PP - PRIMERJALNI PREGLED

Transkripcija

1 PP - PRIMERJALNI PREGLED FINANČNA POLICIJA Pripravila: Mag. Andrej Eror Marjana Križaj Številka naročila: 45/2011 Descriptor/Geslo: Policija/Police, Finančni nadzor/financial control Datum: Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

2 2 1. UVOD Gospodarski in finančni kriminal v povezavi s korupcijo predstavlja vse večji problem v sodobnih družbah. V večini držav se z odkrivanjem in preganjanjem oblik gospodarskega in finančnega kriminala ukvarjajo pripadniki kriminalistične policije oziroma carinski, davčni in drugi organi, ki so običajno del finančnega ministrstva. Preiskovanje tovrstnega kriminala zahteva od preiskovalcev specifična znanja s področja davčnega in korporacijskega prava, poslovodstva, računalništva in kriminalističnega preiskovanja. Tako so posamezni organi usmerjeni k medsebojnemu sodelovanju. Nekatere države pa so se odločile za ustanovitev posebnega organa - finančne policije, specializiranega za pregon kaznivih dejanj s področja gospodarskega in finančnega kriminala (povzeto po Unuk, 2010). V Sloveniji se je tudi že razpravljalo o uvedbi finančne policije. Konec avgusta leta 2008 je stranka ZARES v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o finančni policiji (EPA 2246-IV). Ker so predlogu zakona manjkale nekatere vsebine, ki jih določa Poslovnik Državnega zbora, in ker jih predlagatelj ni dopolnil, se je štelo, da predlog zakona ni bil vložen. V nadaljevanju predstavljamo ureditev finančne policije oziroma finančni policiji podobne organe, s posebnim poudarkom na njihovi umeščenosti v sistem državnih organov in pristojnosti. V primerjalni pregled smo vključili evropske države, ki po dostopnih informacijah ter sekundarnih virih imajo samostojne organe finančne policije (Italija, Hrvaška in Makedonija), ter države, v katerih nekatere primerljive naloge finančne policije opravlja organizacijska enota znotraj drugega državnega organa (Latvija, Romunija, Srbija in Švedska). Informacije smo pridobili iz virov in literature, dostopne na svetovnem spletu. Za dodatne informacije smo zaprosili tudi Ministrstvo za finance Republike Srbije in Nacionalno agencijo za davke iz Romunije. Besedila poglavitnih zakonov so dostopna prek internetnih povezav navedenih v opombah. 2. FINANČNA POLICIJA V IZBRANIH DRŽAVAH 2.1 Hrvaška Hrvaška je finančno policijo sprva uvedla leta 1992, nakar jo je z zakonom ukinila že leta 2001, saj je vlada ugotovila, da je to potrebno zaradi učinkovitejše kontrole nad finančnimi tokovi in pregona gospodarskega kriminala, v čemer finančna policija ni bila uspešna. Sklenili so modernizirati davčno upravo in carino ter oddelke za gospodarski kriminal ministrstva za notranje zadeve - torej organe, katerih delovna področja so se pokrivala z delovanjem finančne policije in ki naj bi tudi prevzeli okoli 700 zaposlenih v finančni policiji (povzeto po Vjesnik). Leta 2004 je bila finančna policija ponovno uvedena, zakon, ki jo je ustanovil, pa je bil še nekoliko spremenjen leta Neuradno prečiščeno besedilo zakona (Zakon o financijskoj policiji) je dostopno na spletni strani:

3 3 Finančna policija je upravna organizacija v sestavi Ministrstva za finance. Vodi jo ravnatelj, ki ga imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra za finance. Zakon določa, da je njena temeljna naloga finančni nadzor zaradi okrepitve finančne discipline dolžnikov proračuna, 2 zatiranje sive ekonomije in preprečevanje izogibanja plačevanju proračunskih obveznosti. Finančna policija opravlja finančni nadzor zakonitosti, pravilnosti in pravočasnosti obračuna, prijave in vplačil proračunskih prihodkov in nadomestil, ki jih določajo posebni zakoni. V tem okviru predvsem nadzoruje: - proizvodnjo in promet trošarinskih proizvodov, obračunavanje in plačevanje trošarin, knjigovodsko in računovodsko spremljanje proizvodnje in prometa trošarinskih proizvodov in njihovo namensko uporabo, - proizvodnjo in promet proizvodov, ki so obdavčeni s posebnim davkom, obračunavanje in plačevanje posebnih davkov, knjigovodsko in računovodsko spremljanje proizvodnje in prometa teh proizvodov, - obračunavanje in plačevanje prispevkov za financiranje obveznih zavarovanj in - izvrševanje obveznosti, ki so bile v korist proračuna prevzete s pogodbo o koncesiji, pogodbo o zakupu ali drugim aktom, s katerim se uporablja neko javno dobro. Poleg navedenega finančna policija izvaja dokazna opravila, ki jih v skladu z zakonom o kazenskem postopku zaupa državno tožilstvo oz. pravobranilstvo (hr: državno odvjetništvo). Opravlja pa tudi opravila v zvezi s postopki za odkrivanje mednarodnih davčnih in finančnih goljufij, goljufij znotraj Evropske unije, predvsem t.i. davčnih vrtiljakov (missing traderjev) ter goljufij v škodo proračuna in skladov Evropske unije. Organizirana je v Centralni urad finančne policije v Zagrebu in v postaje finančne policije. Vodi jo ravnatelj, ki hkrati vodi tudi centralni zagrebški urad. Postaje vodijo načelniki. Centralni urad med drugim opravlja: - posebno zahtevne nadzore, - ugotavlja premalo obračunane in plačane obveznosti do proračuna, - sistemsko spremlja pravilnost uporabe predpisov, - organizira, usklajuje, usmerja in nadzira delo postaj, - nudi strokovno pomoč za zagotavljanje enotnega postopka in izvajanje finančnega nadzora, - zagotavlja mednarodno pravno pomoč in sodeluje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji. Postaje finančne policije pa: - opravljajo finančni nadzor nad zakonitostjo ugotavljanja, obračunavanja in plačevanja proračunskih prihodkov, - ugotavljajo premalo obračunane in plačane proračunske obveznosti, - nadzorujejo proizvodnjo in promet s proizvodi, ki se obdavčujejo po posebnih predpisih, - nadzorujejo zakonitost in pravilnost obračuna in plačevanje prispevkov za financiranje obveznega zavarovanja, - vlagajo obtožne predloge za prekrške in kazenske ovadbe za kazniva dejanja. 2 Zakon uporablja izraz "proračunski obveznik" - to je vsaka oseba, določena z zakonom, s katerim se ureja posamezna vrsta proračunskega prihodka ali fizična ali pravna oseba, ki je s sklenitvijo pogodbe prevzela obveznost nasproti proračunu.

4 4 Zakon o finančni policiji ureja še postopek (načeloma se uporablja zakon o upravnem postopku ali Splošni davčni zakon), pooblastila uslužbencev finančne policije, njihove obveznosti in plačo. 2.2 Italija Italijanska finančna policija (Guardia di Finanza) ali kot jo poimenujejo nekateri - finančna straža ima več kot 200-letno zgodovino. 3 Finančna policija Republike Italije je vojaško- policijska organizacija. Po nalogah, ki jih opravlja je policijska, po strukturi pa vojaška. Formalno je organ podrejen ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo in finance, je pa tudi del oboroženih sil Republike Italije (več o tem: raziskovalna naloga 13/2008 in Unuk, 2010). 4 Organiziranost finančne policije se je sčasoma oziroma skladno s spremembami zakonodaje nekoliko spreminjala. Med pomembnejše zakone, ki so vplivali na njen razvoj, sodijo: - Zakon št. 367 iz leta 1906, ko je bilo ustanovljeno Generalno poveljstvo, podrejeno Ministrstvu za finance, - Zakon št. 95/1923, ko je bil pri finančnem ministrstvu ustanovljen urad davčne policije, - Zakon št. 63/1926 s katerim so civilni uslužbenci sodne policije dobili preiskovalne naloge, pooblastila za tajne metode dela in zbiranje informacij s pomočjo virov ter sodelavcev, - Zakon št. 4/1929, ko je bila ustanovljena enota sodne policije za boj proti nezakonitemu odtekanju denarja v tujino, proti ponarejanju denarja in vrednostnih papirjev, 5 - Zakon št. 189/1959 in Zakon 200/1966 s katerima je Korpus finančne straže umeščen v sestavni del oboroženih sil Republike Italije (Raziskovalna naloga 13/2008). Naloge finančne policije so opredeljene v Zakonu št. 189/ Zakon razlikuje med nalogami, ki jih opravlja le finančna policija (a) in nalogami, ki jih opravljajo tudi druge službe javne varnosti (b), kot so mestna policija, državna policija in karabinjerji, in sicer: a) - preprečevanje, preiskovanje in preganjanje davčnih utaj in finančnih kršitev; - nadzor ali je ravnanje v skladu s gospodarskimi predpisi; - nadzor na morju v vlogi finančne policije. 3 O ustanovitvi finančne policije v Italiji obstaja več različic. Finančna policija za svojo ustanovitev šteje dogodek iz leta 1774, ko je kralj Sardinije ustanovil legijo lahkih enot, katerih osnovna naloga je bila poleg obrambe države, tudi finančni nadzor mej. Z združitvijo Italije leta 1862 je bil formiran Zbor carinskih stražnikov (Corpo delle Guardie doganali). Ime finančna policija oz. Guardia di Finanza se je pričelo uporabljati leta 1881 (več o tem Unuk, 2010). 4 Bojno je delovala v obeh svetovnih vojnah, trenutno pa so njeni pripadniki tudi na Kosovu in v Afganistanu. 5 Z Zakonom št. 4/1929 so bila pripadnikom finančne policije dana pooblastila: da opravijo hišno preiskavo, če obstaja sum, da je bilo s kršenjem finančnih predpisov storjeno kaznivo dejanje, ter da kadarkoli vstopijo v javne lokale ali prostore, namenjene za industrijsko ali komercialno dejavnost in tam opravijo nadzor (Unuk, 2010). 6 Besedilo zakona v italijanskem jeziku je dostopno na spletni strani:

5 5 b) - ohranjanje javnega reda in varnosti; - varovanje državne meje; - opravljanje drugih nalog s področja varovanja in zaščite (Unuk, 2010). Zakon št. 78/2000 o reorganizaciji policijske službe 7 je utrdil vlogo finančne policije kot institucije, ki ima splošne pristojnosti z namenom preventive in pristojnosti uporabe prisilnih ukrepov v primeru kršitev, ki se nanašajo na državni proračun, proračun lokalnih oblasti ali Evropske unije ter odkrivanje in preganjanje vseh možnih oblik gospodarske, finančne in davčne kriminalitete. Zakonodajna uredba št. 68/ je še okrepila vlogo finančne policije kot policijske sile in ji dala pooblastila za pregon gospodarskega in finančnega kriminala, s katerimi naj ščiti državni proračun, proračun lokalnih oblasti ali Evropske unije. Odgovornost finančne policije je, da: - kot finančna policija varuje in brani javne finance pred vsemi nezakonitimi ravnanji, ki vplivajo na javne prihodke in izdatke; - kot gospodarska policija skrbi za preprečevanje in zaustavitev vsake mogoče dejavnosti, škodljive za gospodarsko in finančno delovanje trga. Za uresničevanje tega poslanstva ji daje obstoječa zakonodaja posebna preiskovalna pooblastila, možnost izvajanja preventivnih akcij obveščevalne dejavnosti in finančne kontrole na celotnem teritoriju. Organi finančne policije sami dajejo pobudo in ukrepajo pri preiskavi davčnih utaj, finančnih kršitvah in drugih kršitvah predpisov. Ob preiskovanju lahko po zakonu finančna policija zahteva dokaz o zakonitosti pridobljenega premoženja - obrnjeno dokazno breme 9 (na primer glede tovora, imetja, vira premoženja na področju carinskega nadzora) (Unuk, 2010 in Raziskovalna naloga 13/2008). Kot je razvidno iz njenih nalog, finančna policija opravlja tudi nadzor morja in carinski nadzor (stalen nadzor pristanišč. letališč in drugih prometnih točk) ter kot policijski organ deluje tudi na področju javne varnosti, kjer sodeluje z ostalimi policijskimi in vojaškimi silami (Polizia di Stato in Carabinieri). Pripadniki finančne policije opravljajo varovanje določenih oseb in objektov in so prisotni na sodnih procesih, kjer so obdolženci povezani z organiziranim kriminalom. Njeni pripadniki ob domnevnih pripravah na možnost terorističnih napadov ali kadar to zahtevajo mednarodne ali druge varnostne razmere varujejo diplomatsko-konzularne, kulturne, gospodarske in druge predstavnike držav in njihova predstavništva (Unuk, 2010) Organizacija finančne policije Za izpolnjevanje svojih nalog ima finančna policija naslednjo strukturo: poleg Splošnega poveljstva (General Headquarters ali Command), ki določa strateško načrtovanje in skrbi za višje nivoje managmenta, odnose z drugimi institucijami in za mednarodno sodelovanje, ima še posebne enote (Special units). Slednje so namenjene preiskovanju specifičnih sektorjev in se povezujejo s centralnimi oblastmi. 7 Besedilo zakona v italijanskem jeziku je dostopno na spletni strani: 8 Dostopna na: 9 Ta institut obdolžencu omogoča, da se razbremeni krivde, če dokaže, da ni prišlo do kršitve.

6 6 Poveljstvo specialnih enot (Special Unit Headquarters) koordinira: - poveljstvo za varovanje javnih financ (Public Finance Protection Headquarters), ki pripravlja študije in analize s svojega področja, katere pa vsebujejo tudi operativne načrte za teritorialne enote, - poveljstvo za varovanje gospodarstva, ki sodeluje s Specialno enoto za devizno politiko in Centralno preiskovalno službo za organiziran kriminal. Njegova naloga je, da se ukvarja z javnim gospodarstvom, finančnimi trgi in da preganja združbe, ki se ukvarjajo z gospodarskim kriminalom, - poveljstvo specialnih oddelkov za neposredno sodelovanje s samostojnimi upravnimi organi, parlamentarnimi preiskovalnim komisijami, Komisijo za preprečevanje korupcije in drugih nedovoljeni dejanj v javni upravi in v centralnih organih. Osrednjo zračno in pomorsko poveljstvo nadzoruje in koordinira operativno dejavnost, izobraževanje, logistiko in administracijo aktivnosti na odprtem morju. Nadzira: - zračno in pomorsko operativno poveljstvo, - zračno in pomorsko logistično poveljstvo in - zračni in pomorski center za specializacijo. Teritorialne enote so prisotne povsod in so zadolžene za opravljanje učinkovitih dejavnosti za zagotavljanje ekonomske in finančne varnosti. Strateška navodila Splošnega poveljstva zagotavljajo, da so dejavnosti teritorialnih enot usklajene z dejavnostmi specialnih enot. Teritorialne enote so po podatkih za leto 2010 sestavljene iz: - 40 skupin, čet, poveljstev (lieutenancy) in - 87 brigad. Poleg navedenih pa delujejo še 103 enote davčne policije, ki opravljajo specializirane preiskovalne naloge (povzeto po Letnem poročilu Finančne policije za leto 2010). Znotraj zelo razvejane strukture finančne policije delujejo tudi specializirani oddelki, na primer: - za boj proti nedovoljeni trgovini z mamili (GOA - Gruppi Operativi Anti Droga), - za boj proti organiziranem kriminalu (Servizio Centrale Investigazioni Criminalitá Organizzata - S.C.I.C.O.) ter - gorska reševalna služba (Soccorso Alpino della Guardia di Finanza - SAGF) (Unuk, 2010). 2.3 Latvija V Latviji deluje znotraj Službe za državne prihodke 10 (State Revenue Service (SRS)) oddelek finančna policija (Financial Police Department), ki je podrejen namestniku direktorja SRS. Zakon določa, da: - izvaja aktivnosti za odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj, povezanih z državnimi prihodki (utaja davkov, pranje denarja, organiziran kriminal), 10 Služba združuje davčno in carinsko upravo, nekatere pristojnosti pa ima tudi na področju preprečevanja korupcije.

7 7 - izvaja aktivnosti za odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj (npr. korupcije), storjenih s strani zaposlenih v Službi za državne prihodke, - opravlja preiskave v primerih tihotapljenja in v kazenskih zadevah, povezanih z državnimi prihodki in dejavnostmi zaposlenih v Službi za državne prihodke, - zagotavlja varnost zaposlenih v SRS pri opravljanju njihovih nalog (povzeto po spletni strani Službe za državne prihodke). Iz letnega poročila SRS za leto 2008 je razvidno, da je bilo največ kazenskih prijav s področja davčnih utaj (330), 22 s področja pranja denarja in 28 davčnih goljufij, druge pa so bile še s področja kršitev v insolvenčnih postopkih, računovodskih postopkov, idr. Dejavnosti na področju preprečevanja organiziranega kriminala so bile večinoma povezane s pranjem denarja, kjer so odkrili več kot 600 fiktivnih družb. 2.4 Makedonija V Makedoniji je finančna policija poseben organ državne uprave (pravna oseba) v sestavu Ministrstva za finance. Ustanovljena je 26. junija 2003 na osnovi Zakona o finančni policiji iz leta 2002 (povzeto po spletnih straneh Ministry of Finance of the Republic of Macedonia). Z Zakonom o finančni policiji 11 je določeno, da finančna policija svoje naloge opravlja enotno na ozemlju Makedonije preko osrednjega urada s sedežem v glavnem mestu Skopju. Finančno policijo vodi direktor, ki ima lahko svojega namestnika. Direktorja in njegovega namestnika imenuje in razrešuje Vlada Republike Makedonije na predlog ministra za finance. Zakon o finančni policiji v 5. členu opredeljuje njene naloge: - nadzor nad pravilno uporabo carinskih predpisov; - zbiranje informacij in podatkov v sodelovanju in koordinaciji z drugimi sektorji Ministrstva za finance, Ministrstva za notranje zadeve, Javnim tožilstvom in drugimi državnimi organi in pravnimi osebami z namenom odkrivanja kršiteljev zakonov, ki so vključeni v določene aktivnosti povezane z davčno utajo, pranjem denarja, tihotapljenjem, nedovoljeno trgovino z blagom in izdelki ali druga kazniva dejanja, ki vključujejo visoke zneske davkov, carin ali drugih prihodkov; - preiskava zoper osebe, za katere obstaja sum vpletenosti v nedovoljene finančne posle, ki so v nasprotju z ekonomskimi interesi države ali določenih gospodarskih sektorjev, domačih ali mednarodnih in so v domeni Ministrstva za finance; - preiskave, v katere so vključene fizične osebe ali podjetja, ki se ukvarjajo s posli, ki so v nasprotju z obstoječimi predpisi o pranju denarja, davki ali ostalimi oblikami finančnega kriminala; - preiskava finančnega kriminala, ki ga ni možno dokazati neposredno z obstoječimi dokazi in vključuje metode posrednega dokazovanja s pomočjo stroškov, ocene vrednosti ali obstojem bančnih računov in podobno, ki se koristijo v primerih, ko del ali celotna finančna dokumentacija davčnega zavezanca ne obstaja, je uničena ali iz drugih razlogov nedosegljiva; 11 Besedilo zakona v makedonskem jeziku je dostopno na spletni strani:

8 8 - preiskava v primeru, ko obstaja utemeljen sum za sklenjene dogovore sumljivega značaja; - sestavljanje podatkovne baze potencialno rizičnih davčnih zavezancev oziroma oseb, ki so bile že kaznovane za kazniva dejanja s področja finančne kriminalitete ali pa se smatrajo za rizične iz drugih razlogov, ker bi lahko vplivale na varnost zaposlenih v finančni policiji ali pa bi lahko vplivale na priče v postopkih; - strokovna računalniška analiza odvzetih dokazov, kot so: računalniški podatki, podatki na mobilnih telefonih ter na drugih elektronskih aparatih in medijih, ki vsebujejo informacije pomembne v boju proti finančnem kriminalu. V 6. členu Zakon o finančni policiji pa so opredeljene njene pristojnosti: - vpogled in preiskava poslovnih knjig in drugih evidenc, dokumentov, zapisnikov ter računalniških in drugih podatkov elektronskih medijev, ki se nanašajo na podatke in elemente davčnih prijav oseb, ki so v preiskavi; - pridobitev izjav od osumljencev in prič glede poslovnih knjig, zapisnikov in drugih dokumentov s ciljem, da se pridobijo potrebne informacije in dokazi; - pridobitev primerov/vzorca rokopisa zaradi primerjave in dokazovanja avtentičnosti in porekla dokumenta; - preiskava prebivališča (stanovanje, hiša, vikend) s sodnim nalogom, oziroma delovnih in drugih prostorov osumljenca, po oceni finančne policije ali javnega tožilstva; - privedba preiskovanih oseb, če le te ovirajo ali pa onemogočajo preiskavo; - začasna zaustavitev in preiskava prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za transport blaga in ljudi, preiskava skladišč in drugih objektov za skladiščenje blaga, neodvisno do tega, kdo je lastnik objekta; - zaseg blaga, ki je v prometu ali se prevaža, v primeru, ko ne obstaja dokazilo o plačanih davkih in dokumentacija o poreklu blaga, začasen odvzem vozila in drugih prevoznih sredstev, s katerimi se blago prevaža v primeru, ko je vrednost blaga višja od tretjine vrednosti prevoznega sredstva, s katerim se ta prevaža; - začasen odvzem denarja, vrednostnih papirjev, predmetov in druge dokumentacije od trenutka začetka preiskave do konca postopka, odvzem elektronskih, mehanskih in drugih aparatov, ki bi lahko vsebovali podatke, zapisnike, druge dokumente ali druge vrste informacij, ki se smatrajo za potencialne dokaze; - vložitev zahtevka za izrek začasne prepovedi razpolaganja z imetjem, opremo in računskimi sredstvi od trenutka začetka preiskave do konca postopka (glej Unuk, 2010 in Zakon za finansiskata policija) Strateški načrt finančne policije vključuje načrtovane projekte in programe v tem obdobju, ki so usmerjeni predvsem na nadaljevanje reform kazenskega prava, posebej na področju preprečevanja in zatiranja finančnega kriminala in korupcije (povzeto po spletnih straneh Ministry of Finance of the Republic of Macedonia). 2.5 Romunija V Romuniji znotraj Nacionalne agencije za davke (National Agency for Tax Administration - ANAF) deluje tudi finančna straža - Financial Guard. ANAF je agencija znotraj Ministrstva za javne finance, združuje pa davčno upravo, carinsko upravo in finančno stražo. V finančni straži je zaposlenih okoli 1500 ljudi od skupaj uslužbencev ANAF (podatek za leto 2009). Vodi jo generalni komisar, ki je podrejen predsedniku ANAF.

9 9 Finančna straža deluje v centralnem uradu in pa v 41 območnih oddelkih (county sections) ter v oddelku za Bukarešto. Iz letnega poročila ANAF za leto 2009 je razvidno, da je v skladu z zakonom o davčnem postopku finančna straža pristojna za opravljanje pregledov in nadzora na zahtevo organov kazenskega pregona. Dokumente, ki jih na tej podlagi pripravi, državno tožilstvo uporabi v postopkih o izogibanju plačevanja davkov. Leta 2009 je finančna straža opravila 656 aktivnosti po zaprosilu državnega tožilstva, 567 na podlagi zahteve Nacionalnega direktorata proti korupciji, okoli 4300 na zahtevo policije in 1275 na zahtevo Urada za preprečevanje pranja denarja. Finančna straža je predvsem aktivna pri nadzoru na področjih, kjer je visok riziko izogibanja plačevanja davkov (trošarinski proizvodi). Z nenadnimi kontrolami preverja uporabo elektronskih fiskalnih gotovinskih naprav (registrske blagajne), preverja nabave proizvodov znotraj EU (izogibanje plačevanja davka, mdr. t.i. davčne vrtiljake) in nadzira izvoz ter uvoz. Iz letnega poročila je nadalje razvidno, da je bilo veliko kršiteljev v sektorju pekarstva in mlinarstva. Veliko gospodarskih subjektov se izogiba plačevanju davkov ali pa jih plačuje z zamudo. Preglede so opravljali v sektorju kmetijstva, proizvodnje žit, pekarstva, pridelave lesa, prevoza tovora in izkoriščanja odpadnih snovi. Zasegli so številne proizvode (žito, moka alkohol, cigarete). V večjih mestih Romunije so izvedli tudi nadzor nad igralnimi avtomati in nad igralnicami - na tem področju so preverili 888 subjektov. Iz letnega poročila je razvidno, da je finančna straža največje število kazenski ovadb podala na področju storitev in finančne discipline (povzeto po letnem poročilu ANAF za leto 2009). 2.6 Srbija V Srbiji deluje davčna policija (poreska policija), kot posebna organizacijska enota davčne uprave. Davčno policijo vodi glavni inšpektor davčne policije, ki ga na predlog finančnega ministra imenuje vlada (povzeto po spletnih straneh SCRIBD). Zakon o davčnem postopku in davčni administraciji 12 v 135. členu določa, da davčna policija odkriva davčna kazniva dejanja - dejanja, ki imajo kot možno posledico izogibanje plačevanju davka, izdelavo ali vlaganje ponarejenih dokumentov, ogrožanje plačevanja davka in davčne kontrole, nedovoljeno trgovanje s trošarinskimi izdelki ter druga dejanja v povezavi z izogibanjem ali pomočjo pri izogibanju plačila davka. Davčna policija v predkazenskem postopku deluje kot organ za notranje zadeve ter je pooblaščena, da v skladu z zakonom izvaja vsa preiskovalna dejanja (razen omejevanja gibanja). Davčna policija v skladu z določili zakona, s katerim se ureja kazenski postopek, lahko povabi in zasliši osumljenega (ima tudi pravico do prisilne privedbe), lahko izvrši preiskava stanovanja, poslovnih ali drugih prostorov, prevoznih sredstev, ter lahko odvzame dokazne predmete. Preiskava prostorov se lahko opravi samo na osnovi odločbe sodišča ter v prisotnosti dveh prič. Te aktivnosti davčna policija izvaja samostojno, če pa se pričakuje odpor, na zahtevo davčne policije ministrstvo za notranje zadeve zagotovi pomoč. Z ministrstvom za notranje zadeve davčna policija izvaja tudi 12 Sprejet leta 2002, večkrat spremenjen. Členi zakona, ki se nanašajo na delovanje davčne policije, so spremenjeni , in Besedila zakonov v srbskem jeziku so dostopna na spletnih straneh:

10 10 druge oblike sodelovanja. Oblika in način sodelovanja z organi za notranje zadeve se uredi s posebnim aktom finančnega ministra ter ministra za notranje zadeve. Zakon v 136. členu opredeljuje, da je davčni inšpektor v postopku davčne kontrole, ko ugotovi da dejstva govore o utemeljenem sumu, da je izvedeno davčno kaznivo dejanje, dolžan o tem sestaviti poročilo in ga skupaj z dokazili posredovati vodstvu davčne uprave. Pristojni vodja davčne uprave pa je dolžan v roku 24 ur od prejema poročila to poročilo poslati vodstvu davčne policije. Zakon v nadaljevanju tudi določa vložitev kazenske prijave na osnovi zbranih obvestil davčne policije ter postopek po kazenski prijavi. Pravilnik o službeni izkaznici in službeni znački pooblaščenih uradnih oseb Ministrstva za finance - davčne uprave, ki ga je leta 2003 pripravil finančni minister, določa službene izkaznice in službene značke pooblaščenih uradnih oseb ministrstva, vključujoč pripadnike davčne policije. Inšpektorji davčne policije nosijo službene izkaznice in službene značke. Davčni inšpektorji in davčni izvršitelji nimajo službenih značk Švedska Na Švedskem deluje finančna policija kot posebna enota (Finanspolisen Rikspolisstyrelsen - FIPO) znotraj nacionalnega administrativnega in nadzornega policijskega urada - National Police Board (Rikspolisstyrelsen), ki je pristojen tudi za boj proti pranju denarja, financiranju terorizma, okoljevarstvenega kriminala, ponarejanja denarja in drugih finančnih goljufij. Delovanje nacionalnega policijskega urada na omenjenih področjih, brez posebnih določil o finančni policiji, določa Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (povzeto po spletnih straneh Polisen.se in HSBC) ZAKLJUČEK Finančno policijo kot samostojen organ imajo le v Italiji, na Hrvaškem ter v Makedoniji, v drugih evropskih državah razen v Bosni in Hercegovini je nismo zasledili. Ponekod drugje pod tem nazivom delujejo oddelki znotraj nekega drugega organa (npr. Latvija, Romunija in Švedska) oziroma delujejo finančni policiji podobni organi z nekoliko ožjimi pristojnostmi (npr. davčna policija v Srbiji). Najdaljšo tradicijo ima finančna policija v Italiji, na Hrvaškem so finančno policijo že imeli, nakar so jo ukinili in naknadno ponovno uvedli. Tudi v Romuniji se je nedavno pisalo o njeni ukinitvi oz. reorganizaciji, a nam tega podatka do oddaje naloge ni uspelo potrditi. 13 S sprejetjem tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o uniformi in oznakah Finančne policije. V Srbiji je v 90-tih letih prejšnjega stoletja delovala finančna policija, ki pa je ukinjena. 14 Angleški neuradni prevod besedila zakona je dostopen na spletni strani: aundering%20and%20terrorist%20financing.pdf.

11 11 Hrvaška je finančno policijo ponovno uvedla leta Organizirana je kot organ znotraj Ministrstva za finance. Poleg centralnega urada v Zagrebu delujejo še postaje, ki jih vodijo načelniki. Njene naloge so nadzor nad finančno discipline dolžnikov proračuna, zatiranje sive ekonomije in preprečevanje izogibanja plačevanju proračunskih obveznosti. Poleg tega izvaja dokazna opravila, katera ji v skladu z zakonom o kazenskem postopku zaupa državno tožilstvo oz. pravobranilstvo (hr: državno odvjetništvo). Opravlja pa tudi opravila v zvezi s postopki za odkrivanje mednarodnih davčnih in finančnih goljufij, goljufij znotraj Evropske unije, predvsem t.i. davčnih vrtiljakov (missing traderjev) ter goljufij v škodo proračuna in skladov Evropske unije. Italijanska finančna policija ima svoje začetke delovanja stare že več kot 200 let. Njene naloge so široko zastavljene, saj deluje kot finančna in ekonomska policija, ki ugotavlja kršitve v škodo proračunov, ukvarja pa se tudi z varovanjem intelektualne lastnine (ponarejanje izdelkov), preprečevanjem tihotapljenja ljudi, drog, zaposlovanjem na črno itd. Opravlja nadzor morja (uporablja zrakoplove in čolne), carinski nadzor, deluje pa tudi na področju zagotavljanja javne varnosti, v njeni strukturi deluje celo gorska reševalna služba. Organizirana je v splošno poveljstvo in številne specialne enote. Finančna policija deluje kot vojaško-policijska organizacija z vojaško strukturo. Podrejena je ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo in finance; formalno pa je del oboroženih sil. V Latviji in Romuniji finančna policija ne deluje kot samostojen organ. V Latviji je organizirana znotraj Službe za državne prihodke (SRS), ki združuje davčno in carinsko upravo, ima pa tudi pristojnosti na področju preprečevanja korupcije. Finančno policijo kot poseben oddelek SRS vodi namestnik direktorja. V Romuniji je finančna straža organizirana v Nacionalni agenciji za davke (ANAF). Slednja je organizirana znotraj Ministrstva za javne finance, združuje pa davčno in carinsko upravo ter finančno stražo. Finančno stražo vodi generalni komisar, ki je podrejen predsedniku ANAF. Deluje v centralnem uradu in pa v 41 območnih oddelkih (county sections) ter v oddelku za Bukarešto. Aktivna je pri nadzoru na področjih, kjer je visok riziko izogibanja plačevanja davkov (trošarinski proizvodi). Z nenadnimi kontrolami preverja uporabo elektronskih fiskalnih gotovinskih naprav (registrske blagajne), preverja nabave proizvodov znotraj EU (izogibanje plačevanja davka, t.i. davčne vrtiljake) in nadzira izvoz ter uvoz. V Makedoniji je finančna policija poseben organ znotraj Ministrstva za finance. Njene glavne naloge so nadzor nad izvrševanjem carinskih predpisov, zbiranje informacij in podatkov v zvezi s kršitvami zakonov s področja davčne utaje, pranja denarja, tihotapljenjem in nedovoljeno trgovino. Preiskuje posle, ki so v nasprotju z ekonomskimi interesi države ali gospodarskih sektorjev. Ima številne pristojnosti: vpogled in preiskava poslovnih knjig in drugih evidenc, dokumentov, zapisnikov, od osumljencev in prič lahko pridobiva izjave, na podlagi sodne odredbe preiskuje prebivališča ter delovne prostore, preišče lahko tudi prevozna sredstva ter prisilno privede preiskovane osebe. V Srbiji davčna policija deluje kot posebna organizacijska enota davčne uprave. Vodi jo glavni inšpektor, ki ga na predlog finančnega ministra imenuje vlada. Davčna policija odkriva davčna kazniva dejanja, v predkazenskem postopku deluje kot organ za notranje zadeve, saj je pooblaščena, da v skladu z zakonom izvaja vsa preiskovalna dejanja, nima pa pooblastila za omejevanje gibanja. Tako lahko povabi in zasliši osumljenca, ga prisilno privede, opravi preiskavo stanovanja (na podlagi sodne odločbe), poslovnih in

12 12 drugih prostorov, prevoznih sredstev in odvzame dokazne predmete. Če pričakuje odpor, ji policija nudi pomoč. Na Švedskem pa finančna policija deluje kot posebna enota znotraj nacionalnega administrativnega in nadzornega policijskega urada, ki je pristojen tudi za boj proti pranju denarja, financiranju terorizma, okoljevarstvenega kriminala, ponarejanja denarja in drugih finančnih goljufij. Pripravila: mag. Andrej Eror Marjana Križaj

13 13 Viri in literatura: 1. Act on Measures against Money Laundering and Terrorist Financing, SFS 2009:62, Sweden (non-official translation), spletna stran: against%20money%20laundering%20and%20terrorist%20financing.pdf ( ). 2. Decreto legislativo 19 marzo 2001, n. 68 (Italija), spletna stran: 19;68 ( ). 3. HSBC Sweden report, spletna stran: ( ). 4. Legge 23 aprile 1959, n. 189 (Italija), spletna stran: ( ). 5. Legge 31 marzo 2000, n. 78 (Italija), spletna stran: ( ). 6. Letno poročilo ANAF za leto 2009, spletna stran: ( ). 7. Letno poročilo Finančne policije (Guardia di Finanza) za leto 2010, spletna stran: /Rapporto_Annuale_2010_Testi.pdf?download=1) ( ). 8. Makedonija, Zakon za finansiskata policija, spletna stran : ( ). 9. Ministry of Finance of the Republic of Macedonia, Financial Police Office, spletna stran: ( ). 10. Polisen, Finanspolisen, spletna stran: translate google: -polisen/sa-arbetar- Polisen/Specialkompetenser/Finanspolisen/&ei=jilSTtHtKMSh4gSXtDIBw&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CBsQ7gEwAA&prev =/search%3fq%3dpolisen%2bfipo%26hl%3den%26biw%3d1007%26bih%3 D579%26prmd%3Divns ( ). 11. SCRIBD, Poreska uprava, spletna stran: ( ) 12. Služba za državne prihodke (Latvija), spletna stran: ( ). 13. Srbija, Pravilnik o službenoj legitimaciji i službenoj znački ovlaščenih službenih lica ministarstva finansija - poreske uprave, Službeni glasnik RS, br. 34 od 2. aprila 2003, 120/08, 26/09, spletna stran: ( ). 14. Srbija, Zakon o poreskom postupku i poreskoj administraciji, Službeni glasnik RS, br. 80/02, 23/03, 61/05, 61/07, spletne strani: =ls ( ). 15. Unuk, Martin (2010): Finančna policija - primerjalni vidik, Diplomska naloga, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, spletna stran:

14 14 mb.si/iskanje.php?type=napredno&stl0=avtor&niz0=martin+unuk ( ). 16. Vjesnik, spletna stran: ( ). 17. Zakon o financijskoj policiji (Hrvaška), spletna stran: ( ). 18. Zobavnik I., Žagar, K. in Blažič, J. (2008): Neupravičeno pridobljeno premoženje - pregled zakonodaje, Raziskovalni oddelek Državnega zbora, naloga 13/2008.