozdarsko zakonodajo, nadzor nad trgovino z živalmi in rastlinjem, preprečevanje okoljske kriminalitete, nadzor nad ustreznostjo živil ter biološko varnostjo le-teh, zagotavljanje varnosti na smučiščih in še bi lahko naštevali. Kot rečeno, Gozdna straža poleg državne policije, karabinjerjev, kaznilniške policije in finančne straže predstavlja enega izmed petih stebrov nacionalnega policijskega sistema. Vendar je v okviru zagotavljanja varnosti posebnost, saj je od vseh petih organizacij še najmanj»policijska«, a hkrati predstavlja organ, ki v sebi združuje prav policijska pooblastila z naravovarstveno-servisno dejavnostjo. S tem se potrjujeta obe zastavljeni hipotezi. Hipoteza ena, ki govori o pluralni policijski dejavnosti in razvejeni mreži subjektov zagotavljanja varnosti, ter hipoteza dve, ki Gozdno stražo opredeljuje za edinstveno institucijo, v kateri so združene policijske pristojnosti ter skrb za varovanje narave in okolja. Združljivost policijskih pooblastil z varovanjem okolja me je zelo navdušila, saj gre v primerjavi s Slovenijo resnično za novost. Sem mnenja, da bi bila podobna služba pri nas sicer več kot dobrodošla, a zaradi drugačnega varnostnega sistema in trenutnih razmer v državi česa takšnega ni moč pričakovati. 56

57 Zaključni sklep diplomskega dela je, da bi se lahko v Sloveniji v okviru obstoječih organov pregona formirale posebne skupine, ki bi se osredotočale na odkrivanje in preiskovanje kršitev okoljske zakonodaje ter predvsem okoljske kriminalitete. Ljudi, ki bi bili za tovrstno delo usposobljeni, bi lahko enostavno pridobili. Drugo leto, po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, bo večina carinikov na južni meji odveč. Del teh ljudi bi lahko prekvalificirali ter jih namenili enotam za varovanje okolja. Te posebne skupine bi delovale na nivoju sedanjih policijskih uprav ter bi število svojega moštva prilagajale glede na ogroženost in problematiko na določenem območju. Hkrati bi bilo potrebno področje varovanja okolja na normativni ravni temeljiteje preurediti, saj so sankcije za marsikatero kršitev v okolju trenutno smešno nizke. Zaradi tega se pristojni organi ob zaznavi omenjenih kršitev pogosto niti ne odločijo za izrek kazni. Mislim, da bi prisotnost tovrstnih skupin in visoke kazni (tudi zaseg vozil pri povratništvu) zmanjšale število voznikov terenskih vozil in motornih koles v gozdovih. Obenem pa bi pripomogle, da se divja odlagališča vseh vrst odpadkov, ki v Sloveniji nastanejo po vsaki čistilni akciji, ne bi ponavljala. Skupine bi skrbele za dvig ekološke ozaveščenosti mladih. Šolarji bi lahko enkrat letno obiskali področje, prizadeto zaradi gozdnega požara, ter zasadili nova drevesa. Praznik dreves v podobni obliki je namreč primorski del Slovenije nekoč že poznal. V času fašizma je bilo na od vojne vihre uničenima Posočju in Krasu na ta način zasajenih nešteto dreves. Smotrno in racionalno bi bilo takšen običaj obuditi ter istočasno ozaveščati ljudi o ekološkem načinu življenja in ravnanja. S tem bi tudi organi pregona imeli manj dela. Slika 14: Značilna podoba Gozdnega stražnika na terenu (Vir: 57

58 6 Uporabljeni viri Anžič, A. (1997). Varnostni sistem Republike Slovenije. Ljubljana: Časopisni zavod Uradni list RS. Amato, G. in Barbera, A. (1994). Manuale di diritto pubblico. Bologna: Il Mulino. Amato, G. in D' Andria, M. (1990). Organizzazione e funzioni della polizia giudiziaria nel nuovo codice di procedura penale. Milano: Giuffre Editore S.p.A. Barbera, C., De Carlo, G. in De Carlo, L. (2006). Testo unico di pubblica sicurezza, Regolamento di esecuzione e leggi complementari, Schede per l'applicazione delle sanzioni. Santarcangelo di Romagna (RN): Maggioli Editore. Baronti, A. (1983). La storia antica del Corpo Forestale. Roma: Ordine Publico. Brotto, E. (2008). Le organizzazioni forestali dello Stato. Trento: Giunta della Provincia autonoma di Trento. Carletti, E. (2000/2001). Rassegna delle politiche ed instituzioni forestali della Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, con particolare riferimento al C.F.R. Corpo forestale regionale (Diplomsko delo). Padova: Università degli studi di Padova, Scienze forestali e ambientali. Comuni Italiani. (2012). Regioni Italiane. Pridobljeno na Corpo Forestale dello Stato. (2012). Concorsi. Pridobljeno na 2 Corpo forestale dello stato. ( ). It.wikipedia.org. Pridobljeno na Corpo Forestale dello Stato. (2012). Ruoli del personale del Corpo Forestale dello Stato. Pridobljeno na Corpo Forestale dello Stato. (2012). La formazione nel Corpo Forestale dello Stato. Pridobljeno na

59 Di Raimondo, M. (2000). Testo Unico delle leggi di pubblica sicurezza con regolamento di esecuzione commentati. Norme speciali e complementari annotate con la giurisprudenza. Roma: Laurus Robuffo. Di Raimondo, M. (1997). Pubblica sicurezza - Manuale per le forze di polizia. Roma: Maggioli Editore. Eurostat. (2007). Number of Police officers. Pridobljeno na df Fragola, S. in Atzori, P. (1990). Lineamenti del diritto di polizia. Padova: CEDAM. Giordano, N. in Sanchioli, C. (2002). Il Corpo forestale dello Stato. Origini, evoluzione storica e uniformi. Roma: Ministero delle politiche agricole e Forestali. Giordano, N. in Sanchioli, C. (2005). La Milizia Nazionale Forestale , Storia, uniformi e immagini. Giuliano di Roma (FR): Editori Associati per la Comunicazione s.r.l. Gli appunti di diritto di Andrea Dardi: Le regioni. (2012). Regioni Autonome a Statuto speciale. Pridobljeno na Grizold, A. (1999). Obrambni sistem Republike Slovenije. Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola. Hrovatin, M. (2003). Mestna policija v Italiji (Diplomsko delo). Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola. Inilossum rep atledef. (2012). Il Corpo Forestale e le aree protette. Pridobljeno na Intrage. (2012). Le Regioni a statuto speciale. Pridobljeno na peciale/index.shtml Janez Gualbert zavetnik gozdarjev in gozdnih delavcev, parkov; priprošnjik proti obsedenosti. ( ). Druzina.si. Pridobljeno na A59E?OpenDocument 59

60 Landi, S. in Santoloci, M. (1993). Tecnica di polizia giudiziaria ambientale. Roma: Laurus Robuffo. Pasquini, V. (2009). Dossier attivitá operativa Roma: Corpo forestale dello Stato Ispettorato Generale Ufficio Stampa e Comunicazione. Polizia (Italia). ( ). It.wikipedia.org. Pridobljeno na Regione autonoma Friuli Venezia Giulia - Consiglio Regionale. (2012). Convenzione regionale per la stesura del nuovo statuto di autonomia. Pridobljeno na Regioni d'italia. ( ). It.wikipedia.org. Pridobljeno na Riforma dell'organizzazione del Governo n. 300/1999. (2012). Riforma dell'organizzazione del Governo n. 300/1999. Pridobljeno na Senato della Repubblica. (2012). Compiti e funzioni della polizia militare. Pridobljeno na &part=doc_dc-articolato_ddl-capo_cicefdpm&parse=no Stenning, P. (2009). Oxford Journals. Policing. A Journal of Policy and Practice. Governance and Accountability in a Plural Policing Environment the Story so Far, 3(1). Pridobljeno na Tinelli, G. (2004). Istituzioni di Diritto Tributario. Padova: CEDAM. Zavod za gozdove Slovenije. (2012). Splošni podatki in dejstva o gozdovih v Sloveniji. Pridobljeno na 60

61 7 Priloge Organigram gozdne straže 61