Microsoft Word - NASLOVNICA DIPLOME.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Zlatko KETIŠ KONCEPT VZDRŽEVANJA LINIJE ZA IZDELAVO OKEN visokošolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo Maribor, marec 2009

2 KONCEPT VZDRŽEVANJA LINIJE ZA IZDELAVO OKEN Študent: Študijski program: Smer: Zlatko KETIŠ Visokošolski strokovni; Strojništvo Vzdrževanje Mentor: Somentor: doc. dr. Samo ULAGA doc. dr. Darko LOVREC Maribor, marec 2009

3

4 I Z J A V A Podpisani Zlatko Ketiš izjavljam, da: je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr. Samo Ulaga in somentorstvom doc. dr. Darko Lovrec ; predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi; soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Maribor, Podpis: - III -

5 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Samu Ulagi in somentorju doc. dr. Darku Lovrecu za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki so mi kakorkoli pomagali pri diplomski nalogi. - IV -

6 KONCEPT VZDRŽEVANJA LINIJE ZA IZDELAVO OKEN Ključne besede: strategije in koncept vzdrževanja, linija za izdelavo oken, preventivno vzdrževanje, računalniško podprto vzdrževanje. UDK: :692.82(043.2) POVZETEK: Vzdrževanje proizvodnih sredstev v večini podjetij predstavlja nekakšno nujno zlo, ki veliko stane, dobička pa ne prinaša. Zaradi vse večje konkurenčnosti na trgu dobiva v zadnjem času tudi področje vzdrževanja v posameznih podjetjih vse večji pomen. Zavedati se pričnemo vloge sodobnega pristopa k vzdrževanju in prednosti, ki nam jih vzdrževanje prinaša. V diplomskem delu je predstavljen koncept vzdrževanja linije za izdelavo oken iz plastičnih mas. Zbrani so vsi ukrepi, ki jih priporočajo proizvajalci posameznih strojev, ki sestavljajo proizvodno linijo. Poleg priporočil proizvajalca so upoštevana tudi sodobna spoznanja uveljavljenih strategij vzdrževanja. Za vsak stroj posebej je podan opis delovanja stroja, v nadaljevanju pa sledijo opisi vzdrževalnih ukrepov. Jedro naloge tvorijo preglednice vzdrževalnih opravil, ki so razdeljene po posameznih strojih in glede na terminski interval posameznih vzdrževalnih ukrepov. Celotno delo je podprto z računalniško aplikacijo, ki omogoča hiter pregled vzdrževalnih pregledov in posegov za posamezen stroj po določenih obdobjih. Računalniški program omogoča vnos novih vzdrževalnih posegov, po potrebi ga je mogoče tudi razširiti. Rezultat diplomskega dela je v sistematičnem in načrtovanem vzdrževanju, ki ga do sedaj v podjetju nismo imeli, pomeni pa bistven prihranek na področju vzdrževanja. - V -

7 KONZEPT DER INSTANDHALTUNG FÜR FENSTERFERTIGUNGSLINIEN Schlüsselwörter: Strategien und Konzept der Instandhaltung, Fensterfertigungslinie, vorbeutende Wartung, computergestützte Instandhaltung UDK: :692.82(043.2) ZUSAMMENFASSUNG: Die Instandhaltung von Produktionsmitteln bedeutet in den meisten Unternehmen ein notwendiges Übel, das viel Geld kostet und keinen Gewinn bringt. Mit Erhöhung der Wettbewerbsfähigkeit auf dem Markt gewinnt auch die Instandhaltung in einzelnen Unternehmen immer mehr an Bedeutung. Langsam werden wir uns der grossen Rolle der modernen Einstellung zur Instandhaltung und deren Vorteile bewusst. Die vorliegende Diplomarbeit stellt das Konzept der Instandhaltung einer Fertigungslinie für Kunststofffenster dar. Es sind alle Maßnahmen gesammelt, welche durch Hersteller von einzelnen in einer Fertigungslinie integrierten Maschinen empfohlen werden. Zusätzlich zu den Herstellerempfehlungen sind auch moderne Erkenntnisse der anerkannten Instandhaltungsstrategien berücksichtigt. Der Betrieb jeder Maschine ist genau beschrieben und es folgen die Beschreibungen der Instandhaltungsmaßnahmen. Der Kern der Aufgabe bilden Tabellen der Instandhaltungsarbeiten, welche nach einzelnen Maschinen und Zeitintervallen einzelner Instandhaltungsmaßnahmen verteilt sind. Die ganze Arbeit ist aber auch mit Computeranwendung unterstützt, welche uns eine schnelle Übersicht der Instandhaltungsprüfungen und eingriffe für jede Maschine nach bestimmten Zeiträumen erlaubt. Das Computerprogramm ermöglicht die Eintragung von neuen Instandhaltungseingriffen, und wenn erforderlich, kann es auch weiter erweitert werden. Das Ergebniss der Diplomarbeit liegt in einer systematischen und gut geplanten Instandhaltung, die uns in unserem Unternehmen bis jetzt nicht zur Verfügung war. Es bedeutet aber auch ein wesentliches Ersparnis im Bereich der Instandhaltung. - VI -

8 KAZALO 1 UVOD..1 2 PREDSTAVITEV PODJETJA.2 3 TEORETIČNE OSNOVE Zakaj vzdrževati Izrazi in definicije..4 4 RAZDELITEV VZDRŽEVANJA PO STANDARDU SIST EN Osnovne razlike med kurativnim in preventivnim vzdrževanjem Preventivno vzdrževanje Kurativno vzdrževanje.14 5 SODOBNE STRATEGIJE VZDRŽEVANJA TPM Total Productive Maintenance RCM Reliability Centered Maintenance POSNETEK SEDANJEGA STANJA.23 7 OPIS LINIJE ZA IZDELAVO OKEN Univerzalni obdelovalni center Optima Evolution Univerzalni obdelovalni center UBZ Štiriglavi varilni avtomat AKS Čistilni stroj SV 530 z obračalno postajo WT Stroj za vrtanje kotnega ležaja in ležaja škarij ESB VII -

9 8 VZDRŽEVANJE LINIJE ZA IZDELAVO OKEN Razlogi za vzdrževanje linije za izdelavo oken Vzdrževanje univerzalnega obdelovalnega centra Optima Evulution Vzdrževanje obdelovalnega centra UBZ Vzdrževanje štiriglavega varilnega avtomata AKS Vzdrževanje čistilnega stroja SV 530 z obračalno postajo WT Vzdrževanje stroja za vrtanje kotnega ležaja in ležaja škarij ESB RAČUNALNIŠKO PODPRTO VZDRŽEVANJE Razvoj računalniškega programa Delovanje programa Uporaba programa ZAKLJUČEK SEZNAM UPORABLJENIH VIROV PRILOGE ŽIVLJENJEPIS VIII -

10 UPORABLJENI SIMBOLI R (t) t λ N s N o N f - funkcija zanesljivosti - čas obratovanja - srednja stopnja napake - število identičnih ne okvarjenih enot - skupno število identičnih obravnavanih enot - število identičnih okvarjenih enot MTTF A - povprečen čas do odpovedi - razpoložljivost tehničnega sistema t zast. - čas zastojev t obr. - čas obratovanja - IX -

11 UPORABLJENE KRATICE RCM - Reliability Centred Maintenance (vzdrževanje z poudarkom na zanesljivosti) TPM - Total Productive Maintenance (celovito produktivno vzdrževanje) MTTR - Mean Time To Repair (srednji čas popravila) MTTF - Mean Time To Failure (srednji čas do pojava napake) VBA - Visual Basic for Applications (vnosna okna v Excelu) - X -

12 1 UVOD V večini naših podjetij prevladuje mnenje, da je vzdrževanje neko nujno zlo, ki nam povzroča samo dodatne stroške. S tem mišljenjem pa vzdrževanje ne more biti nič drugega, kot gašenje požarov, ki se pokažejo kot razne odpovedi ter okvare v proizvodnji. Vzdrževanje na kurativen način je sistem vzdrževanja, ki odpove vsakič, ko nas preseneti kakršna koli okvara stroja, ki pomeni posledično izpad proizvodnje. Prav tako pomeni kurativen pristop k vzdrževanju posledično tudi slabšo kvaliteto izdelkov, saj pri takem načinu vzdrževanja ni nobenega sistematičnega načrta vzdrževanja posameznih strojev. Zaradi prevelike izrabljenosti posameznih orodij niha kvaliteta izdelkov. Vsaka okvara, ki za sabo povleče tudi izpad proizvodnje pomeni tudi stroške zastoja, ki nikakor niso zanemarljivi še posebej zato, ker je proizvodnja vezana na tedenske količine proizvedenih oken, ki jih podjetje mora dostaviti pogodbenim kupcem. Zahteva po zanesljivosti proizvodnje linije sili v spremembo pristopa vzdrževanju iz dosedanjega kurativnega k preventivnemu načinu, ki mora biti časovno načrtovano glede na stanje. Odločitev za nov pristop vzdrževanja pomeni tudi večjo konkurenčnost na vse bolj zahtevnem tržišču in podjetju povečuje možnosti za obstoj. Nov način vzdrževanja pomeni tudi drugačno razmišljanje vseh zaposlenih s čimer dosežemo tudi višjo usposobljenost in motiviranost vseh posluževalcev strojev ter boljše sodelovanje z vzdrževalno službo. Trdimo lahko, da postaja vzdrževanje vse bolj pomemben člen v verigi proizvodnih procesov. Razlogov zato je več. Vsekakor je eden pomembnejših zahteva po razpoložljivosti delovnih sredstev, nadalje vse večja avtomatizacija proizvodnih procesov, s tem pa tudi vse dražja oprema, ki jo je potrebno pravilno in pravočasno vzdrževati. Vzdrževanje je ključ do uspešnega poslovanja v vseh okoljih. Z učinkovitim vzdrževanjem lahko povečamo uspešnost in tako pridobimo prednost pred konkurenco. Pravilno in dobro načrtovano vzdrževanje lahko omogoči znatne prihranke in poveča dobiček podjetja [2]

13 2 PREDSTAVITEV PODJETJA Podjetje Arcont I.P. iz Gornje Radgone je bilo ustanovljeno pred desetimi leti. Razlog za ustanovitev je bila potreba po dodatni dejavnosti osnovnega podjetja Arcont d.d. zraven tega pa se je podjetje srečevalo tudi s problemom invalidov, ki so bili v matičnem podjetju težko zaposljivi. Tako se je ustanovilo podjetje Arcont I.P. v katerem mora biti zaposlenih vsaj trideset procentov invalidov. Podjetje se ukvarja z izdelavo oken, vrat in zimskih vrtov iz PVC profilov nemškega proizvajalca KBE iz Berlina. Zraven naštetega stavbnega pohištva iz umetnih mas pa vse naštete izdelke izdelujemo tudi iz aluminija. Podjetje profile nabavlja pri italijanskem podjetju ALUK iz Verone. Podjetje se ukvarja tudi z zastopanjem in prodajo kovinskih podbojev in vrat nemškega proizvajalca Novoferm. Podjetje je s pogodbami o tedenskih količinah proizvedenih oken zavezano do svojih strateških partnerjev, zato si nikakor ne more privoščiti raznih zastojev in okvar v proizvodnem procesu. Vsaka taka okvara pomeni za podjetje neizpolnjevanje pogodbenih dogovorov ali v najboljšem primeru veliko nadurnega dela. V podjetju se zavedamo, da je od načina vzdrževanja v veliki meri odvisna gospodarnost, življenjska doba in kontinuirano poslovanje. Čeprav podjetje v preteklosti ni veliko vlagalo v vzdrževanje pa potreba po vse večji konkurenčnosti sili v načrtovanje vzdrževanja saj bo podjetje lahko le tako obdržalo stik z konkurenco in tako tudi trgom. Slika 2.1: Podjetje Arcont I.P. iz Gornje Radgone - 2 -

14 3 TEORETIČNE OSNOVE 3.1 Zakaj vzdrževati? Brez vzdrževanja, pa naj si bo kakršnega koli, proizvodnja ne more funkcionirati. Vse je podvrženo obrabi in s tem neki življenjski dobi, ki pa je s pravilnim vzdrževanjem bistveno daljša. Vzdrževanje je tako za neko podjetje bistvenega pomena, saj z njim ohranja delovno sposobnost. Vzdrževalec je v bistvu vsak zaposleni v podjetju, saj se vzdrževanje začne s pravilnim odnosom do določene naprave ali stroja in tako je v ta proces vključen, oziroma bi moral biti vključen, prav vsak zaposlen. Z vzdrževanjem moramo poskrbeti za pravočasno zaznavo raznih obrab, ki lahko vodijo do okvar in s tem zastoja proizvodnega procesa. Naloga vzdrževanja je, da zasleduje stopnjo obrabe posameznih naprav in njihovih delov in zagotovi rezervne dele za njihovo menjavo še preden pride do odpovedi ali okvare. Trdimo lahko torej, da je vzdrževanje zaradi nenehnega zmanjšanja sposobnosti delovnih sredstev nujen proces vsakega proizvodnega sistema. Vzroki, ki privedejo do zmanjšanja sposobnosti oziroma učinkovitosti delovnih sredstev so naslednji: staranje, obraba, lomi in poškodbe. Staranje delimo na fizično staranje in ekonomsko staranje. Fizično so vsi materiali na tem planetu podvrženi staranju. Tako je le vprašanje časa kdaj jih bo zob časa tudi dejansko načel. Pod pojmom fizično staranje mislimo na razne oblike korozije sled česar pride do razpada struktur. Druga oblika staranja je pa ekonomsko staranje, ki pa v današnjem času tehnološkega razvoja velikokrat prehiti fizično staranje. Pod pojmom ekonomsko staranje mislimo na obliko staranja, ko neka naprava ni več tehnološko konkurenčna in tako povzroča višje stroške kot pa bi jih neka sodobnejša naprava. Obraba je prisotna pri vseh dinamičnih delih strojev in naprav. Z njeno prisotnostjo se slabša učinkovitost in natančnost neke naprave, hkrati pa se povečuje poraba pogonske energije zaradi vse večjega trenja med posameznimi površinami. Zaradi povečanega trenja prihaja do - 3 -

15 raznih vibracij in ropota, ki pa ne škoduje le sami napravi ampak tudi negativno vpliva na varnost in zdravje pri delu. Dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost obrabe so naslednji: kakovost materiala, pravilni postopki vzdrževanja, okolje kjer naprava deluje, operaterjev odnos do naprave, čas obratovanja, način obratovanja kontinuirano ali nekontinuirano, obremenitev naprave. Lomi in poškodbe so posledica nepravilnih vzdrževalnih postopkov, nepravilnega konstruiranja, slabe kvalitete materiala, malomarnega odnosa do delavnih sredstev, napak v sestavi materiala, nepravilne obremenitve neke naprave ali stroja itd. 3.2 Izrazi in definicije Zanesljivost je verjetnost, da bo tehnični sistem ali posamezni element sistema pod določenimi pogoji zadovoljivo opravljal svojo namensko funkcijo določen čas in je ena od komponent razpoložljivosti, ki izraža verjetnost odpovedi in s tem potrebo po vzdrževalnem posegu. Merilo zanesljivosti je stopnja napake in srednji čas do pojava napake oziroma med napakama [2]. t λt λt R (t) = 1 λe dt = e (3.1) 0 R (t) [ % ] - funkcija zanesljivosti t [ h ] - čas obratovanja λ [ napak/h ] - srednja stopnja napake Zgornja enačba nam pove, da je zanesljivost določena s statistično funkcijo verjetnosti da pride do okvare. Ta verjetnost zanesljivosti pa velja samo za določeno obdobje in pogoje obratovanja. Kakor hitro se spremenijo ti pogoji se spremeni tudi zanesljivost določene naprave ali stroja

16 Stopnja napake nam pove kolikšen je delež okvar v nekem času. Podatke o stopnjah napak najdemo v raznih bazah. Takšne baze nastanejo na podlagi eksperimentov. Ena takih baz je na primer baza Offshore Reeliability Data Handbook 4 th Edition, (OREDA 2002) [7]. dn f 1 λ ( t) = (3.2) dt N S N S = N N (3.3) O f λ [ napak/h ] - srednja stopnja napake N s - število identičnih ne okvarjenih enot N o N f - skupno število identičnih obravnavanih enot - število identičnih okvarjenih enot Srednji čas do napake MTTF je čas, ko zaznamo prvo napako sistema ali komponente. Povprečen čas do odpovedi merimo v urah. MTTR = ο e dt = λ λt 1 MTTR [ h ] - povprečen čas do odpovedi (3.4) Vzdrževalnost je pojem pod katerim razumemo, da bo napaka po določenem času z ustrezno usposobljenim kadrom odpravljena tako, da bo sistem zopet deloval v okviru predpisanih meril. Čas, ki je potreben za popravilo sistema označujemo z MTTR, kar predstavlja srednji čas potreben za popravilo napake in se prav tako izraža v urah. MTTR m MTTR [ h ] λ i T i i= 1 = m i= 1 λ i - srednji čas potreben za popravilo λ i [ napak/h ] - konstantna stopnja napak enote»i«(3.5) T i [ h ] - vzdrževalni čas enote»i«m - skupno število enot - 5 -

17 Zmogljivost nekega sistema je razmerje med tistim, kar nam sistem dejansko daje in tisto vrednostjo, ki pa bi jo teoretično lahko dajal. Tako dejanska proizvodnja praviloma vedno zaostaja za teoretično zmogljivostjo proizvodnje. Uporabnost rekli smo, da je zanesljivost verjetnost, da bo tehniški sistem pod določenimi pogoji opravljal svojo namensko funkcijo določen čas. Sprememba, ki se uporablja za merjenje zanesljivosti pa je uporabnost. Uporabnost lahko označimo tudi kot razpoložljivost nekega tehniškega sistema in predstavlja tisti čas, ko je sistem sposoben opravljati svojo namensko funkcijo. A t t t _ obr. zast. = (3.6) obr. A - razpoložljivost t zast. t obr. - čas zastojev - čas obratovanja Krivulja zanesljivosti krivulja tako imenovane kopalne kadi (slika: 3.1) predstavlja verjetnost pojava odpovedi v različnih obdobjih življenjske dobe tehniškega sistema. Obstaja šest najpogostejših oblik krivulj in analize kažejo, da se po obliki kopalne kadi obnaša manj kot 5 % tehniških sistemov. Krivuljo kopalne kadi razdelimo na tri področja: prvo področje predstavlja obdobje zgodnejših odpovedi. V to področje spadajo napake, ki nastanejo zaradi napak v sami strukturi materiala, nadalje napake, ki so posledica nepravilnega konstruiranja, napake pri sami montaži itd. Te vrste napak se praviloma pojavijo kmalu po začetku delovanja. drugo področje je področje normalnega delovanja. V tem področju praviloma ne pričakujemo napak in so zato morebitne napake naključne. Nastanejo lahko zaradi različnih nepoznanih vzrokov zato je njihova pogostost odvisna od časa. tretje področje pa poleg prej omenjenih naključnih napak zajema še napake, ki so posledica izrabljenosti, obrabe in staranja materiala. Krivulja kopalne kadi za celoten tehniški sistem ali določen sestavni del sistema temelji na delovnih obremenitvah in pogojih okolja. Zanesljivost tehniškega sistema lahko predvidimo na osnovi ocene zanesljivosti: - 6 -

18 podobnih sestavnih delov, skupin vgrajenih sestavnih delov, posameznih vgrajenih sestavnih delov. Da bi dosegli načrtovano zanesljivost moramo pozornost posvetiti ustreznim sestavnim delom sistema, ki jih je smiselno razdeliti na: dele, katerih odpoved povzroči odpoved sistema, dele, ki povzročijo le odpoved drugega sestavnega dela. Slika 3.1: Krivulja kopalne kadi [2]

19 4 RAZDELITEV VZDRŽEVANJA PO STANDARDU SIST EN Vsak tehnični sistem je projektiran tako, da je uporaben le za določen čas, torej ima omejeno življenjsko dobo. Da bi zagotovili uporabnost tehničnega sistema ga moramo skozi njegov čas uporabe tudi pravilno vzdrževati. Še posebej je to pomembno pri sistemih, pri katerih obstaja velika možnost takih okvar, ki preprečujejo pravilno delovanje, a jih je s primernim vzdrževanjem mogoče odpraviti. Pri vseh teh sistemih vzdrževanje predstavlja nujno potrebno fazo v celotnem ciklu življenjske dobe [2]. Osnovno delitev oblik vzdrževanja prikazuje spodnja slika, ki deli vzdrževanja po standardu SIST EN Pred zaznano okvaro Po zaznani okvari VZDRŽEVANJE Preventivno vzdrževanje Kurativno vzdrževanje Vzdrževanje glede na stanje Vnaprej določeno vzdrževanje Odloženo Takojšnje vzdrževanje Načrtovano ali na zahtevo Načrtovano Slika 4.1: Vzdrževanje po SIST EN [4]

20 4.1 Osnovne razlike med kurativnim in preventivnim vzdrževanjem Kurativno vzdrževanje je bilo v uporabi vse do petdeset let prejšnjega stoletja in predstavlja najstarejšo vrsto vzdrževanja. Vanj spadajo vzdrževalna dela, ki jih opravimo po nastopu okvare ali poškodbe in tako delovno sredstvo spet usposobimo za izvajanje njegove namenske funkcije. Kurativnih vzdrževalnih del ne moremo časovno načrtovati, ker ne poznamo točnega časa nastopa odpovedi delovnega sredstva, zato so to neplanirani vzdrževalni procesi [8]. Za razliko od kurativnega vzdrževanja predstavlja preventivno vzdrževanje način, kjer napake in odpovedi tehničnih sistemov preprečujemo in ne samo odpravljamo, ko se le te že pojavijo. V spodnji tabeli je prikazanih nekaj osnovnih razlik med kurativnim in preventivnim načinom vzdrževanja. Kultura popravljanja Popravi Gasi požar Shajaj z napakami Zmanjšaj stroške vzdrževanja Mesečni načrt Verjemi, da so odpovedi neizbežne Prednost okvaram Malo načrtovanega dela Veliki delež predelav Nizka zanesljivost Visoki stroški vzdrževanja Kratkoročno vzdrževanje Nizka dobičkonosnost Kultura zanesljivosti Izboljšaj Predvidi, načrtuj, napravi urnik Odpravi napake Povečaj razpoložljivost Stalne izboljšave Verjemi, da so odpovedi dopustne izjemoma Prednost odpravljanju odpovedi Velik delež načrtovanih del Malo predelav Visoka zanesljivost Nizki stroški vzdrževanja Dolgoročno načrtovanje Privlačnost za investitorje Slika 4.2: Osnovne razlike med kurativnim in preventivnim vzdrževanjem [1]

21 4.2 Preventivno vzdrževanje Začetki uporabe preventivnega vzdrževanja segajo v obdobje po drugi svetovni vojni. Najprej se pojavi v ZDA, kasneje pa se razširi tudi drugod po celem svetu. Značilni za preventivno vzdrževanje so ciklični pregledi delovnih sredstev, meritve različnih parametrov, izdelava plana torej načrtovanje in s tem tudi odprava okvare. Preventivno vzdrževanje začnemo izvajati preden nastopi okvara ali zastoj. Torej nas pri preventivnem vzdrževanju okvara ali zastoj ne sme presenetiti, ker tukaj velja načelo, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Preventivno vzdrževanje je sestavljeno iz niza dejavnosti, ki zmanjšujejo možnost nastanka poškodb in s tem povezanih zastojev v proizvodnem procesu [2]. Preventivno vzdrževanje je torej kontroliranje, popravljanje in menjavanje izrabljenih delov s ciljem, da preprečimo napako ali zastoj. Preventivna vzdrževalna dela obsegajo vse tiste aktivnosti, ki jih izvajamo z namenom predčasne ugotovitve obrabe kritičnih delov tehničnega sistema in s tem preprečimo nastanek nenadne okvare ali loma. Po končani aktivnosti preventivnega vzdrževanja sistem zopet deluje v zahtevanih mejah točnosti, nivoja hrupa, varnosti, ekoloških predpisih in energetskih normah. Vzdrževalni posegi so naprej planirani s ciljem, da obdržimo sistem v delujočem stanju. S pravilno organizacijo in pravilno izbiro tehnologije želimo doseči minimalno število okvar in s tem zagotoviti nemoten proces delovanja tehniškega sistema. Z vsemi temi dejavnostmi pa sistemu hkrati tudi povečujemo življenjsko dobo in s tem znižamo stroške proizvodnje. Zagotovo bomo z manjšimi stroški proizvodnje imeli tudi možnost, da izdelku oblikujemo ceno s katero bomo lahko konkurenčni na trgu [2]. Preventivno vzdrževanje nadalje delimo na vzdrževanje po času in vzdrževanje po stanju. Razdelitev preventivnega vzdrževanja je prikazano na sliki

22 Preventivno vzdrževanje Vzdrževanje glede na stanje Vnaprej določeno vzdrževanje Načrtovano ali na zahtevo Načrtovano Slika 4.3: Osnovna delitev preventivnega vzdrževanja [4]. Vnaprej določeno vzdrževanje je vnaprej določeno periodično preventivno vzdrževanje določenih sistemov ali njihovih sestavnih delov z namenom, da z zamenjavo določenih delov ali sklopov tehniškega sistema preprečimo morebitne odpovedi ali napake sistema. Taka oblika vzdrževanja vključuje zamenjavo kritičnih komponent po poteku življenjske dobe, prav tako pa tudi zamenjavo opreme, ki bi zaradi servisiranja povzročala slabe ekonomske vplive. Tukaj mislimo na poceni opremo, ki jo je bolje (ceneje) zamenjati, kot popravljati. Pri komponentah, ki jih zamenjujemo glede na njihovo življenjsko dobo upoštevamo vedno neko povprečno življenjsko dobo takih komponent. Preden se odločimo za vzdrževanje po času je potrebno poznati interval med posameznimi posegi. Pri tej obliki vzdrževanja imamo točno vnaprej izdelan plan vzdrževalnih posegov, ki jih opravimo ne glede na stanje tehniškega sistema ali posameznih komponent. Takšno vzdrževanje je smiselno uporabljati pri opremi, ki ima točno vnaprej določeno obrabo. Kako pogosto bomo nek sklop ali njegov sestavni del zamenjali moramo ugotoviti iz zgodovine vzdrževalnih del za določen sklop. Pri novih sistemih ponavadi nimamo neke vzdrževalne zgodovine zato si lahko pomagamo tudi s priporočili proizvajalca ali pa sami spremljamo sistem in si tako pridobivamo podatke. Prednost takega vzdrževanja je v enostavni vzdrževalni taktiki, kjer ne potrebujemo dragih merilnih naprav za merjenje določenih parametrov ampak enostavno del po vnaprej določenem času zamenjamo. To je smiselno pri cenenih delih ali sklopih nekega sistema, kjer bi meritve izrabljenosti predstavljale večji strošek, kot sama zamenjava. Ima pa tak način vzdrževanja tudi veliko slabost, ki se kaže v prezgodnjih menjavah posameznih sklopov ali delov sistema, ko bi lahko nek sklop še dolgo pravilno deloval pa smo ga zaradi načrtovanega

23 posega zamenjali. Trdimo lahko, da je tak način vzdrževanja sprejemljiv le, če imamo dovolj kvalitetne podatke o frekvenci menjav sicer pa je tak postopek vzdrževanja iz ekonomskega vidika nesprejemljiv. Zaradi vsega naštetega je taka oblika vzdrževanja primerna v naslednjih primerih: kadar lahko neka okvara ogrozi življenje delavcev, če se zaradi okvare bistveno zmanjša razpoložljivost nekega sistema, kadar je uporabnost nekega dela bistveno krajša od celotnega tehniškega sistema, kadar na osnovi točnih podatkov in testiranj lahko določimo zamenjalni interval, kadar na osnovi ocenitve fizičnega stanja ne moremo napovedati okvare. Vzdrževanje glede na stanje izvajamo na osnovi znanih pogojev obratovanja nekega stroja ali naprave. Osnova za tako vzdrževanje je diagnostični proces. Diagnostiko lahko izvajamo neprekinjeno ali pa po vnaprej določenih periodah. Da lahko izvajamo kakršne koli meritve moramo poznati začetno stanje, da lahko nato spremljamo izrabljenost posameznih sestavnih delov naprav. Veliko sodobnih strojev ima že vgrajene naprave s katerimi lahko spremljamo posamezne parametre in tako dobimo točen podatek kdaj je nek del potrebno popravljati ali zamenjati. Na žalost so meritve povezane tudi s stroški in vedno ravno zaradi stroškov ni mogoče izvajati meritev nepretrgoma, tedaj moramo poskrbeti, da se meritve opravljajo v dovolj kratkih intervalih, da lahko pravočasno zaznamo izrabljenost posameznega dela naprave ali stroja. Glede na dobljene rezultate meritev se odločimo o nadaljnjih vzdrževalnih posegih. S tem se velikokrat izognemo nepotrebnim vzdrževalnim posegom, strojni del pa lahko opravlja svojo namensko funkcijo brez bojazni, da bomo s tem zmanjšali zanesljivost tehničnega sistema. Prednost takšnega vzdrževanja je v dobri izkoriščenosti vseh sestavnih delov sistema na katerih izvajamo meritve, s tem pa so manjši tudi stroški, ki bi nastali zaradi nepotrebnih vzdrževalnih posegov. Velikokrat je za izvajanje meritev potrebna draga merilna oprema, ki je v podjetju nimamo. V primerih, ko je to ekonomsko upravičeno imamo na voljo razne organizacije, ki se ukvarjajo samo z izvajanjem raznih meritev in te potem za nas opravijo želene meritve. Poslužujemo pa se lahko tudi stare metode PGT (poslušam, gledam, tipam). Ta metoda vključuje človekova čutila, kot so vonj, sluh, vid in tip. Metoda je zaradi subjektivnih in nenatančnih človeških zaznavanj nenatančna. Njeno natančnost izboljša sistematični pristop. Vzdrževanje po stanju velikokrat imenujemo tudi vzdrževanje z napovedovanjem napak. Temelji na štirih predpostavkah:

24 obstajati morajo postopki za merjenje parametrov, poznati moramo odvisnost med posameznimi parametri in stanjem merjenega dela, poznati je potrebno mejne vrednosti stanja, poznati moramo naravo okvare (iztrošenost, obraba). Meritve ali preglede lahko izvajamo na dva načina. Meritve izvajamo v mirovanju ali pa meritve izvajamo kadar sistem obratuje. Rezultati, ki jih dobimo se kažejo kot: evidentiranje stanja parametrov, oceni stanja obrabe merjenega dela, odločitvi o tem ali bomo nek del pustili v obratovanju oziroma ga bomo zamenjali in kdaj se bomo lotili tega vzdrževalnega posega. Da bo vzdrževanje po stanju smiselno je potrebno natančno poznati meje izrabljenosti merjenih delov sistema. Prav tako taka oblika vzdrževanja ni primerna, če ima nek sistem več kritičnih mest, kjer lahko pride do napake merimo pa samo eno od teh mest. Lahko so tudi veliki stroški meritev tisti razlog zaradi katerega ni smiselno uvajati takšnega načina vzdrževanja. Ima pa vzdrževanje po stanju zagotovo prednosti zaradi katerih ga je smiselno uvesti in izvajati. Te prednosti so: mogoče ga je izvajati med nemotenim proizvodnim procesom, tehnike za nadzor stanja nas opozarjajo na specifične oblike napak, tako da lahko vrsto in obseg vzdrževalnih del načrtujemo, kadar poznamo primerno metodo za nadzor lahko izkoristimo večino življenjske dobe nadzorovane komponente, število vzdrževalnih posegov in porabljenih delov se v primerjavi s kurativnim vzdrževanjem le malo poveča, kar precej pa se zmanjša v primerjavi s časovno načrtovanim vzdrževanjem [1]. Glej sliko

25 Začetni Kontrolni Interval F interval interval odkritja U N K C Začetne napake Intervali I O Funkcionalne odpovedi Kritični nivo N A L N O S ČAS T Slika 4.4: Vzdrževanje po stanju [2]. Z metodo vzdrževanja po stanju povečamo obratovalni čas nekega tehniškega sistema, obenem pa skrbimo, da ne prihaja do nenapovedanih zastojev. To dosežemo z ustreznimi meritvami, ki nam natančno povedo v kakšnem stanju je neka komponenta in kako dolgo bo še lahko nemoteno opravljala svojo funkcijo. Seveda pa moramo pri tem poznati začetno stanje merjene komponente in parametre pri katerih lahko komponenta še nemoteno opravlja svojo namensko funkcijo. 4.3 Kurativno vzdrževanje Metoda kurativnega vzdrževanja je bila v množični uporabi v obdobju tridesetih pa tja do petdesetih let prejšnjega stoletja. Pri kurativni metodi vzdrževanja napaka ali zastoj tehniškega sistema vedno preseneti. Tako se vzdrževanje vklopi v nek proizvodnji proces šele tedaj, ko je že prišlo do zastoja in ko je potrebno zadevo sanirati. Vzdrževalni posegi se ne načrtujejo v naprej, zato vedno znova presenetijo. S takšnim načinom vzdrževanja lahko povzročimo dolgotrajne zastoje proizvodnje še posebej takrat, ko nekega poškodovanega dela stroja ni mogoče dobiti v kratkem času. Tak način vzdrževanja poleg zastojev povzroča tudi veliko nadurnega dela, ker vse draži našo proizvodnjo. Kurativno vzdrževanje je uporabno le

26 tam, kjer neka delovna sredstva ne vplivajo neposredno na zanesljivost proizvodnega procesa prav tako pa tudi ne ogrožajo ljudi in njihovega zdravja. Zaradi vsega neštetega ne moremo govoriti o kurativnem vzdrževanju, kot neki metodi saj za to obliko vzdrževanja ni potrebno nič spremljati in načrtovati. Tako je odpravljanje napak velikokrat samo gašenje nastalega požara in zaradi pomanjkanja raznega materiala za vzdrževanje tudi velikokrat samo improvizacija, ki pa lahko pusti posledice v nadaljnji nezanesljivosti tehniškega sistema ali pa slabši kvaliteti opravljanja namenske funkcije neke komponente sistema

27 5 SODOBNE METODE VZDRŽEVANJA Sodobno vzdrževanje danes skoraj nima nič skupnega z vzdrževanjem na začetku njegovega razvoja. Napredne metode vzdrževanja zahtevajo zaradi zahtevnosti strojev vedno bolj visoko izobraženega vzdrževalca. Kot se razvija tehnologija, so se razvijale tudi zelo napredne metode diagnostičnih sistemov za odkrivanje napak, ki pa zahtevajo visoko usposobljenega operaterja. Veliko modernih sistemov ima že vgrajeno tako imenovano samodiagnostiko in vzdrževalec mora le spremljati in zaznati morebitna odstopanja od začrtanih parametrov. Smernice nadaljnjega sodobnega vzdrževanja v prihodnosti kažejo na sisteme, ki se bodo sposobni sami vzdrževati tako, da bodo vse morebitne napake, ki bi lahko nastale med obratovanjem odpravljene že v fazi razvoja in konstruiranja samega tehničnega sistema. Že danes poznamo kar nekaj zelo naprednih oblik vzdrževanja med katere štejemo celovito produktivno vzdrževanje (TPM), zanesljivostno vzdrževanje (RCM), metodo dvajsetih ključev in podobne metode. Trdimo lahko, da se bo vloga vzdrževalca ob takem tehnološkem razvoju, kot smo mu priča sedaj preselila bolj v sam razvoj nekega novega tehniškega sistema, kjer bomo skušali predvideti in odstraniti vse morebitne nepravilnosti v delovanju. Nenazadnje gre tudi razvoj gradiv v smeri, ko poznamo že materiale s spominom, ki so se ob zlomu sposobni sami vrniti v prvotno obliko. 5.1 TPM Total Productive Maintenance Ime metode TPM bi lahko prevedli kot celovito produktivno vzdrževanje. V bistvu gre za sistematski pristop, kjer neprestano iščemo boljše rešitve s ciljem, da bomo dosegli večjo učinkovitost. V metodo TPM so vključeni vsi, ki imajo kakršen koli opravek z delovnimi sredstvi. TPM združuje spoznanja JIT (Just in Time Tehnologij), TQC (Total Qality Control) in TEI (Total Employee Involvent). Skupni cilj metode TPM je izboljšati uspešnost podjetja. Razvoj metode TPM sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se prvič pojavi na Japonskem, v avtomobilski industriji. Japonska avtomobilska industrija je želela tovarne brez skladišč, ko bi vsak sestavni del bil na traku v trenutku, ko ga potrebujemo. V proces so bili vključeni vsi zaposleni s čimer se je povečal občutek za odgovornost. Boljša je tudi komunikacija med operaterji in vzdrževalci. Ustvari se občutek, da so stroji naša last in temu

28 primerno je tudi njihovo upravljanje. Manjša vzdrževalna dela lahko opravijo operaterji strojev sami, seveda pa morajo biti za to ustrezno usposobljeni. Pomembno je timsko delo s čimer se spodbuja kolektivni duh. Najpomembnejši cilj metode TPM je povečati storilnost strojev. V ta namen je potrebno beležiti in meriti: napake, ki privedejo do zastojev, prekinitve, ki so posledica raznih nastavitev, zmanjšano uporabnost, zmanjšanje delovne hitrosti, procesne defekte. Cilj metode TPM je doseči maksimalno učinkovitost stroja in njegovega operaterja. S tem mislimo na preprečitev zastojev in večjo izkoriščenost ter dobičkonosnost. Prav tako mislimo tudi na ljudi, ki se ukvarjajo z istimi problemi in jih s strokovnim znanjem rešujejo. Tako so v metodi TPM združene različne aktivnosti, ki so stebri TPM. Ti stebri so: usmerjene izboljšave, operaterjeva skrb za opremo, skrb za kakovost, načrtovano vzdrževanje, zgodnje upravljanje z opremo, varnost in zdravje pri delu, stalen razvoj proizvodov, šolanje in skrb za znanje, skrb za okolje [1]. Pri vsem tem je pomembna tudi organiziranost delavnega mesta, kjer so naloge posameznika jasno določene. Poznamo tako imenovani CAN-DO princip, kjer je v petih fazah določen pristop k učinkovitemu, varnemu in čistemu delovnemu okolju: ureditev, ličnost, čiščenje, red, disciplina [1]

29 Metoda TPM daje velik poudarek na analizo stanja procesa. V vsakem procesu se moramo vprašati: kaj mislimo da je, kaj dejansko je, kar bi moralo biti. V proizvodnem procesu je ponavadi več kot osemdeset procentov izgub skritih, imajo pa velik vpliv na dobiček. Mislimo na razne okvare, zmanjšano obratovanje sistema, izgube ob zagonu, manjše in večje zaustavitve sistema, prazen tek, izmet itd. Da bi vse to preprečili veljajo pri metodi TPM osnovna merila, ki jih podaja slika 5.1. Usmerjeno izboljševanje Razpoložljivost Kakovost Okvare Nastavitve Izmet med proizvodnjo Izmet med posredno proizvodnjo Zmogljivost Zmanjšana hitrost Kratki zastoji prazen tek Slika 5.1: OEE osnovno merilo TPM [1]. Temeljni cilji izvajalcev TPM so: razumeti je potrebno kaj vpliva na zmogljivost opreme, vedeti moramo kako bomo odpravili zmanjšano zmogljivost, neprestano je treba iskati načine za povečanje zmogljivosti [1]

30 Proces uvajanja metode TPM je sestavljen iz treh faz in dvanajstih korakov. Prva faza: odločitev o uvajanju TPM, usposabljanje in informacije, organiziranje, definiranje ciljev, globalni načrt, začetne aktivnosti. Druga faza: izboljšave učinkovitosti strojev in naprav, neodvisen oddelek vzdrževanja, preventivno vzdrževanje za oddelek vzdrževanja. Tretja faza: usposabljanje, koncept preventivnega vzdrževanja, uvajanje TPM [2]. Proces uvajanja TPM metode torej zahteva, da beležimo vse odpovedi tako, da jih na ustrezen način merimo. Na osnovi vseh dobljenih podatkov lahko potem določimo učinkovitost neke naprave ali stroja. SKUPNA UČINKOVITOST = RAZPOLOŽLJIVOST x STORILNOST x KAKOVOST Pri čemer je: tc t z RAZPOLOŽLJIVOST = (5.1) t c STORILNOST t N t c = (5.2) t c KAKOVOST N N i š = (5.3) N ic Tako dobimo enačbo za skupno učinkovitost neke tehniške naprave: tt N i Rk SKUPNA UČINKOVITOST = (5.4) t c

31 Kjer predstavlja: t c - celotni čas t z - čas zastoja t t - teoretični čas cikla N i - število izdelkov N š - število izmeta N ic -celotno število izdelkov Rk - razmerje kvalitete [2]. Kakor vsaka metoda vzdrževanja ima tudi TPM nekaj odločilnih argumentov zakaj ga je smotrno uvesti v podjetju: zagotovo je TPM celovit pristop k vzdrževanju, zanesljivosti in proizvodnji kot celoti, z zanesljivostjo se sistematično ukvarjajo različni oddelki v podjetju, s svojim pristopom k čistemu delovnemu okolju vpliva tudi na boljšo varnost pri delu, upravljavcem strojev nudi izobraževanja, da dobro spoznajo stroj s katerim upravljajo, vzpodbuja čim večjo produktivnost z razpoložljivo opremo in ljudmi [1]. Razloge zakaj pa se vendarle veliko podjetij še ni odločilo za pristop k TPM metodi pa lahko iščemo v zahtevnosti, ki jo ta sistem prinaša s sabo. Za uveljavitev TPM metode so potrebna leta, nič ne gre preko noči. Potrebno je spremeniti razmišljanje vseh zaposlenih. Gre v bistvu za neko vrsto kulture, ki jo moramo osvojiti, kar pa zmeraj ni čisto enostavno. Proces TPM zahteva tudi izobražene ljudi, ki so pripravljeni na timsko delo in nenazadnje za uveljavitev sistema TPM je potrebna tudi velika začetna investicija. 5.2 RCM Reliability Centered Maintenance Kratico RCM lahko prevedemo, kot zanesljivostno orientirano vzdrževanje. Ta oblika vzdrževanja se prvič pojavi leta 1974, ko je na zahtevo ameriškega ministrstva, letalska družba United Airlines izdelala poročilo, kako civilno letalstvo pripravlja programe za zagotavljanje zanesljivosti svojih letal. RCM je proces za določevanje zahtev vzdrževanja za vsak tehnični sistem s ciljem omogočiti kontinuirano delo tega sistema. Vzdrževalni posegi niso usmerjeni na posamezne kose opreme, ampak posamezne oblike napak, ki povzročijo izpad funkcij. Velik poudarek je

32 na nadzoru in stanju opreme, ter aktivnem vključevanju upravljavcev. V primeru, ko zanesljivosti ni mogoče zagotoviti z vzdrževalnimi ukrepi se poseže tudi po predelavi ali opustitvi [1]. V nadaljevanju bomo pojasnili nekaj argumentov, ki govorijo za in proti metodi RCM vzdrževanja (slika 5.2). Za RCM Vzdrževalni ukrepi proti določenim oblikam napak. Frekvenca ukrepov je izbrana glede na obravnavane oblike napak. Natančno opredeljen postopek izbire vzdrževalnih ukrepov po funkcijah. Vcepi potrebo po nenehnem izboljševanju vzdrževalnih postopkov na osnovi analize napak in zmogljivosti opreme. Ga je mogoče izpeljati znotraj podjetja z dodatnim izobraževanjem lastnih ljudi. Proti RCM Je zahteven proces, ki ga je težko pojasniti in približati vsem zaposlenim. Zahteven, kar se tiče ljudi in opreme. Potrebno je dodatno izobraževanje in pomoč zunanjih strokovnjakov. Strategija vzdrževanja posamezne opreme velja le za trenutne pogoje uporabe. RCM je usmerjen le na zanesljivost in varnost opreme. Ga je mogoče tudi usmeriti le na kritično opremo. Slika 5.2: RCM - argumenti za in proti [1]. Proces uvajanja metode RCM vzdrževanja je sestavljen iz naslednjih korakov: pripravljalne faze, pilotne faze, načrtovanja in priprave, analize, izvedbe, aktivnosti za ohranitev RCM sistema. Preden se lotimo uvajanja sistema vzdrževanja po RCM metodi moramo izbrati nosilca projekta. Ta oseba mora biti odgovorna in kompetentna. Seveda je potrebno, da je oseba prepričana v smiselnost svojega dela za kar pa mora biti tudi ustrezno motivirana. Takšno

33 osebo je potrebno razbremeniti drugih delovnih nalog in ji dati vsa pooblastila, da bo projekt tudi v praksi lahko zaživel. Potrebna je vsekakor podpora vodstva in vseh, ki so kakorkoli vključeni v projekt. Metodologija uvajanja vzdrževanja po RCM metodi je sestavljena iz naslednjih korakov: izbrati je potrebno sistem in o njem zbrati vse podatke, določiti je potrebno meje sistema, sistem je potrebno opisati in narediti funkcionalni blokovni diagram, določiti moramo funkcije in napake sistema, narediti je potrebno analizo in vpliv napak na sistem, izdelati je potrebno odločitveno drevesno strukturo, naredimo selekcijo nalog. Metoda RCM ne vsebuje nekih novih oblik vzdrževanja ampak uporablja tiste izmed metod, ki so glede na področje in pogoje uporabe najprimernejši. Tak strukturiran pristop dolgoročno pomeni: zmanjšanje stroškov preventivnega vzdrževanja ob ohranjeni ali celo povečani stopnji razpoložljivosti opreme, zmanjšanje količine korektivnega vzdrževanja, bolj sistematično vzdrževanje in višja stopnja nadziranja stanja opreme, boljše načrtovanje vzdrževalnih posegov in stroškov vzdrževanja, zmanjšanje potreb po rezervnih delih, bolj obsežno in predvsem bolj natančno beleženje zgodovine vzdrževalnih posegov, višja stopnja motiviranosti ljudi, učinkovitejše načrtovanje potrebne usposobljenosti vzdrževalcev, uveljavitev poenotenih in natančno določenih postopkov izvajanja vzdrževalnih posegov, urejen pretok in izmenjava informacij ter boljše sodelovanje med službo vzdrževanja in ostalimi strukturami v podjetju, izboljšana zanesljivost, vzdrževalnost in varnost opreme [1]

34 6 POSNETEK SEDANJEGA STANJA Podjetje Arcont I.P. se s svojo dejavnostjo uvršča med proizvajalce stavbnega pohištva. V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki ponujajo podobno paleto izdelkov zato je boj za vsak kos trga še kako pomemben. V tej industriji se uporabljajo stroji za obdelavo profilov iz plastičnih mas, ki zaradi velikih količin drobnih delcev, ki nastajajo pri obdelavi profilov potrebujejo redno vzdrževanje. Zaradi nepravilnega vzdrževanja ali pa zaradi ne vzdrževanja lahko prihaja do zastojev in s tem velikih stroškov. Na žalost je tudi naše podjetje eno tistih, ki v preteklosti ni kaj dosti vlagalo v vzdrževanje. Prevladovalo je mnenje, da so stroji novi in se ne bodo kvarili, vzdrževanje pa je služba, ki nič ne proizvaja in je kot taka podjetju samo v breme. Zato nimamo izdelanih nobenih načrtov preventivnega vzdrževanja za posamezne stroje ali proizvodnje linije. Ko pride do okvare, ki pomeni obenem tudi zastoj proizvodnje, nastane panika kakor ob izbruhu požara, ki ga je treba nekako pogasiti. Vsi dobro vemo, da je škoda, ki nastane ob izbruhu požara mnogo večja, kot če požar preprečimo. Tako pa je tudi s takim načinom vzdrževanja. Ob podobnih zastojih se mrzlično išče zunanje sodelavce, ki bi lahko v najkrajšem možnem času prišli v podjetje in odpravili okvaro. Strokovne službe, ki jih pokličemo ob zastoju nekega stroja pridejo v večini primerov iz Nemčije. Že sami prevozni stroški so visoki, da ne omenjamo s tem povezane dolžine zastoja. Trenutno je vzdrževanje tako prepuščeno bolj iznajdljivosti in volji operaterja. Izvaja se čiščenje, kontroliranje in vzdrževanje brez nekega sistematskega pristopa in točno določenih navodil. Zaradi vsega naštetega prihaja do okvar, ki bi se jim lahko ob pravilnem preventivnem vzdrževanju izognili. Izognili bi se tudi marsikateremu odvečnemu strošku, ki nastane ob zastoju. Podjetje je s tedenskimi količinami izdelanih oken pogodbeno zavezano do svojih odjemalcev. Ne izpolnjevanje pogodbe pomeni posledično tudi zastoj v njihovi proizvodnji. Zaradi tega je ob zastojih potrebno z nadurnim delom in delom v več izmenah zamujeno nadoknaditi, kar zopet pomeni za podjetje dodatne stroške. Zaradi nepravilnega pristopa k vzdrževanju se tako kažejo posledice predvsem kot: večje število okvar in zastojev v proizvodnem procesu, slaba kvaliteta improviziranih in nestrokovnih vzdrževalnih del, ni evidence stroškov, ki nastajajo ob takem vzdrževanju, veliko število nadur vzdrževalcev,

35 veliko število nadur operaterjev posameznih strojev, slabša kvaliteta obdelav, slabša komunikacija med operaterji in vzdrževalci, pomanjkanje navodil za vzdrževanje posameznih naprav. Vse našteto ne vpliva samo na slabše gospodarske rezultate podjetja ampak tudi na odnos do vzdrževalne službe znotraj podjetja. Vzdrževalci so tako neko nujno zlo, ki ga ne bi bilo treba. Med zaposlenimi se ustvari mnenje, da vzdrževalci samo mirno čakajo, da se nekaj pokvari potem pa tako pokličejo neko zunanjo službo, ki odpravi napako. Časi, ki jih napovedujejo svetovne razmere in gospodarska kriza bodo zagotovo pomenili za podjetje še mnogo težji obstoj na tržišču, kot je bil že do sedaj. Na vseh področjih bo treba poiskati skrite rezerve, ki lahko omogočijo obstoj podjetja. Vzdrževanje je zagotovo ena od dejavnosti, ki lahko pripomore k boljšim poslovnim rezultatom in večji konkurenčnosti nekega podjetja. Sodobno vzdrževanje mora temeljiti na načrtovanju: določiti je potrebno cilje vzdrževalne dejavnosti v podjetju, določiti moramo način kako doseči postavljene cilje, aktivnosti je potrebno razporediti in določiti odgovornosti glede na razpoložljive človeške in materialne vire, vodjem ekip in posameznikom je potrebno dati pooblastila za izvajanje planiranih aktivnosti, vzpostaviti je potrebno informacijski sistem med posameznimi ekipami, vzdrževanje je potrebno vključiti v celotno organizacijo podjetja [2]

36 7 OPIS LINIJE ZA IZDELAVO OKEN Linija za izdelavo oken se sestoji iz petih strojev od katerih imajo nekateri v svoji sestavi več naprav. Posamezni stroji si sledijo v liniji glede na funkcijo, ki jo opravljajo v posamezni fazi obdelave profilov iz plastičnih mas. Na začetku linije je univerzalni obdelovalni center Optima Evolution 05. Sledi mu univerzalni obdelovalni center UBZ 120 s svojimi pomožnimi napravami. Naslednji v liniji je štiri glavi varilni avtomat AKS 1605 nato sledi čistilni stroj SV 530 z obračalno postajo WT 530, ter na koncu linije še stroj za vrtanje kotnega ležaja in ležaja škarij za okvirje iz umetnih mas. Vsak od naštetih strojev ima svoje specifične značilnosti, ki si jih bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju. 7.1 Univerzalni obdelovalni center Optima Evolution 05 Stroj Optima Evolution 05 je delo nemškega proizvajalca strojev RAPID Maschinenbau GmbH iz mesta Ofterdingen. Stroj je bil konstruiran za razrez profilov iz plastičnih mas. Osnova stroja je stabilna in ne omogoča premikov ali nagibanj. Nagibni je rezalni agregat, ki s svojimi nagibi omogoča rezanje različnih PVC profilov pod koti 45, 90 in 135. Vpenjanje profilov v rezalni agregat in pomik žage se vrši pnevmatsko. PVC profile naložimo na zalogovnik, kjer jih s pomočjo transportne naprave dostavimo na dvižno pot. Transportna naprava profil s pomočjo transportnega traku z zatiči paralelno zapelje do dvižnega mehanizma. Pred dvižnim mehanizmom se nahaja pnevmatski valj, ki namesti profil na točno določeno ničelno točko. To zazna foto celica, ki zaustavi transportni trak, da lahko dvižni mehanizem profil dvigne. Dvižni mehanizem dvigne profil in ga natančno namesti za potisno os. Potisna os nato potisne profil v žago, ki ga odreže na želeno dolžino pod določenim kotom. Ko je profil odrezan ga izrivni valj potisne na transporter, ki nato potiska odrezane profile po svoji odlagalni površini. S pomočjo foto celice se sporoči stroju, da je na odlagalni površini odrezan profil in to je obenem znak tiskalniku etiket, ki iztiska za odrezan profil etiketo z vsemi potrebnimi podatki o nalogu in poziciji odrezanega profila. Sledi ročno lepljenje etiket na profile in njihovo nadaljnje sortiranje za naslednjo fazo obdelave

37 Slika 7.1: Stroj Optima Evolution 05 [3]. 1 Zalogovnik 2 Transportni mehanizem 3 Rezalni agregat 4 Transporter odrezanih profilov Delovanje rezalnega agregata (slika 7.2) Profil s pomočjo potisne roke z malo hitrostjo potisnemo skozi horizontalno vpenjalo (1). Senzor zazna začetek profila in posreduje informacijo rezalnemu agregatu (2), ki se nastavi na predpisan kot rezanja. Nato potisna roka potisne profil do mesta rezanja. Profil se na tem mestu vpne s pomočjo horizontalnega in vertikalnega vpenjala (3). V primeru, ko gre za profil

38 s tesnilom se aktivira vpenjalo tesnil in se nasloni na profil. Sledi sprožitev rezalnega pomika, ki odreže profil na določenem mestu. Rezalni agregat se po opravljeni funkciji rezanja vrne v izhodiščni položaj. Vpenjalo tesnil se povleče v začetni položaj. V primeru, ko sledi ponovna operacija rezanja se vpenjalo profila le malo privzdignejo tako, da omogočijo potisni roki, da ponovno namesti profil na naslednji rezalni položaj. Sledi ponovno vpetje profila in namestitev rezalnega agregata v določeni položaj. Po opravljenem rezu se horizontalno vpenjalo sprosti, kar omogoči transport profila na prvi izhodni položaj, kjer se potisna naprava pomakne navzdol in zapelje profil na transporter odrezanih profilov. Ostanek profila, ki nam ostane na koncu se s pomočjo izrivnega valja potisne iz žage in prav tako odloži na transporter odrezanih profilov Slika 7.2: Rezalni agregat 1 Horizontalno vpenjalo profilov 2 Rezalni agregat 3 Vertikalno vpenjalo profilov 4 Potisna naprava 5 Naslon za profile 6 Poravnava profilov

39 Tehnični podatki o stroju Preglednica 7.1: Tehniški podatki o stroju [3]. Vrednost Enota Pogon Rezalni motor z mehansko zavoro (7Nm) 2,2 KW Vrtljaji min List žage List žage 500x4/3.4x30; Z 130 FT mm Elektrika Delovna napetost 400, 50 V, Hz Potreben priklop za omrežje 6 kw Predvarovanje v zgradbi 25 A Priključni kabel 400 V Elektro omara za žago Glavno stikalo z Pnevmatika možnostjo zakasnitve Delovni tlak omrežja min / max 0,7/1 (7/10) MPa (bar) Poraba zraka na delovni takt cca. Servisna enota Ni Regulator tlaka Maksimalna obremenitev pnevmatike 15 bar pri 70 C Bar in C Mere profilov Širina 45 rez max. 125 mm Širina ravni rez max. 152 mm Višina max. 140 mm Dolžina profilov Dolžina profila min (zunanja mera) min. 200 mm Dolžina profilov max max mm Obdelave Kot reza 45 / 90 / 135 stopinje Raven rez Hrup 80 db(a )

40 7.2 Univerzalni obdelovalni center UBZ 120 (slika 7.3) Stroj UBZ 120 je proizvod nemškega proizvajalca strojev RAPID Maschinenbau GmbH iz mesta Ofterdingen. Stroj je bil konstruiran za obdelavo PVC profilov. Osnovno telo stroja je stabilno. Obdelovalna orodja so radialno nameščena na nosilcih agregata. S pomočjo vrtilne osi izberemo želeno obdelovalno orodje in ga namestimo v obdelovalni položaj. Premike po X in Y osi vršimo s pomočjo dveh servomotorjev. Obdelovalne profile vpnemo s pomočjo pnevmatike. Stroj lahko v grobem razdelimo na pet sklopov: agregat UBT 120, magazin, transportno os, od transportni magazin, omara z elektriko in elektroniko. Obdelovalne profile položimo na magazin, kjer jih s pomočjo jermenskega transporta dostavimo na obdelovalno mesto. Naenkrat lahko položimo na stroj več profilov, ki se potem po vrstnem redu zlaganja namestijo na obdelovalno mesto, kjer se izvrši obdelava profilov. Ko je profil na obdelovalni poti ga s pomočjo transportne osi, ki je opremljena z lovilcem profilov zapeljemo proti premični naslonski plošči za določitev ničelne točke»z«osi na palici profila. Po določitvi»z«osi se profil zapelje na obdelovalni položaj, kjer ga z izbranim orodjem ustrezno obdelamo. Ustrezno orodje izberemo s pomočjo vrtilne osi. Naenkrat lahko izberemo le eno orodje, ki potem izvrši določene operacije na obdelovalnem profilu. Na tem stroju v PVC profile vrtamo razne luknje in rezkamo utore, ki potem služijo za namestitev prečnih profilov in razne odtoke. Potem, ko smo profil z izbranimi orodji obdelali ga s pomočjo transportne osi zapeljemo na od transportni magazin. Profil se s pomočjo jermenskega transporta zapelje na mesto za odvzem

41 Slika 7.3: Stroj UBZ 120 [3] Izstop iz transportne naprave 2 Omarica z elektriko 3 Agregat UBZ Transportna os 5 Magazin Delovanje agregata UBZ 120 Na željo kupca se na radialen nosilec namestijo posamezne obdelovalne postaje, ki jih potrebujemo za obdelavo naših profilov. S pomočjo dveh servomotorjev pomikamo nosilec agregata v X in Y smeri. Pozicijo smeri Z pa izvedemo s pomočjo transportne osi. Profile transportiramo v obdelovalno enoto s pomočjo sani. Vpetje izvedemo s pomočjo vertikalnih in horizontalnih vpenjal. Tako vpet profil vodimo v obdelovalno postajo. Želeno orodje namestimo v obdelovalno pozicijo s pomočjo servomotorja in reduktorja za radialni pomik

42 Slika 7.4: Obdelovalni center Slika 7.5: UBZ 120 [3]. 1 Servomotor za Y smer 2 Nosilec agregata 3 Vodilo za X smer 4 Obdelovalna postaja za rezkanje 5 Vodilo za Z smer 6 Naslon za orodje 7 Obdelovalna postaja za vrtanje 8 Vodilo za Y smer 9 Servomotor in reduktor za radialni pomik 10- Vertikalno vpenjalo 11- Horizontalno vpenjalo Obdelovalna postaja se sestoji iz motorja, vpenjalne glave in orodja (glej sliko 7.6). Opravlja lahko različne funkcije, kot so rezkanje utorov za odvajanje kondenzata in vode ali vranje lukenj za montažo prečnih profilov in montažnih lukenj

43 1 - Orodje 2 Vpenjalna glava 3 - Motor Slika 7.6: Obdelovalna postaja Zalogovnik (slika 7.7) Profil damo na naslon za profile. Nadalje se s pomočjo jermenskega pogona transportira na obdelovalno progo. Tam ga zazna foto celica, ki ga zaustavi v pravilnem položaju za nadaljnji transport. Nato profil s pomočjo hidravličnih vpenjal vpnemo in z transportno osjo zapeljemo v obdelovalni center. 1 vpenjalo 2 - naslon 3 - motor 4 - jermenski pogon Slika 7.7: Zalogovnik Transportna os Transportna os z njenimi prijemali je konstruirana tako, da lahko prime profile različnih oblik. Glede na izbrani profil potem s pomočjo nastavitvenih motorjev za vertikalni in horizontalni

44 pomik namestimo profil v položaj za nadaljnji transport. Določi se ničelna točka profila. Nato se profil s pomočjo servomotorja transportira v obdelovalni center. 1 nastavitveni motor za horizontalne pomike 2 nastavitveni motor za vertikalne pomike 3 servomotor 4 transportna os Tehnični podatki Slika 7.8: Transportna os Preglednica 7.2: Tehnični podatki o stroju Enota Vrednost Rezkalni agregat Moč kw 0,5 Frekvenca max. Hz 300 Obrati 1 min Vpenjalna glava Ø max. mm 8 Vrtalni agregat Moč kw 0,75 Obrati 1 min 1500 Vpenjalna glava Ø max. mm 16 Elektrika Delovna napetost V, Hz 400, 50 Potreben priklop na omrežje kw 20 Predvarovanje v zgradbi A 63 Priključni kabel V 400 V NPE Elektro omara Glavno stikalo Delovna višina mm 1050 Pnevmatika Delovni tlak omrežja min. / max. MPa (bar) 0,7 / 1 (7 / 10) Poraba zraka na delovni takt cca. NI 110 Servisna enota Regulator tlaka Maksimalna obremenitev pnevmatike Pri 70 C cca. 15 bar

45 7.3 Štiriglavi varilni avtomat AKS 1605 Stroj je bil konstruiran za varjenje profilov iz umetnih plastičnih mas. Stroj je delo nemškega izdelovalca strojev Urban GmbH iz mesta Memmingen. Gre za štiriglavi varilni stroj, kar pomeni, da lahko vari vse štiri vogale naenkrat oziroma ob uporabi posebnega orodja tudi dvakrat po štiri vogale (slika 7.9). V tem primeru varimo dva okenska okvirja naenkrat in sicer tako, da varimo enega nad drugim. Ta stroj v glavnem uporabljamo prav za varjenje dveh okvirjev naenkrat saj tako skrajšamo čas varjenja za polovico ob enaki porabi energije. Takt varjenja traja od 90 pa do 120 sekund odvisno od debeline, širine in višine PVC profilov. S tem strojem lahko varimo profile, ki merijo v višino najmanj 45 mm in največ 200 mm, širina pa ne sme presegati 150 mm merjeno na zgornji in spodnji strani PVC profila. Slika 7.9: Štiri glavi varilni stroj AKS 1605 Delovanje varilnega stroja Najprej v stroj vnesemo želene dimenzije okvirja pri čemer je potrebno upoštevati debelino vara, kar je zopet odvisno od oblike in dimenzij obdelovalnih profilov. Nato v naslone naložimo najprej profile po Y osi na vsako stran po dva PVC profila enega nad drugim. Pnevmatska vpenjala primejo profile. Stroj nato postavi profile v izhodiščni ničelni položaj. Nato naložimo še štiri PVC profile po X osi, prav tako po dva na vsako stran enega nad

46 drugim, ki jih prav tako vpnemo s pomočjo pnevmatskih vpenjal. Sedaj je stroj pripravljen za varjenje PVC okvirjev. Vpenjalne sani odmaknejo profile nazaj za razdaljo, ki je potrebna, da med profile namestimo grelne plošče. Ker gre za štiriglavi varilni stroj imamo štiri enake grelne plošče za štiri vogale okvirja. Grelne plošče se potem nastavijo v položaj med profile, katere nato grejejo do določene temperature, ki je zopet odvisna od dimenzij PVC profilov. Po določenem času gretja se grelne plošče odmaknejo vpenjalne sani po X in Y smeri pa zapeljejo profile na želeno končno mero okvirja. Z tem se segreti profili v kotih med seboj stisnejo in po v naprej določenem času tudi zavarijo. Po končanem varjenju kotov okvirja se najprej umakne vpenjalo sani po Y smeri. Zaradi oblike profila lahko nato spodnji okvir v Y smeri zapeljemo na od transportni magazin. Sledi spust zgornjega okvirja s pomočjo pnevmatskih valjev na nivo spodnjega okvirja nakar lahko zopet zapeljemo okvir v Y smeri na od transportni magazin. Na koncu od transportnega magazina se okvirji po želenem vrstnem redu transportirajo na naslednji stroj, ki mora obdelati zvare. Pri varjenju je zelo pomembno, da je grelec stroja vklopljen pol ure preden pričnemo z varjenjem. Prav tako moramo paziti, da so profili na mestu varjenja suhi in čisti, ter da temperatura celotnega profila ne pade izpod 15 C. profili morajo biti tudi ustrezno skladiščeni, da ne pride do zvijanja zaradi česar ne bi mogli izdelati kvalitetnega zvara. Dva okvirja enega nad drugim lahko varimo samo v primeru, če sta oba obdelovalna profila enakih dimenzij in, ko sta tudi končni meri okvirjev popolnoma enaki. Seveda pa moramo uporabljati tudi za ta namen posebej izdelano orodje. Po končanju varjenja je potrebno nekje na vsakih pet do deset varjenj odvisno od nastalih nečistoč očistiti grelne površine, da ne bi prihajalo do moten pri procesu varjenja in s tem slabše kvalitete zvara. Tehnični podatki o stroji so prikazani v tabeli 7.3. Tehnični podatki Preglednica 7.3: Tehnični podatki o stroju [5]. Stroj AKS 1605 Napetost 230 V / 400 V Hz Moč 6 kw Tok 10 A Varovalke 3 x 16 A Priklopni kabel 5G 2,5 Mere: višina širina dolžina 1850 mm x 5500 mm x 7300 mm Teža stroj 2870 kg

47 7.4 Čistilni stroj SV 530 z obračalno postajo WT 530 Stroj je izdelek nemškega proizvajalca strojev Urban GmbH iz mesta Memmingen (slika 7.10). Osnovna naloga stroja je, da obdela notranje in zunanje kote zavarjenega PVC profila, ter izvrta utore v vogalih, ki služijo za montažo tesnila. Obdelavo varov na okvirju iz PVC profila podrobneje razdelimo na sledeče operacije: odrežemo odvečni material zaradi varjenja na zgornji strani profila, odrežemo odvečni material zaradi varjenja na spodnji strani profila, odrežemo odvečni material zaradi varjenja na zunanjem vogalu s pomočjo krožnega rezkarja upoštevajoč obliko profila, odrežemo odvečni material zaradi varjenja na notranjem utoru profila, odrežemo odvečni material zaradi varjenja na notranji strani preklopa profila, izvrtamo utore v vogalih za montažo tesnila. Čistilni stroj je konstruiran tako, da avtomatsko prepozna obliko profila in tako nastavi vse potrebne parametre za obdelavo določenega profila. Na ogrodje čistilnega stroja je montirana tudi obračalna postaja, katere funkcija je avtomatsko podajanje zavarjenih okvirjev do mesta obdelave in njihovo obračanje. Tako obračalna postaja poskrbi, da čistilni stroj obdela vse štiri zunanje in notranje kote PVC zavarjenega okvirja, zraven tega pa okvirje tudi transportira k obdelovalnemu stroju in od njega stran do naslednjega obdelovalnega mesta. Slika 7.10: Čistilni stroj SV

48 Čistilni stroj in obračalna postaja lahko obdelujeta in transportirata okvirje katerih višina je v območju med 30 mm in 200 mm, širina pa je lahko med 20 mm in 150 mm. Poleg dimenzij profilov je določena tudi minimalna velikost okna katere notranja mera ne sme biti manjša od 210 mm za čistilni stroj. Pri obračalni postaji pa je določena še zunanja največja velikost okna, ki ne sme presegati 2700 x 2700 mm. Čistilni stroj ima v svojem naboru orodij za obdelavo PVC profilov različne rezkarje, obrezovalne nože in krožno žago. Glede na obliko profila in želene obdelovalne operacije pa izberemo orodja s katerimi bomo profil obdelali. Naenkrat se vrši le ena operacija na profilu prav tako se naenkrat obdeluje en vogal zavarjenega PVC okvirja. Slika 7.11: Obračalna postaja WT 530 Delovanje čistilnega stroja in obračalne postaje V meniju stroja izberemo vrsto profila in obdelave, ter podamo mere obdelovalnega profila. Obračalna postaja (slika 7.11) s pomočjo pnevmatskih prijemal prime okvir in ga transportira do mesta obdelave. Obračalna naprava namesti obdelovalni okvir na prvi izbrani vogal. Vpenjala se sprostijo in obračalna naprava se samodejno odpelje. Sedaj obdelovalni okvir primejo pnevmatska prijemala čistilnega stroja in sicer najprej zavzamejo svoj položaj spodnja, nato pa še zgornja prijemala in hkrati nastavijo okvir na ničelno točko obdelave. Najprej se izvrši operacija z rezkalnim orodjem s katerim obdelamo vertikalno notranji vogal profila in izdelamo utor za tesnilo. S pomočjo odsesovalne naprave odstranimo izrezkani

49 material. Sledi obdelava z obrezovalnimi noži s katerimi odrežemo odvečen material na spodnji in zgornji ploskvi obdelovalnega profila. Na koncu se izvrši operacija s krožno žago s katero vertikalno obdelamo zunanji vogal obdelovalnega profila. Po končani obdelavi se sprostijo pnevmatska prijemala čistilnega stroja in obdelovalni okvir zopet prime obračalna postaja, ki okvir nastavi na drugi želeni obdelovalni vogal. Postopek se ponavlja dokler niso obdelani vsi štirje obdelovalni notranji in zunanji vogali PVC okvirja. Po končanju obračalna postaja transportira obdelani okvir do odlagalnega mesta. Uporaba stroja je smiselna in tudi iz ekonomskega vidika upravičena za izdelovanje velikih serij enakih okvirjev za kar se tudi uporablja. Tehnični podatki o stroju SV 530 in WT 530 so zbrani v preglednici 7.4. Tehnični podatki Preglednica 7.4: Tehnični podatki o stroju [5]. Stroj SV 530 in WT 530 Električni priklop Moč 3,5 kw Tok 5 A Napetost 230 / 400 V, Hz Varovalke 3 x 16 A Priklopni kabel 5G 2,5 Priklop pnevmatike Eno ročna spojka 1/2 Maksimalni tlak omrežja 16 bar Maksimalni delovni tlak 6 bar Poraba zraka na delovni cikel in vogal cca. 80 L pri 6 bar Emisije zvoka Nivo hrupa 82 db (A)

50 7.5 Stroj za vrtanje kotnega ležaja in ležaja škarij ESB 200 Stroj je izdelal nemški proizvajalec Urban GmbH iz mesta Memmingen. Stroj je namenjen istočasnemu vrtanju kotnega ležaja in ležaja škarij na zavarjenem okenskem podboju iz PVC materiala. Stroj ima dve hidro-pnevmatični vrtalni enoti. Vrtalni glavi imata šest vreten. Za centriranje skrbi pnevmatična naprava preko notranjega naslona. Ogrodje stroja služi kot delovna miza na katero odložimo obdelovanec. Delovna miza je po višini nastavljiva od 850 mm do 950 mm zaradi česar jo lahko brez težav vključimo v obdelovalno linijo za izdelavo PVC oken. Na stroju lahko vrtamo okvirje katerih mera je v območju med 340 mm in 2400 mm, medtem ko mora biti višina profila med 50 mm in 140 mm, širina profila pa v območju med 40 mm in 80 mm. Na stroju lahko naenkrat obdelujemo en PVC podboj. Vrtalni stroj prikazuje slika Slika 7.12: Vrtalni stroj ESB 200 Delovanje vrtalnega stroja ESB 200 Stroj je priklopljen na zrak in elektriko. Glavno stikalo je vključeno, s čimer se stroj zapelje v osnovni položaj, kar pomeni, da so vsi nasloni in vpenjala v začetnem položaju. Okenski podboj je potrebno približno centriran prisloniti ob ploščice končnega stikala s čimer se sprožijo startni kontakti. Navpičen naslon se izravna in zapelje narazen na notranji strani okvirja s čimer se sproži centriranje obdelovalnega podboja. Vključijo se vrtilni motorji s

51 čimer je pomik vretena v izravnanem položaju. Ovir pritrdimo s pomočjo vodoravnih naslonov. Prične se operacija vrtanja do predhodno nastavljene globine vrtanja. Po končanju se vrtalna modula zopet umakneta v začetni položaj nasloni in prijemala pa se sprostijo. Ročno vzamemo obdelani podboj in ga nadomestimo z drugim še ne obdelanim PVC podbojem. Tehnični podatki so zbrani v preglednici 7.5. Tehnični podatki Preglednica 7.5: Tehnični podatki o stroju [5]. Stroj ESB 200 Priklop elektrike Tok 2,5 A Napetost 230 / 400 V, Hz Varovalke 3 x 16 A Priklopni kabel 5 G2,5 Pnevmatični priklop Največji tlak v omrežju 16 bar Delovni tlak 7 bar Poraba zraka na cikel 22 l / 7 bar Emisija zvoka Jakost hrupa 78 db (A)

52 8 VZDRŽEVANJE LINIJE ZA IZDELAVO OKEN Vzdrževanje linije za izdelavo oken bo predstavljeno v obliki preglednic. Preglednice vsebujejo kontrole in vzdrževalne posege, ki jih za posamezni stroj predpisujejo njihovi izdelovalci ali so potrebni zaradi preprečevanja nesprejemljivih stanj naprav. Kontrole in vzdrževalni posegi so razdeljeni na dnevne preglede in vzdrževalne posege, tedenske preglede in posege, trimesečne preglede in vzdrževalne posege, ter polletne vzdrževalne preglede in posege. Poleg terminsko razdeljenih vzdrževalnih opravil so pri vsakem opravilu navedeni tudi nosilci nalog. Pri vsakem vzdrževalnem opravilu je podan tudi postopek vzdrževalnega posega oziroma kontrole. Linija za izdelavo oken Optima Evolution 05 UBZ 120 AKS 1605 SV 530 z WT530 ESB 200 Slika 8.1: Struktura linija za izdelavo oken

53 8.1 Razlogi za vzdrževanje linije za izdelavo oken Vzdrževanje linije za izdelavo oken iz plastičnih mas je pomembno iz več razlogov. Ločimo razloge, ki imajo za posledico ekonomske učinke, ter razloge zaradi katerih je ogroženo človekovo zdravje. Zastoj enega izmed strojev, ki sestavlja linijo pomeni izpad celotne linije za izdelavo oken. Zaradi okvare na enem izmed strojev utrpijo zastoj vsi delavci, ki delajo na strojih, ter vsi delavci, ki linijo oskrbujejo z materialom. Zastoj pomeni prav tako neizpolnitev s pogodbo dogovorjenih tedenskih količin izdelanih oken. Z zastojem so povezani dragi vzdrževalni posegi zunanjih vzdrževalnih služb, ki večinoma pridejo iz Nemčije. Razlogi zakaj vzdrževati linijo za izdelavo oken so naslednji: zaradi dolžine zastoja, zaradi cene zastoja, zaradi izpada proizvodnje, zaradi velikega števila nadur vzdrževalcev, zaradi velikega števila nadur operaterjev strojev, zaradi prevelike obrabe sestavnih delov stroja. Poleg razlogov, ki imajo za posledico ekonomske učinke pa nikakor ne smemo zanemariti vpliva različnih okvar na človeško zdravje. Že povečan nivo hrupa, ki ga stroj proizvaja zaradi prevelikega trenja, zelo škodljivo vpliva na človekovo počutje. Prevelik hrup povzroči upad koncentracije, poveča razdražljivost, dolgotrajna izpostavljenost hrupu pa je lahko vzrok raznih obolenj živčevja, slušnega organa in srca. Delovne operacije so sestavljene iz postopkov odrezavanja, rezkanja, vrtanja in varjenja. Vsak izmed naštetih postopkov predstavlja zaradi prevelike obrabe obdelovalnih orodij veliko nevarnost za poškodbo. V preteklosti je prihajalo do lomov zob žaginih listov zaradi česar je bilo poškodovanih nekaj delavcev. Zaradi naštetega je potrebno uvesti preventivne ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost poškodb na delavnem mestu. Predvsem imamo v mislih redno kontrolo in menjavo vseh obdelovalnih orodij. Vsa vzdrževalna dela so zbrana v preglednicah, ki so priložene v prilogi I, II, III, IV in V. Razvrščena so po posameznih strojih in vzdrževalnih intervalih

54 8.2 Vzdrževanje univerzalnega obdelovalnega centra Optima Evolution 05 Menjava žaginega lista Preden se lotimo menjave žaginega lista je potrebno rezalni agregat postaviti v menjalni položaj. To storimo tako, da pritisnemo na gumb za izklop v sili. Počakamo, da se žagin list zaustavi. Preden se lotimo menjave, se zaščitimo z zaščitnimi rokavicami. Odpremo kabino rezalnega agregata in izklopimo glavno stikalo. Nato je potrebno odstraniti odsesovalno haubo, kar storimo tako, da odpnemo vpenjalnik (1) in sprostimo pregibni ročaj (2) glej sliko 8.2. Zdaj ko smo prišli do žaginega lista je potrebno odviti pritrdilni vijak (3), kar storimo z viličastim ključem (4) slika 8.3. Ko smo vijak odvili lahko list pazljivo z zaščitnimi rokavicami snamemo z nosilca. Pred namestitvijo novega žaginega lista je potrebno očistiti prirobnico in nosilec lista. Vstavimo nov žagin list pri čemer moramo paziti na smer vrtenja lista. Žagin list pritrdimo z vijakom, ki smo ga pred tem odvili. Po končanem opravilu zapremo zaščitno kabino pri čemer pazimo, da ni ostal kak kos orodja v kabini. Ko smo se prepričali, da je vse v redu lahko zopet vklopimo glavno stikalo in opravimo preizkusni rez Slika 8.2: Ohišje lista žage Slika 8.3: Menjava žaginega lista

55 Mazanje stroja Stroj je potrebno redno mazati po navodilih proizvajalca. Mazanje se vrši na mestih kjer se nahajajo mazalke (slika 8.4). Zaradi lažjega mazanja so za nedostopne mazalne točke na stroju nameščene plošče z mazalkami, ki so nato z rumenimi in rdečimi mazalnimi cevmi povezane s posamičnimi vozički na vodilih. V primeru, da na vodilih ne najdemo mazalk ali mazalnih ploščic teh vodil ni potrebno posebej mazati. Izbira maziv, ki jih priporoča proizvajalec je razvidna iz preglednice. Ob konstantnih intervalih, ki jih priporoča proizvajalec zadostuje enkratni pritisk na mazalni pištoli. Preglednica 8.1: Priporočljiva maziva Mazivo Oznaka Dobavitelj Olje Divinol TW 22 Weissöl Zeller & Gmelin; Eislingen Mast Divinol Fett EP2 Zeller & Gmelin; Eislingen Mast AFC Fett-Kartuschen 70g Nadella GmbH; Stuttgart Olje v razpršilu Würth HHS 2000 Adolf Würth & Co.KG; Künzelsau Mazanje krogličnih vreten Kroglična vretena služijo za natančne pomike žage. Potrebno jih je enkrat tedensko namazati in očistiti. Ker so mazalna mesta težko dostopna, je na sprednji strani žage nameščena plošča z mazalkami (glej sliko 8.4), preko katere mažemo kroglična vretena. Za mazanje se priporoča mast AFC (glej preglednico 8.1). Slika 8.4: Plošča z mazalkami

56 Mazanje vodil in sani vodil Vodila in sani vodil je potrebno mazati v tedenskem intervalu, da tako preprečimo prekomerno trenje in s tem povečano obrabo. Pozorni moramo biti na ostanke drobnih plastičnih delcev, ki jih je potrebno odstraniti iz drsnih površin. Mazanje vodil (1) in sani vodil (2) se izvaja preko treh mazalnih mest (3), ki se nahajajo na vodilih in saneh ( glej sliko 8.5). Za mazanje se priporoča uporaba masti Divinol EP Slika 8.5: Mazanje vodil in sani vodil. Mazanje vretena nastavitvenih motorjev Mazanje vretena (1) nastavitvenih motorjev se mora izvajati pri izklopljenem stroju. Vreteno moramo namazati od zgoraj in od spodaj po celotni njegovi dolžini (glej sliko 8.6). Mazanje vretena nastavitvenih motorjev izvajamo enkrat mesečno. Za mazanje se priporoča uporaba razpršila Würth HHS Slika 8.6: Mazanje vretena

57 Mazanje križnih valjčnih ležajev Mazanje križnih valjčnih ležajev (1) izvedemo s pomočjo mazalne plošče (2), ki se nahaja na sprednji strani žage (glej sliko 8.7). Ležaje moramo namazati na vsake tri mesece. Za mazanje se priporoča uporaba masti Divinol EP2 (glej preglednico 8.1). 2 1 Slika 8.7: Križni valjčni ležaj. Mazanje modula za natančna podajalna gibanja Mazanje tega modula vršimo v periodi treh mesecev. Paziti moramo, da so vretena čista brez ostankov drobnih plastičnih delcev. Za mazanje modula se priporoča mast Divinol EP2. Da bi zagotovili natančno delovanje modula za natančnost pomikov (1) ga moramo redno vzdrževati (glej sliko 8.8). 1 Slika 8.8: Modul za natančna podajalna gibanja

58 Mazanje vodilnih poti profilov Pri transportu profilov k rezalnemu agregatu prihaja do nastanka oblog na transportni poti. Nastale obloge povečujejo trenje med verigo in zobniki na transportni poti. Te obloge je potrebno enkrat tedensko odstraniti preden se lotimo mazanja transportnih poti. Čiščenje izvedemo s čistilom za industrijo Aquasafe proizvajalca Ambratec GmbH. Transportne poti namažemo tako, da jih razpršimo z razpršilom NAT-SIL. Mazanje izvajamo v tedenskih intervalih. Vodila valjev in vodilne osi Vodila valjev in vodilne osi najprej s suho krpo očistimo nato pa jih s pomočjo krpe in olja namažemo. Za mazanje se priporoča olje Divinol TW22 (glej preglednico 8.1). Mazanje vršimo v trimesečnih intervalih. 8.3 Vzdrževanje univerzalnega obdelovalnega centra UBZ 120 Menjava orodja Najprej je potrebno postaviti agregat v začetni položaj. Nato izklopimo glavno stikalo in odpremo vrata kabine. Z viličastim ključem fiksiramo vpenjalno glavo na za to namenjenem porezkanem delu. Z natikalnim ključem sprostimo vpenjalne klešče. Odstranimo orodje in ga zamenjamo z novim. Pazimo, da je orodje nameščeno do naslona za orodje, ki ga pritrdimo z na njem nameščenim vijakom. Nato ponovno privijemo vpenjalne klešče. Naslon za orodje preklopimo v začetni položaj. Zapremo vrata kabine in vklopimo stroj, da lahko izvedemo poskusno vrtanje ali rezkanje. Pri menjavi orodja je zaradi možnosti poškodb obvezna uporaba zaščitnih rokavic ( slika 8.9)

59 1 mesto za namestitev ključa 5 vpenjalna glava (klešče) 2 obdelovalno orodje 3 vijak za pritrditev naslona za orodje 4 naslon za orodje Slika 8.9: Menjava orodja Mazanje stroja Stroj je potrebno vzdrževati po navodilih proizvajalca, ki je določil mazalna mesta, način mazanja in mazalne intervale. Na določenih težko dostopnih mestih bi bilo mazanje zelo oteženo zato je proizvajalec na ohišje stroja za taka mazalna mesta (slika 8.10) namestil plošče z mazalkami, ki so nato s cevmi povezane s posameznimi deli stroja. Te cevi so zaradi prepoznavnosti rdeče ali rumeno obarvane. Plošča z mazalkami Slika 8.10: Plošča z mazalkami Vzdrževanje in mazanje navojnega vretena Navojno vreteno služi za pomik X in Y osi in predstavlja srce stroja kajti, če želimo ohraniti natančnost pomikov ga moramo redno vzdrževati. Vretena mažemo enkrat na teden z mastjo Divinol EP

60 1 navojno vreteno za pomik X osi 2 navojno vreteno za pomik Y osi Slika 8.11: Navojna vretena Mazanje krogličnih ležajev Mazanje krogličnih ležajev poteka preko štirih mazalk s konusom. Mazanje se vrši v mesečnih intervalih. Kot mazivo uporabimo mast Divinol Lithogrease 2 ali mast KP 2N-25 istega proizvajalca. Mazanje vršimo enkrat mesečno. 1 konusna mazalka Slika 8.12: Kroglični ležaj

61 Vzdrževanje vretena nastavitvenega motorja transportne osi Mazanje vretena nastavitvenega motorja izvajamo pri izklopljenem stroju. Kadar je stroj izklopljen se vretena ne da zasukat, zato za njegovo mazanje uporabimo razpršilo Würth HHS Pazimo, da vreteno namažemo enakomerno po celotni dolžini. Nastavitveno vreteno mažemo v mesečnih intervalih. 1 vreteno nastavitvenega motorja transportne osi Slika 8.13: Mazanje vretena Vzdrževanje gonilnega vretena in zobate letve S pomočjo servomotorja poganjamo gonilno vreteno, ki nato pomika zobato letev. Da ne bi prihajalo do prekomerne obrabe moramo gonilno vreteno in zobato letev tedensko namazati. Preden pričnemo z mazanjem moramo vreteno in zobato letev dobro očistiti tako, da ni na njihovi površini umazanija in ostanki obdelovalnega materiala. Vreteno in zobato letev namažemo po celotni dolžini z razpršilom Würth HHS gonilno vreteno Slika 8.14: Vreteno in zobata letev 2 zobata letev

62 Vzdrževanje vodil in sani Z vodil in sani je potrebno najprej odstraniti ostanke obdelovalnega materiala, da lahko sani neovirano drsijo po vodilih. Za mazanje proizvajalec priporoča mast Divinol EP2. Mazanje opravimo enkrat tedensko. 1 - sani 3 vodila valjev 2 - vodila Slika 8.15: Vodila in sani Slika 8.16: Vodila valjev Vodila valjev Vodila valjev namažemo s pomočjo lanene krpice. Kot mazivo uporabimo olje Divinol TW22. Mazanje izvajamo v tri mesečnih intervalih. 8.4 Vzdrževanje štiriglavega varilnega avtomata AKS 1605 Menjava teflonske folije Teflonsko folijo moramo menjati enkrat tedensko, če upoštevamo delo v eni izmeni. Proizvajalec priporoča uporabo teflonske folije debeline 0,15 mm, 70 % PTFE. Preden se lotimo menjave teflonske folije moramo obvezno izklopiti glavno stikalo stroja. Razrahljamo tri vijake na napenjalni letvi. Ročico (1) napnemo s čimer odpremo zaklep. Nato odpnemo nosilec teflona (2) iz ležišča (3). Sedaj lahko odstranimo stari teflon in namestimo novega. Paziti moramo na izrez, ki služi pritrditvi teflonske folije. Teflon z nosilcem namestimo preko grelca do ležišča (3). Ročico ponovno napnemo, s čimer nosilec teflona zaskoči nazaj v ležišče. Novo teflonsko folijo moramo pred ponovnim varjenjem preko grelca pol ure greti na 280 C, da se površina utrdi. Grelec je potrebno nato očistiti s papirjem, da ni na njem

63 nečistoč. Nato izvedemo poskusno varjenje tako, da var rahlo porjavi nakar znižamo temperaturo za 5 C. Prvi trije vari imajo zmanjšano trdnost in jih po navodilih proizvajalca stroja ne bi smeli uporabljati (slika 8.17). 1 - ročica 2 nosilec teflona 3 - ležišče Slika 8.17: Grelec z teflonsko folijo Mazanje in čiščenje vodil Vodilo za pomike v x in y smeri je potrebno dnevno očistiti. Na vodilih se naberejo drobni delci obdelovalnega materiala, ki povečujejo trenje in s tem obrabo. Vodila očistimo z laneno krpo. Uporaba komprimiranega zraka ni dovoljena. Očiščena vodila ponovno namažemo z oljem Divinol TW22 ali katerim drugim, ki ga prav tako priporoča proizvajalec. Pazimo, da nanesemo olje enakomerno po celotni dolžini vodil

64 1 - vodila Slika 8.18: Mazanje vodil Vzdrževanje ležajev in jermenice zobatega jermena Ležaje, ki to omogočajo je potrebno mazati po priporočilih proizvajalca stroja. Za mazanje se uporablja mast Divinol EP2 ali Avia EP. Ležaje je potrebno tedensko pregledati in namazati. Jermenico zobatega jermena je potrebno tedensko namazati z razpršilom Würth HHS Slika 8.19: Jermenica zobatega jermena

65 Vzdrževanje vodil valjev Vsa vodila na vseh štirih varilnih glavah je potrebno najprej s pomočjo lanene krpe očistiti. Očiščena vodila valjev nato ponovno s pomočjo krpe namažemo. Za mazivo uporabimo olje, ki ga je potrebno nanesti enakomerno po celotni dolžini vodila valja. Proizvajalec priporoča uporabo olja Divinol TW 22. Vodila valjev očistimo in namažemo v tri mesečnem intervalu. 1 vodila valjev Slika 8.20: Vodila valjev 8.5 Vzdrževanje čistilnega stroja SV 530 z obračalno postajo WT 530 Vzdrževanje rezkalnega modula Najprej izklopimo glavno stikalo. Odpremo vrata kabine, da lahko dosežemo rezkalni modul. Očistimo vodila po katerih se premika rezkalni modul. Na modulu se nahajajo tri mazalna mesta, ki jih je potrebno s pomočjo mazalke namazati. Za mazanje uporabimo eno od masti, ki jih priporoča proizvajalec (Divinol EP2). Vzdrževanje rezkalnega modula izvajamo enkrat tedensko

66 1 mazalna mesta 2 - vodila Slika 8.21: Rezkalni modul Vzdrževanje Y osi Najprej je potrebno izklopiti glavno stikalo stroja. Odpremo vrata kabine, da lahko dosežemo Y os. Iz osi najprej s pomočjo lanene krpe očistimo ostanke materiala. Poiščemo mazalno mesto, ki ga z mazalko namažemo. Kot mazivo uporabimo mast Divinol EP2. Os mažemo v tedenskih intervalih. 1 mazalno mesto 2 Y os Slika 8.22: Y os Vzdrževanje modula z diskastim rezkalnikom Najprej izklopimo glavno stikalo. Odpremo vrata kabine, da dosežemo modul. Na modulu se nahajata dve mazalni mesti. Najprej očistimo vodila modula in mazalna mesta, ki jih nato s

67 pomočjo mazalke namažemo. Vzdrževanje modula izvajamo v tedenskem intervalu. Kot mazivo uporabimo mast Divinol EP2. 1 diskasti rezkar 2 mazalna mesta Slika 8.23: Modul z diskastim rezkalnikom 3 - vodila 4 - modul Vzdrževanje X osi Najprej je potrebno izklopiti glavno stikalo stroja. Odpremo vrata kabine, da lahko dosežemo X os. Os je potrebno najprej očistiti. Mazalno mesto s pomočjo mazalke namažemo z mastjo Divinol EP2. Poseg izvajamo v tedenskem intervalu. 1 mazalno mesto 2 X os Slika 8.24: X os Mazanje vrtljive plošče Vrtljiva plošča služi za radialni pomik rezkalnega modula in modula z diskastim rezkalnikom. Da jo dosežemo je potrebno najprej izklopiti glavno stikalo stroja nato pa odpreti vrata

68 kabine, kjer se nahajata omenjena modula z vrtljivo ploščo. Očistimo vodila vrtljive plošče, ter poiščemo mazalno mesto, ki se nahaja na spodnjem delu vrtljive plošče potrebno ga je otipati. Mažemo z mastjo Divinol EP2 v tedenskih intervalih. 1 mazalno mesto 2 vrtljiva plošča 3 vodila Slika 8.25: Vrtljiva plošča Nastavitev delovnega tlaka Na sprednji strani stroja se pod delovno mizo nahaja pnevmatska enota za rezkalni modul in modul z diskastim rezkarjem. Delovni tlak se nastavi s pomočjo vrtljivega gumba na vrednost okoli 6 bar. Regulator tlaka (1) je namenjen rezkalnemu modulu, regulator tlaka (2) pa modulu z diskastim rezkarjem. 2 Slika 8.26: Regulatorja tlaka

69 Vzdrževanje vodila obračalne postaje Vodilo obračalne postaje je potrebno s pomočjo lanene krpe dnevno očistiti. Element s katerim je obračalna postaja pritrjena na vodila ima dve mazalni mesti. Eno je prikazano na sliki 8.27, drugo pa se nahaja na nasprotni strani pritrdilnega elementa. Mazalna mesta tedensko namažemo s pomočjo mazalke z mastjo Divinol EP2. 1 mazalno mesto 2 vodilo Slika 8.27: Vodilo obračalne postaje Mazanje vodil valjev Vodila valjev s pomočjo lanene krpe očistimo. Za mazanje uporabimo eno izmed priporočljivih olj, kot je na primer Divinol TW 22. pazimo, da je vodilo namazano enakomerno po celotni dolžini. Mazanje vodil valjev izvajamo v tri mesečnih intervalih. 1 - vodila 1 vodila Slika 8.28: Vodila valjev

70 8.6 Vzdrževanje stroja za vrtanje kotnega ležaja in ležaja škarij ESB 200 Menjava svedrov Preden se lotimo menjave katerega izmet svedrov moramo izbirno stikalo preklopiti na položaj»servis«. S tem postopkom sprožimo funkcijo, ki zapelje vrtalni postaji narazen. Z imbus ključem primemo vreteno svedra. Glede na večje število vreten svedrov moramo biti pozorni, da smo blokirali vreteno svedra, ki ga želimo zamenjati, sicer lahko ob kasnejši menjavi pride do zloma vretena. S posebnim viličastim ključem odpnemo vpenjalne čeljusti. Sedaj lahko odstranimo izrabljen ali poškodovani sveder iz njegovega ležišča in ga nadomestimo z novim, ter ga ponovno vpnemo. Svedre je potrebno redno preverjati na obrabo in jih po potrebi zamenjati. 1 mesto blokiranja vretena 2 vreteno svedra 3 imbus ključ 4 sveder 5 viličasti ključ Slika 8.29: Menjava svedrov Mazanje vodil valjev Vodila valjev je potrebno s pomočjo lanene krpe očistiti, da z njih odstranimo drobne delce materiala. Vodila ponovno namažemo s pomočjo čiste lanene krpe in olja Divinol TW 22, ki ga priporoča proizvajalec. Pazimo, da je olje naneseno enakomerno po celotni površini vodil. Poseg opravljamo v tri mesečnem intervalu

71 1 - vodila Slika 8.30: Vodila valjev Vzdrževanje X osi Po X osi se premikata vrtalna modula v levo in desno stran. Os je potrebno najprej s pomočjo krpe očistiti. Poiščemo mazalna mesta, ki jih s pomočjo mazalke namažemo. Poseg izvajamo enkrat tedensko. Kot mazivo se uporablja mast Divinol EP2. 1 mazalno mesto 2 vodilo Slika 8.31: Vodilo X osi

72 9 RAČUNALNIŠKO PODPRTO VZDRŽEVANJE Čas v katerem živimo lahko označimo, kot čas računalniške dobe zato si danes skoraj več ni mogoče predstavljati neke resne proizvodnje, ki ni podprta tudi s kakšnim računalniškim programom. V našem podjetju imamo nove sodobne stroje in škoda bi bilo, da vzdrževanje prepustimo naključju in dobri volji posameznikov. Odločili smo se, da izdelamo računalniški program, ki bo na enem mestu omogočal vpogled v vzdrževalna dela, ki jih zahtevajo stroji v celotni liniji za izdelavo oken. Prav tako bo mogoče sprotno vnašanje in beleženje vzdrževalnih posegov s katerimi se do sedaj še nismo srečali. Program pa dopušča tudi možnost razširitve in s tem nadgradnje za potrebe vzdrževanja za katere se bo v prihodnosti pokazalo, da bi jih bilo smotrno uvesti. Prednosti takšnega računalniškega programa so naslednje: podatki so zbrani na enem mestu, kjer so tudi sistematično urejeni, podatke je možno hitro in enostavno vnašati v program, možnost nadaljnje obdelave podatkov, možnost izpisa vzdrževalnih del za posamezne stroje, možnost izpisa vzdrževalnih del po vzdrževalnih intervalih, možnost nadgradnje obstoječega programa, možnost izvajanja analize uspešnosti trenutnega načina vzdrževanja. 9.1 Razvoj računalniškega programa Na trgu je kar nekaj programov, ki bi zadostili našim zahtevam. Vsi ti programi pa imajo eno pomanjkljivost: napisani so za več različnih delovnih procesov, podjetje pa si želi program, ki bi bil pisan prav na kožo njegovega proizvodnega procesa. Zraven tega so programi zelo obširni in velikokrat delo z njimi ni čisto preprosto in s tem prijazno do uporabnika. Na koncu je tu še cena, ki od nakupa odvrne mnoga podjetja še posebej, ko gre za program, ki bo namenjen vzdrževanju. Zaradi vsega naštetega smo se v podjetju odločili, da sami izdelamo program, ki bo zadostil potrebe vzdrževanja. Naše zahteve so bile naslednje: program mora biti v slovenskem jeziku, delo s programom mora biti enostavno, vnašanje podatkov mora biti čimbolj prijazno do uporabnika, program mora imeti možnost izpisa delovnih nalogov za posamezni stroj, za izbrano obdobje in za izbrani interval vzdrževalnih del

73 9.2 Delovanje programa Program je napisan za delovanje v programskem okolju Microsoft Office Napisan je v programskem jeziku Visual Basic. Kot uporabniški vmesnik se uporablja Excel, ki pridobiva podatke iz Accessa, kjer se nahaja baza podatkov. Vzdrževanje NE Geslo DA Vnos vzdrževalnih posegov v Excel Vnos podatkov v Access Vnos dela Vnos datuma Geslo NE DA Uporabnik Prikaz podatkov na zaslonu Vzdrževanje.mdb - stroji - pregledi - vzdrževalna dela - pravice Izpis na papirju Baza Izvedba vzdrževalnih del Izhod Slika 9.1: Diagram poteka dela računalniške aplikacije

74 9.3 Uporaba programa Program je potrebno naložiti na trdi disk osebnega računalnika, ki ima predhodno naložen program Microsoft Excel in Microsoft Access, mogoč pa je zagon tudi iz računalniškega ključa. Program ponudi izbiro stroja, vrsto pregleda glede na vzdrževalni interval in obdobje za katere želimo prikaz vzdrževalnih del. Za izbrani stroj se na zaslonu prikaže slika stroja in osnovni podatki o stroju. V primeru, da želimo o izbranem stroju izvedeti več tehničnih podatkov imamo na razpolago okno z nazivom»tehnični podatki«, kjer so na razpolago podrobnejši tehnični podatki o stroju. Glede na prejšnjo izbiro se na zaslonu prikažejo tudi vsa izbrana vzdrževalna dela za določeno časovno obdobje. Slika 9.2: Zaslonska slika izbranih vzdrževalnih del Mogoč je izpis na zaslon, ali tiskanje na papir. Operacije s programom, ki so bile opisane do sedaj so dostopne vsem uporabnikom te računalniške aplikacije

75 Slika 9.3: Prikaz izpisanega dokumenta

76 Program poleg opisanih možnosti nudi tudi vnašanje novih vzdrževalnih posegov in datumov njihove izvedbe. Vnos podatkov se vrši preko dveh Exelovih vnosnih oken, dostop do le teh pa je zavarovan z vstopnim geslom. V tem delu programa je poleg vnosa novih vzdrževalnih del možno popravljati ali izbrisati že obstoječa vzdrževalna dela. Zaradi naštetega je potrebna tudi omenjena zaščita računalniške aplikacije. Slika 9.4: Okno za vnos uporabniškega gesla Vnos, urejanje ali brisanje vzdrževalnih posegov se izvaja preko vnosnih oken VBA v Excelu. Vneseni podatki se avtomatično zapisujejo tudi v Accessovo bazo podatkov. V primeru, ko je vnos podatkov za novo vzdrževalno delo nepopoln, nas program opozori na vrsto napake in nas ne spusti naprej dokler napake ne odpravimo. Slika 9.5: Prikaz opozorila o manjkajočem podatku

77 Excelovi vnosni okni za dela in datume sta opremljeni vsaka z tremi kontrolnimi gumbi. Na gumbih so napisi»nov«,»uredi«in»briši«. Gumb»Nov«služi za vnašanje novih vzdrževalnih posegov in njihovih datumov izvajanj. Gumb»Uredi«je namenjen urejanju že obstoječih vzdrževalnih del in njihovih datumov v primeru, ko nastanejo spremembe. Enako funkcijo, kot ta gumb ima tudi dvoklik na izbran vzdrževalni postopek ali njegov datum izvedbe. Gumb»Briši«pa služi za brisanje že obstoječih vzdrževalnih posegov ali njihovih datumov izvedbe. Preden pa program dovoli zbris podatka na to uporabnika opozori v opozorilnem oknu. Slika 9.6: Opozorilo pred izbrisom izbranega zapisa Po končanem vnosu podatkov ali njihovem urejanju in brisanju program zapustimo z klikom na kontrolni gumb»izhod«. Enako funkcijo ima rdeč kvadrat na vrhu vnosnega okna. Za ponoven dostop do vnosnega okna se je potrebno ponovno prijaviti z dostopnim geslom. Vzdrževalna dela, ki so bila izvedena na vnaprej določen datum v programu označimo, tako da dobijo status končanih del. To storimo v vnosnem oknu za urejanje vnosa datuma tako, da odkljukamo polje z napisom»končano«

78 Slika 9.7: Vnosno polje za določanje končanih del Vnos končanja posameznih vzdrževalnih posegov se določa na podlagi izbranega datuma s čimer je doseženo, da lahko ponavljajoča se vzdrževalna dela zaključujemo za vsak predpisan datum izvedbe posebej. S tem pa imamo tudi pregled nad opravljenimi vzdrževalnimi posegi na podlagi česar lahko izdelamo tudi zgodovino posameznih vzdrževalnih del. Tako lahko analiziramo uspešnost načina vzdrževanja in kontrole kvalitete izvedbe vzdrževalnih del

79 10 ZAKLJUČEK Za zagotovitev nemotenega dela na liniji za izdelavo oken je potrebno vse stroje, ki so vključeni v tej liniji redno pregledovati in na njih opravljati preventivna vzdrževalna dela. To nam po eni strani narekujejo navodila proizvajalca posameznega stroja po drugi strani pa tako ravnamo v skladu s sodobnimi načeli, ki vladajo v industrijskem okolju. Navodila za stroje, ki sestavljajo linijo za izdelavo oken so zelo obširna in napisana v nemškem jeziku, ter tako nepregledna in zato težje uporabna. V okviru diplomskega dela je bila izvedena natančna analiza vseh razpoložljivih virov iz njih pa je bilo povzeto tisto, kar operaterji strojev skupaj z vzdrževalci rabijo za vsakdanje delo s stroji. Veliko stvari je bilo potrebno prevesti iz nemškega jezika in tako posamezna navodila zbrati na enem mestu, ki vzdrževalna opravila, preglede in stroje sistematično in pregledno razporejajo v preglednicah vzdrževalnih del. V želji za čim bolj enostavnim dostopom do vseh zbranih podatkov in možnosti vnosa novih vzdrževalnih postopkov je bila izdelana tudi računalniška aplikacija. Program je prijazen do uporabnika tako, da delo z njim ne bi smelo predstavljati nikakršnih težav. V prihodnosti bi bilo aplikacijo smiselno morda še razširiti na določena področja za katera se bo pokazala potreba. Za konec pa morda misel: Stroji in ljudje sestavljamo neko celoto v proizvodnem procesu. Zavedati se moramo, da brez strojev ni proizvodnega procesa zato je potrebno za stroje skrbeti in jih sprotno vzdrževati!

80 11 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV [1] Samo Ulaga, Darko Lovrec. Metode diagnostike in vzdrževanja : skripta. Maribor : Fakulteta za strojništvo, [2] Boris Aberšek, Jože Flašker. Vzdrževanje, sistemi, strategije, procesi in optimiranje : Knjiga. Maribor : Fakulteta za strojništvo, [3] Dokumentacija podjetja RAPID Maschinenbau GmbH (arhiva). [4] EN EVROPSKI STANDARD, Bruxelles [5] Dokumentacija podjetja Urban GmbH & Co. Maschinenbau KG (arhiva). [6] V. Jemec. Vrste vzdrževanj ( svetovni splet ). Dostopno na : (zadnji ogled 2009) [7] OREDA. Offshore Reliability Data Handbook Dostopno na : (zadnji ogled 2009) [8] Andrej Androjna, Bojan Rosi. Celostno obvladovanje vzdrževanja : Knjiga. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica,

81 12 PRILOGE V prilogah so prikazane preglednice kjer so navedena vsa vzdrževalna dela, ki se izvajajo na liniji za izdelavo oken. Vzdrževalna dela so sistematično razvrščena glede na vrsto stroja, ter vzdrževalni interval. Vzdrževalni intervali so razdeljeni na dnevna, tedenska, mesečna, tri mesečna in pol letna vzdrževalna dela

82 Priloga I: Dnevni vzdrževalni pregledi in posegi Stroj Univerzalni obdelovalni center-optima Evolution 05 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Dnevni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Čiščenje stroja Čiščenje transportnih poti Čiščenje odlagalnih površin Iz stroja je potrebno počistiti vse drobne ostanke materiala, ki nastajajo pri žaganju. Prev tako je potrebno očistiti vse transportne poti in odlagalne površine. Na stroju so nameščeni ležaji, vodila, nasloni, osi, ki jih je potrebno očistiti. Za čiščenje se ne sme uporabljati sredstev, ki vsebujejo topila. Prav tako je prepovedano čiščenje z zrakom pod pritiskom, zaradi česar pridejo drobni delci na občutljiva mesta v elektroniki, vodilih in gredeh. Čisti je dovoljeno samo z odsesavanjem za kar uporabimo industrijski sesalec. Kontrola žaginega lista Potrebno je izklopiti glavno stikalo in počakati, da se list zaustavi. Preverimo stanje in obrabljenost zob žaginega lista. Če opazimo izrabljenost ali poškodovanost zob je potrebno list zamenjati. Pozorni moramo biti tudi na čistost reza profilov. V kolikor rez ni čist je potrebno zobe na žaginem listu nabrusiti. Kontrola pnevmatske enote Kondenčno vodo, ki se nabira v steklenem sprejemniku je potrebno odstraniti. Preverimo tudi prisotnost morebitnih poškodb na pnevmatskih vodih in o tem obvestimo vzdrževalca. Nosilec nalog Operater stroja Operater stroja Operater stroja

83 Stroj Univerzalni obdelovalni center UBZ 120 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Dnevni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Čiščenje stroja UBZ 120 Čiščenje magazina Čiščenje transportne osi Čiščenje odlagalne površine Iz stroja, magazina, transportne osi in odlagalnih površin je potrebno z sesanjem odstraniti vse ostanke, ki so nastali pri rezkanju plastičnih profilov. Sesanje opravimo z industrijskim sesalcem. Površin stroja ni dovoljeno čistiti z čistili, ki vsebujejo topila ali razredčila. Prav tako ne smemo za čiščenje uporabljati kovinskih žičnih krtač, ki bi poškodovale površino ali dele stroja. Prepovedano je čiščenje z zrakom pod pritiskom. Pred čiščenjem izklopimo glavno stikalo! Kontrola rezkarjev Najprej je potrebno izključiti glavno stikalo. Rezkarje pregledamo na obrabo in morebitne poškodbe.. Pozorni smo na izdelane utore v PVC profilih, če prihaja do trganja materiala. Kontrola pnevmatske enote Kondenčno vodo, ki se nabira v steklenem sprejemniku je potrebno odstraniti. Preverimo tudi prisotnost morebitnih poškodb na pnevmatskih vodih in o tem obvestimo vzdrževalca. Nosilec nalog Operater stroja Operater stroja Operater stroja

84 Stroj Štiri glavi varilni avtomat AKS 1605 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Dnevni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Čiščenje stroja Preden pričnemo z čiščenjem izklopimo glavno stikalo. Iz stroja in njegovih transportnih površin odstranimo drobne delce, ki so padli iz PVC profilov. To storimo z pomočjo industrijskega sesalca. Stroj ni dovoljeno čistiti z kovinskimi žičnimi krtačami ali ga izpihovati z komprimiranim zrakom. Prav tako ni dovoljena uporaba čistil, ki vsebujejo topila. Mazanje in čiščenje vodil Vodila je potrebno z plenečevino najprej očistiti nato pa jih ponovno namazati z enim izmed priporočljivih olj. Kontrola teflonske folije Folijo pregledamo, da ugotovimo morebitne poškodbe na njeni površini. V primeru poškodb je potrebno folijo zamenjati Čiščenje grelca Iz površine grelca odstranimo vse drobne delce, ki se nahajajo na njem. Sprotno čiščenje grelca je posebej pomembno, ker lahko prisotnost nečistoč vpliva na kvaliteto in obstojnost zvara! Kontrola pnevmatske enote Kontroliramo pnevmatske vode glede na morebitne poškodbe in o njih obvestimo vzdrževalca. Po potrebi odstranimo kondenčno vodo iz steklene posode. Nosilec nalog Operater stroja Operater stroja Operater stroja Operater stroja Operater stroja

85 Stroj Čistilni stroj SV 530 z obračalno postajo WT 530 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Dnevni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Čiščenje stroja Najprej izklopimo glavno stikalo. Počakamo, da se zaustavijo vsi rezilni noži in žage. Čiščenje izvajamo z pomočjo industrijskega sesalnika. Prepovedano je izpihovanje stroja z zrakom in čiščenje z čistilnimi sredstvi, ki vsebujejo topila in razredčila. Z sesanjem odstranimo tudi ostanke materiala, ki ležijo pod strojem. Kontrola obrezovalnih nožev, rezkarjev in žag Pred pregledom je potrebno izklopiti glavno stikalo in počakati, da se stroj zaustavi. Kontroliramo izrabljenost obrezovalnih nožev, rezkarje in žag. V primeru izrabljenosti ali poškodb jih zamenjamo. Kontrola pnevmatske enote Kondenčno vodo, ki se nabira v steklenem sprejemniku je potrebno odstraniti. Preverimo tudi prisotnost morebitnih poškodb na pnevmatskih vodih in o tem obvestimo vzdrževalca. Mazanje vodil obračalne enote Vodila obračalne enote je potrebno temeljito očistiti drobnih delcev, ki se nabirajo na njih. Po čiščenju jih ponovno namažemo z olji, ki jih priporoča proizvajalec. Nosilec nalog Operater stroja Operater stroja Operater stroja Operater stroja

86 Stroj Stroj za vrtanje kotnega ležaja in ležaja škarij za okvirje iz umetnih mas ESB 200 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Dnevni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Čiščenje stroja Najprej izklopimo glavno stikalo in počakamo, da se stroj zaustavi. Z industrijskim sesalcem odstranimo drobne delce materiala, ki so se nabrali na stroju po obdelavi PVC profilov. Stroja ne čistimo z pomočjo zraka pod pritiskom. Prav tako ni dovoljena uporaba čistilnih sredstev, ki vsebujejo razna topila. Kontrola svedrov Izklopimo glavno stikalo in počakamo, da se stroj zaustavi. Pregledamo, če je na svedrih vidna kakšna poškodba in jih po potrebi zamenjamo. Kontrola pnevmatske enote Kontroliramo pnevmatske vode glede na morebitne poškodbe in o njih obvestimo vzdrževalca. Po potrebi odstranimo kondenčno vodo iz steklene posode. Nosilec nalog Operater stroja Operater stroja Operater stroja

87 Priloga II: Tedenski vzdrževalni pregledi in posegi Stroj Univerzalni obdelovalni center-optima Evolution 05 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Tedenski vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Generalno čiščenje stroja Vsa vretena, osi in pogone, ki nimajo direktnega stika z profili in niso opremljena z mazalkami se morejo očistiti. Čiščenje drobni delcev se izvede z industrijskim sesalcem. Ni dovoljena uporaba čistil, ki vsebujejo topila, ne smemo čistiti z komprimiranim zrakom ali parnimi sesalci. Nastavitev regulatorja pritiska Pred nastavitvijo želenega tlaka rahlo privzdignemo regulacijski ventil in z vrtenjem v levo razbremenimo regulator. Potem vrtimo profil v smeri urinega kazalca dokler ne dosežemo želenega tlaka. S pritiskom na regulacijski ventil le tega aretiramo. Čiščenje profilov vodilnih transportnih poti Obloge, ki nastajajo na transportnih poteh je potrebno odstraniti. To storimo z čistilom Aquasafe. Mazanje vodilnih transportnih poti Očiščene transportne poti moramo zaradi boljšega drsenja profilov namazati z sprejem NAT-SIL. Čiščenje foto celic Foto celice moramo zaradi občutljivosti očistiti z mehko krpo. Nosilec nalog Operater stroja Vzdrževalec Operater stroja Operater stroja Operater stroja

88 Stroj Univerzalni obdelovalni center-optima Evolution 05 Univerzalni obdelovalni center UBZ 120 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Tedenski vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Funkcijsko preverjanje stroja Na stroju preverimo funkcionalnost vseh signalnih lučk. Preizkusiti je potrebno vsa varnostna stikala za izklop v sili. Brez izjeme je potrebno v vsakem trenutku zagotoviti da se ob odprtju katerih koli varnostnih vrat ali ob prekinitvi kontakta foto celice stroj takoj zaustavi. Ob izpadu katere od varnostnih naprav stroja ni dovoljeno uporabljati! Generalno čiščenje stroja, magazina, transportne osi in odlagalnih površin. Osi, vretena in pogone, ki niso v neposrednem stiku z profili in niso opremljeni z mazalkami je potrebno očistiti in nato ponovno namazati. Pri čiščenju moramo paziti na nameščene foto celice, da jih ne premikamo ali poškodujemo. Drobne ostanke materiala očistimo z pomočjo industrijskega sesalca. Uporaba zraka po pritiskom za čiščenje ni dovoljena1 Mazanje navojnih vreten Navojna vretena je potrebno očistiti in nato ponovno namazati. Kot mazivo se priporoča mast Divinol EP2 Čiščenje poti transportnih vodil Da ne bi prišlo do drgnjenja drobnih delcev materiala in profilov je potrebno transportne poti očistiti z čistilom Aquasafe. Nosilec nalog Vzdrževalec Operater stroja Operater stroja Operater stroja

89 Stroj Univerzalni obdelovalni center UBZ 120 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Tedenski vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Preverjanje funkcionalnosti stroja Na stroju preverimo funkcionalnost vseh signalnih lučk. Preizkusiti je potrebno vsa varnostna stikala za izklop v sili. Brez izjeme je potrebno v vsakem trenutku zagotoviti da se ob odprtju katerih koli varnostnih vrat ali ob prekinitvi kontakta foto celice stroj takoj zaustavi. Ob izpadu katere od varnostnih naprav stroja ni dovoljeno uporabljati! Servis zobnika in zobate letve pri od transportnem magazinu Da preprečimo obrabo zobnika in zobate letve ju moramo očistiti in ponovno namazati z razpršilom. Za mazanje se priporoča razpršilo Würth HHS Mazanje vodil in sani na od transportnem magazinu Da zmanjšamo obrabo vodil in sani jih je potrebno mazati. Priporoča se mazanje z razpršilom Würth HHS Nosilec nalog Vzdrževalec Operater stroja Operater stroja

90 Stroj Univerzalni obdelovalni center UBZ 120 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Tedenski vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Nastavitev regulatorja pritiska Pred nastavitvijo želenega tlaka rahlo privzdignemo regulacijski ventil in z vrtenjem v levo razbremenimo regulator. Potem vrtimo profil v smeri urinega kazalca dokler ne dosežemo želenega tlaka. S pritiskom na regulacijski ventil le tega aretiramo. Kontrola olja v oljni mazalni enoti Kontroliramo nivo stanja olja v posodi in ga po potrebi dolijemo. Priporoča se uporaba hidravličnega olja Divinol DHG ISO 46. Preverjanje ograje funkcionalnosti varnostne Kontroliramo delovanje vseh foto celic, ki so nameščene na varnostni ograji, ter preverimo delovanje stikala na vhodnih vratcih. Vsak poseg v varovano območje mora v trenutku sprožiti izklop celotne naprave sicer stroj ne sme opravljati svojih funkcij. Nosilec nalog Vzdrževalec Operater stroja Vzdrževalec

91 Stroj Štiri glavi varilni avtomat AKS 1605 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Tedenski vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Generalno čiščenje stroja Vsa vretena, osi in pogone, ki nimajo direktnega stika z profili in niso opremljena z mazalkami se morejo očistiti. Čiščenje drobni delcev se izvede z industrijskim sesalcem. Ni dovoljena uporaba čistil, ki vsebujejo topila, ne smemo čistiti z komprimiranim zrakom ali parnimi sesalci. Mazanje ležajev Vse ležaje, ki imajo nameščene mazalke je potrebno namazati. Uporabimo maziva, ki jih priporoča izdelovalec stroja. Zadostuje enkraten pritisk na mazalno pištolo. Mazanje jermenice zobatih jermenov Jermenico zobatega jermena je potrebno namazati z razpršilom Würth HHS 2000, da preprečimo merske netočnosti. Nosilec nalog Operater stroja Operater stroja Operater stroja

92 Stroj Štiri glavi varilni avtomat AKS 1605 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Tedenski vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Menjava teflonske folije Proizvajalec stroja priporoča tedensko menjavo teflonske folije. Uporabimo teflonsko folijo debeline 0,15 mm. Pazimo, da novo folijo namestimo do njenega ležišča. Po menjavi je potrebno vklopiti stroj in pustiti teflonsko folijo pol ure greti na 280 stopinj cenzija. Mazanje mazalnih plošč Mazalne plošče, ki se nahajajo na ohišju stroja je potrebno namazati z mazalno pištolo. Zadostuje enkraten pritisk na mazalno pištolo. Uporabimo priporočljiva maziva. Preverjanje funkcionalnosti stroja Na stroju preverimo funkcionalnost vseh signalnih lučk. Preizkusiti je potrebno vsa varnostna stikala za izklop v sili. Brez izjeme je potrebno v vsakem trenutku zagotoviti da se ob odprtju katerih koli varnostnih vrat ali ob prekinitvi kontakta foto celice stroj takoj zaustavi. Ob izpadu katere od varnostnih naprav stroja ni dovoljeno uporabljati! Nosilec nalog Operater stroja Operater stroja Vzdrževalec

93 Stroj Čistilni stroj SV 530 z obračalno postajo WT 530 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Tedenski vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Generalno čiščenje stroja Vsa vretena, osi in pogone, ki nimajo direktnega stika z profili in niso opremljena z mazalkami se morejo očistiti. Čiščenje drobni delcev se izvede z industrijskim sesalcem. Ni dovoljena uporaba čistil, ki vsebujejo topila, ne smemo čistiti z komprimiranim zrakom ali parnimi sesalci. Čiščenja omari zračnega filtra v električni Zračni filter v električni omari je potrebno tedensko prepihati z komprimiranim zrakom. Pihanje opravimo iz notranje strani navzven! Vzdrževanje pogona vretena Vreteno je potrebno tedensko namazati. Za mazanje vretena proizvajalec priporoča mazivo Klüber Stabutherm GH 461. Mazanje ležajev Vse ležaje, ki so opremljeni z mazalkami je potrebno namazati. Uporabimo eno od priporočljivih masti. Nosilec nalog Operater stroja Vzdrževalec Operater stroja Operater stroja

94 Stroj Čistilni stroj SV 530 z obračalno postajo WT 530 Stroj za vrtanje kotnega ležaja in ležaja škarij za okvirje iz umetnih mas ESB 200 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Tedenski vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Preverjanje funkcionalnosti stroja Na stroju preverimo funkcionalnost vseh signalnih lučk. Preizkusiti je potrebno vsa varnostna stikala za izklop v sili. Brez izjeme je potrebno v vsakem trenutku zagotoviti da se ob odprtju katerih koli varnostnih vrat ali ob prekinitvi kontakta foto celice stroj takoj zaustavi. Ob izpadu katere od varnostnih naprav stroja ni dovoljeno uporabljati! Generalno čiščenje stroja Preden pričnemo z čiščenjem izklopimo glavno stikalo. Iz stroja in njegovih transportnih površin odstranimo drobne delce, ki so padli iz PVC profilov. To storimo z pomočjo industrijskega sesalca. Stroj ni dovoljeno čistiti z kovinskimi žičnimi krtačami ali ga izpihovati z komprimiranim zrakom. Prav tako ni dovoljena uporaba čistil, ki vsebujejo topila. Mazanje ležajev Namažemo vse ležaje, ki so opremljeni z mazalnimi mesti. Za mazanje uporabimo eno od priporočljivih masti. Zadostuje enkraten pritisk na mazalni pištoli. Nosilec nalog Vzdrževalec Operater stroja Operater stroja

95 Stroj Stroj za vrtanje kotnega ležaja in ležaja škarij za okvirje iz umetnih mas ESB 200 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Tedenski vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Preverjanje funkcionalnosti stroja Na stroju preverimo funkcionalnost vseh signalnih lučk. Preizkusiti je potrebno vsa varnostna stikala za izklop v sili. Brez izjeme je potrebno v vsakem trenutku zagotoviti da se ob odprtju katerih koli varnostnih vrat ali ob prekinitvi kontakta foto celice stroj takoj zaustavi. Ob izpadu katere od varnostnih naprav stroja ni dovoljeno uporabljati! Nosilec nalog Vzdrževalec

96 Priloga III: Mesečni vzdrževalni pregledi in posegi Stroj Univerzalni obdelovalni center-optima Evolution 05 Univerzalni obdelovalni center UBZ 120 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Mesečni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Mazanje vodil in sani vodil Vodila je potrebno najprej dobro očistiti. Očiščena vodila ponovno namažemo z mastjo Divinol EP2, ki jo priporoča proizvajalec. Mazanje motorjev vretena nastavitvenih Vretena nastavitvenih motorjev mažemo pri mirovanju. Potrebno je izklopiti glavno stikalo. Vretena namažemo z razpršilom Würth HHS Vzdrževanje motorja vretena regulacijskega Mazanje vretena regulacijskega motorja izvajamo ob izklopljenem glavnem stikalu stroja. Vretena ob izklopljenem stroju ni mogoče premikati zato za mazanje uporabimo razpršilo Würth HHS Razpršilo enakomerno nanesemo na vreteno. Nosilec nalog Operater stroja Operater stroja Operater stroja

97 Priloga IV: Trimesečni vzdrževalni pregledi in posegi Stroj Univerzalni obdelovalni center-optima Evolution 05 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Trimesečni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Mazanje vodil cilindrov in vodilnih osi Najprej izklopimo glavno stikalo. Vodila očistimo in nato s pomočjo krpe naoljimo z oljem Divinol TW 22, ki ga priporoča proizvajalec. Mazanje križnih valjčnih ležajev Zaradi težke dostopnosti mazalnih mest je za mazanje križnih valčnih ležajev na sprednji strani žage nameščena mazalna plošča. Za mazanje uporabimo mast Divinol EP2. zadostuje enkraten pritisk na mazalni pištoli. Mazanje modula za natančnost pomikov Najprej je potrebno izklopiti glavno stikalo. Modul za natančnost pomikov namažemo z mastjo Divinol EP2. Funkcijsko preverjanje pnevmatike Cilindre, regulacijsko enoto in pnevmatične cevi je potrebno preveriti na funkcionalnost in morebitno spuščanje. Nosilec nalog Operater stroja Operater stroja Operater stroja Vzdrževalec

98 Stroj Univerzalni obdelovalni center-optima Evolution 05 Univerzalni obdelovalni center UBZ 120 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Trimesečni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Čiščenje zračnih filtrov stroja Predpogoj za opravljanje dela je izključeno glavno stikalo. Najprej je potrebno z izvijačem odviti pokrov filtra. Filter snamemo in ga izpihamo z komprimiranim zrakom. Če vidimo, da ga več ni možno očistiti ga zamenjamo z nadomestnim originalnim filtrom. Kontrola odsesovalne cevi Odsesovalno cev je potrebno pregledati in preveriti, če so na njej morebitne razpoke ali luknje. Funkcijsko preverjanje pnevmatike Cilindre, regulacijsko enoto in pnevmatične cevi je potrebno preveriti na funkcionalnost in morebitno spuščanje. Vzdrževanje vodil cilindrov transportne osi Izklopimo glavno stikalo. Vodila cilindrov očistimo in nato naoljimo s pomočjo krpe. Za mazanje uporabimo olje Divinol TW22. Nosilec nalog Vzdrževalec Vzdrževalec Vzdrževalec Operater stroja

99 Stroj Univerzalni obdelovalni center UBZ 120 Štiri glavi varilni avtomat AKS 1605 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Trimesečni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Čiščenje zračnih filtrov stroja Predpogoj za opravljanje dela je izključeno glavno stikalo. Najprej je potrebno z izvijačem odviti pokrov filtra. Filter snamemo in ga izpihamo z komprimiranim zrakom. Če vidimo, da ga več ni možno očistiti ga zamenjamo z nadomestnim originalnim filtrom. Mazanje vertikalnih stebrov na od transporterju. Za mazanje vertikalnih stebrov na odtransporterju uporabimo razpršilo Würth HHS Funkcijsko preverjanje pnevmatike Cilindre, regulacijsko enoto in pnevmatične cevi je potrebno preveriti na funkcionalnost in morebitno spuščanje. Mazanje vodil cilindrov Vodilo cilindrov najprej z krpo obrišemo nato pa jih ponovno naoljimo. Za mazanje uporabimo olje Divinol TW22. Nosilec nalog Vzdrževalec Operater stroja Vzdrževalec Operater stroja

100 Stroj Štiri glavi varilni avtomat AKS 1605 Čistilni stroj SV 530 z obračalno postajo WT 530 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Trimesečni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Čiščenje zračnih filtrov stroja Predpogoj za opravljanje dela je izključeno glavno stikalo. Najprej je potrebno z izvijačem odviti pokrov filtra. Filter snamemo in ga izpihamo z komprimiranim zrakom. Če vidimo, da ga več ni možno očistiti ga zamenjamo z nadomestnim originalnim filtrom. Funkcijsko preverjanje pnevmatike Cilindre, regulacijsko enoto in pnevmatične cevi je potrebno preveriti na funkcionalnost in morebitno spuščanje. Mazanje vodil cilindrov Potrebno je izključiti glavno stikalo. Vodilo cilindrov najprej z krpo obrišemo nato pa jih ponovno naoljimo. Za mazanje uporabimo olje Divinol TW22. Čiščenje zračnih filtrov stroja Predpogoj za opravljanje dela je izključeno glavno stikalo. Najprej je potrebno z izvijačem odviti pokrov filtra. Filter snamemo in ga izpihamo z komprimiranim zrakom. Če vidimo, da ga več ni možno očistiti ga zamenjamo z nadomestnim originalnim filtrom. Nosilec nalog Vzdrževalec Vzdrževalec Operater stroja Vzdrževalec

101 Stroj Stroj za vrtanje kotnega ležaja in ležaja škarij za okvirje iz umetnih mas ESB 200 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Trimesečni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Funkcijsko preverjanje pnevmatike Cilindre, regulacijsko enoto in pnevmatične cevi je potrebno preveriti na funkcionalnost in morebitno spuščanje. Čiščenje zračnih filtrov stroja Izključimo glavno stikalo. Najprej je potrebno z izvijačem odviti pokrov filtra. Filter snamemo in ga izpihamo z komprimiranim zrakom. Če vidimo, da ga več ni možno očistiti ga zamenjamo z nadomestnim originalnim filtrom. Mazanje vodil cilindrov Izklopimo glavno stikalo. Vsa vadila cilindrov, ki se nahajajo na stroju s pomočjo krpe obrišemo in nato z čisto krpo ponovno namažemo. Za mazanje uporabimo olje Divinol TW22. Nosilec nalog Vzdrževalec Vzdrževalec Operater stroja

102 Priloga V: Polletni vzdrževalni pregledi in posegi Stroj Univerzalni obdelovalni center- Optima Evolution 05 Univerzalni obdelovalni center UBZ 120 Vzdrževalni posegi in kontrole Vzdrževanje električne omare Čiščenje oljne mazalne enote Čiščenje oljne mazalne enote Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Polletni vzdrževalni posegi Postopek Prah in drobni delci materiala, ki se nabirajo v električni omari moramo posesati z industrijskim sesalcem. Uporaba komprimiranega zraka ni dovoljena! V spodnjem delu električne omare se nahaja zračni filter, ki ga moramo izpihati. V primeru, da ga ne moremo očistiti ga zamenjamo z ustreznim novim. Preverimo tudi delovanje ventilatorja v omari. Posegi v električni omari se lahko izvajajo samo ob izklopljenem in zavarovanem glavnem stikalu!! Plastično posodo je potrebno z pralnim bencinom ali petrolejem očistiti. Uporaba bencina iz bencinske črpalke ni dovoljena! Olje je po čiščenju potrebno doliti do predpisanega nivoja. Kot mazivo uporabimo olje Divinol DHG ISO 46. Posodo z oljem očistimo z petrolejem ali pralnim bencinom. Uporaba bencina iz bencinske črpalke ni dovoljena! Olje je po čiščenju potrebno doliti do predpisanega nivoja. Kot mazivo uporabimo olje Divinol DHG ISO 46. Nosilec nalog Vzdrževalec Vzdrževalec Vzdrževalec

103 Stroj Univerzalni obdelovalni center UBZ 120 Štiri glavi varilni avtomat AKS 1605 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Polletni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Vzdrževanje električne omare Prah in drobni delci materiala, ki se nabirajo v električni omari moramo posesati z industrijskim sesalcem. Uporaba komprimiranega zraka ni dovoljena! V spodnjem delu električne omare se nahaja zračni filter, ki ga moramo izpihati. V primeru, da ga ne moremo očistiti ga zamenjamo z ustreznim novim. Preverimo tudi delovanje ventilatorja v omari. Posegi v električni omari se lahko izvajajo samo ob izklopljenem in zavarovanem glavnem stikalu!! Vzdrževanje električne omare Prah in drobni delci materiala, ki se nabirajo v električni omari moramo posesati z industrijskim sesalcem. Uporaba komprimiranega zraka ni dovoljena! V spodnjem delu električne omare se nahaja zračni filter, ki ga moramo izpihati. V primeru, da ga ne moremo očistiti ga zamenjamo z ustreznim novim. Preverimo tudi delovanje ventilatorja v omari. Posegi v električni omari se lahko izvajajo samo ob izklopljenem in zavarovanem glavnem stikalu!! Čiščenje oljne mazalne enote Plastično posodo je potrebno z pralnim bencinom ali petrolejem očistiti. Uporaba bencina iz bencinske črpalke ni dovoljena! Olje je po čiščenju potrebno doliti do predpisanega nivoja. Kot mazivo uporabimo olje Divinol DHG ISO 46. Nosilec nalog Vzdrževalec Vzdrževalec Vzdrževalec

104 Stroj Čistilni stroj SV 530 z obračalno postajo WT 530 ESB 200 Ukrepi predpisani s strani proizvajalca Polletni vzdrževalni posegi Vzdrževalni posegi in kontrole Postopek Vzdrževanje električne omare Prah in drobni delci materiala, ki se nabirajo v električni omari moramo posesati z industrijskim sesalcem. Uporaba komprimiranega zraka ni dovoljena! V spodnjem delu električne omare se nahaja zračni filter, ki ga moramo izpihati. V primeru, da ga ne moremo očistiti ga zamenjamo z ustreznim novim. Preverimo tudi delovanje ventilatorja v omari. Posegi v električni omari se lahko izvajajo samo ob izklopljenem in zavarovanem glavnem stikalu!! Čiščenje oljne mazalne enote Plastično posodo je potrebno z pralnim bencinom ali petrolejem očistiti. Uporaba bencina iz bencinske črpalke ni dovoljena! Olje je po čiščenju potrebno doliti do predpisanega nivoja. Kot mazivo uporabimo olje Divinol DHG ISO 46. Vzdrževanje električne omare Prah in drobni delci materiala, ki se nabirajo v električni omari moramo posesati z industrijskim sesalcem. Uporaba komprimiranega zraka ni dovoljena! V spodnjem delu električne omare se nahaja zračni filter, ki ga moramo izpihati. V primeru, da ga ne moremo očistiti ga zamenjamo z ustreznim novim. Preverimo tudi delovanje ventilatorja v omari. Posegi v električni omari se lahko izvajajo samo ob izklopljenem in zavarovanem glavnem stikalu!! Nosilec nalog Vzdrževalec Vzdrževalec Vzdrževalec