Anže Martinčič VPLIV MOBILNIH APLIKACIJ ZA SAMOPOMOČ NA POSAMEZNIKA TER RAZVOJ TOVRSTNE APLIKACIJE Diplomsko delo Maribor, 2016

Transkripcija

1 Anže Martinčič VPLIV MOBILNIH APLIKACIJ ZA SAMOPOMOČ NA POSAMEZNIKA TER RAZVOJ TOVRSTNE APLIKACIJE Diplomsko delo Maribor, 2016

2

3 VPLIV MOBILNIH APLIKACIJ ZA SAMOPOMOČ NA POSAMEZNIKA TER RAZVOJ TOVRSTNE APLIKACIJE Diplomsko delo Študent: Anže Martinčič Program: Visokošolski študijski program Smer: Računalništvo in informacijske tehnologije Mentor: red. prof. dr. Peter Kokol

4

5 i

6 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju za pomoč in nasvete pri opravljanju diplomskega dela. Posebna zahvala gre staršem, ki so mi omogočili študij in mi vsa leta šolanja nudili podporo. ii

7 Vpliv mobilnih aplikacij za samopomoč na posameznika ter razvoj tovrstne aplikacije. Ključne besede: Nadzor stroškov, predvidevanje vrednosti, samopomoč, mobilna aplikacija UDK: (043.2) Povzetek Na spletu je trenutno veliko mobilnih aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo. Tovrstne aplikacije nas lahko spodbujajo k fizični aktivnosti, varčevanju, storilnosti, doseganju ciljev, reševanju manjših psihičnih težav ali samo opominjajo na opravke, ki jih še moramo narediti v teh ali prihodnjih dneh. Pri teh aplikacijah se pojavljajo vprašanja, koliko le-te vplivajo na posameznikovo življenje. V diplomskem delu nas je zanimalo ali tovrstne aplikacije prinašajo pozitivne rezultate ali pa samo zavajajo uporabnika in mu kradejo čas. Diplomsko delo obsega raziskavo aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo ter razvoj aplikacije, ki pomaga uporabniku pri nadzoru njegovih financ. iii

8 Influence of mobile applications for self-help on the user and development of such application Keywords: Expenses control, value prediction, self-help, mobile application UDK: (043.2) Abstract Currently there are a lot of mobile applications for self-help and for personal improvement. Such applications can encourage us towards physical activites, financial savings, help with productivity, achievement of goals, helping with minor psychological problems or just reminding us on the things which we have yet to do today or in coming days. In thesis we were interested how these apps effect individuals life, do they bring positive results or they just decieve the user and take his time. Thesis consist of research about mobile applications for self help and personal improvement and development of such application, which helps user controling his finances. iv

9 Kazalo 1. Uvod Motivacija Cilji Struktura diplomskega dela Mobilne aplikacije za samopomoč Pomen samopomoči Mobilne aplikacije Anketa o mobilnih aplikacijah za samopomoč in osebno izboljšavo Namen Demografski podatki Analiza ankete Predstavitev ugotovitev Tipi mobilnih aplikacij za samopomoč in uporaba Razvoj aplikacije za nadzor stroškov Uporabljena orodja in tehnologije Načrtovanje in funkcionalnosti Načrtovanje uporabniškega vmesnika Shranjevanje podatkov Dodajanje stroškov Izbira tipa stroška Weka Dinamični drsnik Podatkovna baza Nastavljanje prihodka Seznam stroškov Testiranje Sklep v

10 Kazalo slik Slika 2.1: Število aplikacij v najbolj popularnih mobilnih spletnih trgovinah... 3 Slika 2.2: Najpogostejši razlogi za ponovno uporabo aplikacije... 4 Slika 2.3: Tipi mobilnih aplikacij uporabljenih dnevno pri uporabnikih... 4 Slika 2.4: Najpopularnejše kategorije na Google Play... 5 Slika 2.5: Rezultati 4. vprašanja ankete... 7 Slika 2.6: Razlog za neuporabo mobilnih aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo... 8 Slika 3.1: Android studio logo...13 Slika 3.2: Weka logotip...13 Slika 3.3: SQLite logotip...14 Slika 3.4: Prvi meni v aplikaciji...15 Slika 3.5: Shranjevanje tipov...17 Slika 3.6: Izbira glavnega tipa stroška...18 Slika 3.7: Ukazi, ki se izvršijo ob kliku na sliko...19 Slika 3.8: Kreiranje Map spremenljivk...20 Slika 3.9: Kreiranje instanc...20 Slika 3.10: Klasifikacija...21 Slika 3.11: Drsnik za izbiro zneska...21 Slika 3.12: Sprememba gradienta glede na hitrost prsta...22 Slika 3.13: Nizi za kreiranje potrebnih tabel...23 Slika 3.14: Vnos novega stroška v podatkovno bazo...24 Slika 3.15: Opozorilo pred izbrisu vseh stroškov...25 Slika 3.16: Meni za nastavljanje prihodka...26 Slika 3.17: Koda za posodobitev tabele prihodkov...27 Slika 3.18: Seznam stroškov...28 Slika 3.19: Koda za prikaz obvestila o prihodku...29 Slika 3.20: Koda za avtomatično dodajanje prihodka...29 Slika 3.21: Zapolnjevanje prikaza seznam...30 Slika 3.22: Opozorilo pred brisanjem stroška...31 Slika 3.23: Brisanje stroška iz podatkovne baze...31 vi

11 Kazalo tabel Tabela 3.1: Vrste stroškov...17 Tabela 3.2: Predvidevanja ob enem shranjenem strošku...33 Tabela 3.3: Predvidevanja ob dveh shranjenih stroških...33 Tabela 3.4: Predvidevanja ob treh shranjenih stroških...33 Tabela 3.5: Predvidevanja ob štirih shranjenih stroških...33 Tabela 3.6: Predvidevanja ob štiridesetih realnih shranjenih stroških...33 vii

12 Seznam kratic SQL Structured Query Language XML Extensible Markup Language UI User Interface API Application Programming Interface viii

13 1. Uvod 1.1. Motivacija Število uporabnikov, ki uporabljajo pametne telefone hitro narašča, s tem pa tudi število mobilnih aplikacij. V sklopu diplomskega dela nas je zanimalo, koliko teh aplikacij povprečen uporabnik dejansko začne uporabljati za pomoč v vsakdanjem življenju in če se mu zdijo koristne. Zanimalo nas je, kaj so pomembni faktorji pri izbiri tovrstnih aplikacij za prenos, kaj imajo te aplikacije skupnega ter kakšno korist uporabniki pričakujejo od njih. Po omenjeni raziskavi smo želeli tudi sami razviti podobno aplikacijo, s katero bi si uporabniki lahko pomagali nadzorovati svoje finance Cilji Cilji diplomskega dela so: raziskava mobilnih aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo, raziskati vpliv tovrstnih aplikacij na uporabnika, poučiti se o razvoju mobilnih aplikacij, izdelati mobilno aplikacijo za pomoč pri financah uporabnika Struktura diplomskega dela Uvodu sledi obrazložitev pojma samopomoč ter splošen pregled mobilnih aplikacij in njihove uporabe. Zatem smo se osredotočili na mobilne aplikacije za samopomoč in osebno izboljšavo ter opisali, kaj so. V drugem poglavju smo opravili raziskavo in tako ugotovili, koliko uporabnikov povprečno uporablja tovrstne aplikacije ter kakšne so njihove izkušnje. Informacije smo pridobili iz tuje raziskave, opravili pa smo tudi svojo, s katero smo anketirali 100 ljudi. V tretjem poglavju smo opisali potek razvoja mobilne aplikacije ter vsa potrebna orodja in tehnologije, ki smo jih potrebovali pri razvoju. Opisali smo gradnjo vseh potrebnih gradnikov v aplikaciji za dodajanje stroškov in nastavljanje prihodka. Razložili smo tudi delovanje avtomatičnega predvidevanja prihodnjih stroškov in ostalih funkcionalnosti. 1

14 2. Mobilne aplikacije za samopomoč 2.1. Pomen samopomoči Samopomoč pogosto pomeni javno dostopne informacije ali podporne skupine, ki pomagajo posameznikom preko spleta kot tudi osebno. Od prvih primerov domačih nasvetov za pomoč se je konotacija besede razširila, uporablja se še posebej za izobraževanje, posel, psihologijo ter psihoterapijo in je večkrat porazdeljena skozi popularne knjige o samopomoči. Tisti, ki si pomagajo z učenjem in s prepoznavanjem svojih problemov, lahko rečemo, da ponazarjajo samopomoč, medtem ko skupine za samopomoč vidimo kot ljudi s podobnimi težavami, ki si pomagajo med seboj [4]. Iz tega dobimo, da je samopomoč dejanje ali proces za izboljšanje sebe ter rešitev svojih problemov brez pomoči drugih [8] [9]. Na to temo obstaja že veliko knjig, ki nam kažejo, kako si lahko sami pomagamo. Zaradi vse bolj popularnih mobilnih naprav pa že obstaja veliko orodij za samopomoč v obliki mobilnih aplikacij, ki jih bomo predstavili v tej diplomski nalogi Mobilne aplikacije Trenutno je približno mobilnih aplikacij v spletni trgovini Google-play (Slika 2.1) in to število raste za približno na mesec. Takšna hitra rast je rezultat vse bolj popularne uporabe pametnih telefonov in posledično vse večjega povpraševanja po mobilnih aplikacijah [1]. 2

15 Google play Apple App Store Windows Store Amazon Appstore BlackBerry World Slika 2.1: Število aplikacij v najbolj popularnih mobilnih spletnih trgovinah (Tiongson, 2015, str. 36) Po Tiongsonovi raziskavi [12], opravljeni maja 2015, kjer je bilo vprašanih 8470 uporabnikov pametnih telefonov, eden izmed štirih uporabnikov mobilnih aplikacij najde aplikacijo skozi iskalnik, kot je na primer Google. 50 % teh uporabnikov je pozvanih za prenos zaradi iskalnih oglasov, ki se pojavijo navadno na vrhu iskalnih rezultatov in so odvisni od iskalne poizvedbe. Ljudje se obrnejo na aplikacije za lajšanje dolgočasnih trenutkov v dnevu. Če aplikacija služi nekemu namenu, jo bodo tudi veliko verjetneje uporabljali. Po njegovi raziskavi bosta dva od treh ljudi uporabljala aplikacijo pogosto, če jima le-ta poenostavi življenje. Kaj torej privlači uporabnika k uporabi aplikacije na prvem mestu in kako naj poskrbimo, da ne bodo aplikacije uporabljene samo enkrat, ampak iz dneva v dan? Dokazati moramo vrednost in uporabnost le-te. Uporabniki včasih potrebujejo spodbudo za ponovno uporabo aplikacije, za katero tudi obstajajo opcije. Trideset procentov vprašanih v raziskavi je povedalo, da bi znova začeli uporabljati aplikacijo, če bi dobili ponudbo za popust ali kakšne dodatne prednosti. Poudarek je na aplikacijah, kjer se opravljajo nakupi, saj bi 40 % uporabnikov uporabilo aplikacijo ponovno, če bi dobili brezplačni kupon ali popust. 3

16 Obvestilo o novi razširitvi Prijatelji in sorodniki začnejo uporabljati Dodatna bonus vsebina Popust ali kupon za naslednji nakup Slika 1.2: Najpogostejši razlogi za ponovno uporabo aplikacije (Tiongson, 2015, str. 36) Z raziskavo je bilo razvidno, da ima povprečen uporabnik mobilnih aplikacij nameščenih 36 različnih aplikacij. Večina teh se uporablja samo občasno, saj povprečen uporabnik uporablja dnevno samo 26 % nameščenih aplikacij. Najbolj pogoste aplikacije, uporabljene vsakodnevno, so socialne (Facebook, WhatsApp..), saj zavzemajo 68 % vseh aplikacij, ki jih odpremo dnevno. Takoj za tem so igre s 46 % uporabe. Nato sledijo mediji in razne zabavno usmerjene aplikacije s 33 % uporabnostjo, kar tudi prikazuje Slika 2.3. Maloprodaja 19% Igre 46% Socialna omrežja 68% Mediji in zabava 33% Slika 2.3: Tipi mobilnih aplikacij uporabljenih dnevno pri uporabnikih (Tiongson, 2015, str. 36) 4

17 V naslednji raziskavi, ki jo je 14. septembra 2016 opravila spletna stran AppBrain [3], so objavili število prenosov aplikacij za vsako od 42 kategorij na mobilni trgovini Google Play. 10 najpopularnejših kategorij prikazuje Slika 2.4. Iz tega nas je zanimalo število aplikacij za samopomoč. Ker tovrstne aplikacije na mobilni trgovini niso posebej opredeljene, smo se odločili združiti informacije skupaj s kategorijami izobraževanje, zdravje in fitnes, produktivnost, medicina in izobraževalne igre. Dobili smo rezultat, da je trenutno na trgu aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo, kar predstavlja 16,9 % vseh mobilnih aplikacij na mobilni trgovini Google Play. Podatek ni natančen, saj predvidevamo, da so lahko mobilne aplikacije za samopomoč tudi v drugih kategorijah, kot na primer v kategoriji finance. Te nismo vključili, ker smo v njej zasledili veliko primerov aplikacij za spletno bančništvo ter za borzne trgovce, ki po našem mnenju ne spadajo pod samopomoč. Slika 2.4: Najpopularnejše kategorije na Google Play (AppBrain, 2016, str. 36) 5

18 2.3. Anketa o mobilnih aplikacijah za samopomoč in osebno izboljšavo V svoji raziskavi smo se odločili za zbiranje podatkov s pomočjo spletne ankete. Za orodje smo se odločili za Google Forms, ki omogoča brezplačno kreiranje anket in je brez dodatnih omejitev. Sestava kratkega vprašalnika je temeljila na osnovi postavljenih raziskovalnih ciljev. Vprašalnik začnemo s splošnimi vprašanji o anketirancih, da si lahko izdelamo okvirno sliko, za kakšnega posameznika gre. Nato sledijo štiri vprašanja, vezana splošno na mobilne aplikacije ter zadnji sklop petih vprašanj, ki se prikaže samo uporabnikom, ki uporabljajo mobilne aplikacije za samopomoč ali osebno izboljšavo Namen Namen ankete je poizvedeti, koliko uporabnikov pametnih telefonov resnično uporablja aplikacije za samopomoč v njihovem vsakdanu. Zanima nas tudi, katere tipe aplikacij za samopomoč uporabljajo, zakaj se odločijo za uporabo, kaj pričakujejo od njih, kako pogosto jih uporabljajo ter koliko so jim le-te resnično v pomoč Demografski podatki Anketo je rešilo 100 respondentov, od tega je bilo 12 mlajših od 18 let, 68 starih od 18 do 25, 16 med starostjo 25 in 50 ter dva nad 50 let. Zanimal nas je tudi njihov trenutni status. Anketo je rešilo 53 študentov, 23 zaposlenih, 16 dijakov, 6 nezaposlenih ter trije obrtniki ali podjetniki. Razvidno je, da je bila večina anketirancev študentov, starih od 18 do 25 let, kar je bilo tudi zaželeno, saj smo predvidevali, da večino aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo uporabljajo študentje in mladostniki, stari med 18 in 25 let. 6

19 Analiza ankete Prvi sklop vprašanj se je nanašal na splošno na mobilne aplikacije. Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, kje uporabniki najpogosteje izvedo za novo mobilno aplikacijo. 53 jih je odgovorilo, da na socialnih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter, ter 28 med brskanjem po mobilni trgovini, 16 od družine in prijateljev ter samo štirje preko iskalnikov, kot sta Google in Bing. Nato nas je zanimalo, kakšen je bil razlog za odločitev prenosa določene aplikacije. Najpogostejša odgovora sta bila popularnost in priporočilo prijatelja, katera je izbralo 36 respondentov. Naslednji najpogostejši faktor s 27 odgovori je bil opis aplikacije, nato odzivi uporabnikov z 21 odgovori, slike v opisu aplikacije s 16 odgovori in še povprečna ocena aplikacije z 12 odgovori. To nakazuje, da sta največja faktorja pri zbiri prenosa aplikacij socialno omrežje in priporočila prijateljev. Tretje vprašanje se je navezovalo na čas uporabe aplikacije. Zanimalo nas je, po kolikšnem času uporabnik spozna, da aplikacija ni zanj in jo izbriše. 38 jih je odgovorilo, da po nekaj minutah uporabe, 39 po enem dnevu uporabe, 15 po tednu uporabe, 10 po mesecu uporabe, 9 pa jih je imelo druge razloge. Četrto vprašanje je bilo namenjeno uporabnikom mobilnih aplikacij za samopomoč. Respondenti so morali obkljukati, če uporabljajo katero od tovrstnih aplikacij. Rezultate prikazuje Slika 2.5. Slika 2.5: Rezultati 4. vprašanja ankete Spoznali smo, da večina anketirancev uporablja aplikacije za zdravje in fitnes ter aplikacije za izboljšanje produktivnosti. To je bilo tudi pričakovano, saj ima večina mobilnih 7

20 platform že prednameščene programe, kot so Koledar in Beležka za izboljšanje produktivnosti ter Google Fit ali S Health pri ios za zdravje in fitnes. Za tiste anketirance, ki pri predhodnem vprašanju niso izbrali nobene opcije, se je anketa končala z zadnjim vprašanjem, pri katerem nas je zanimal razlog neuporabe tovrstnih aplikacij. Od 28 anketirancev, ki ne uporabljajo tovrstnih aplikacij, jih je 17 mnenja, da si lahko brez njih dovolj pomagajo, 6 jih ne želi biti toliko na telefonu, 2 ne verjameta, da pomagajo, 2 sta poizkusila in jima niso bile v pomoč, eden pa je izbral drugi razlog. Rezultate prikazuje Slika 2.6. Slika 2.6: Razlog za neuporabo mobilnih aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo Naslednji sklop vprašanj je bil samo za uporabnike aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo. Prvo vprašanje je pogostost uporabe, na katero jih je 13 odgovorilo, da uporabljajo tovrstne aplikacije večkrat na dan, 14 jih uporablja vsaj enkrat na dan, 19 zažene večkrat na teden, 21 enkrat tedensko ter 6 jih uporablja aplikacijo vsaj enkrat mesečno. Nato nas je zanimalo, koliko so uporabnikom tovrstne aplikacije v pomoč. 38 anketirancev, kar je približno 50 % uporabnikov tovrstnih aplikacij, je mnenja, da jim aplikacije olajšajo nekatere stvari, ampak bi lahko bili tudi brez njih. 17 anketirancev nima velike koristi od tovrstnih aplikacij in jih lahko prenehajo uporabljati kadarkoli. Tovrstne aplikacije so v veliko pomoč 15 anketirancem, trem anketirancem pa bi bilo zelo težko brez njih. Ker je večina teh aplikacij namenjena dnevni uporabi, nas je zanimalo, kaj uporabnike prepriča k uporabi. 22 jih je navedlo, da najbolj vpliva na pogosto uporabo njihova dnevna/tedenska rutina, kar je najbolj pogosto pri aplikacijah za fitnes in zdravje, saj so uporabniki teh aplikacij navadno fizično aktivni in imajo dnevno ali tedensko rutino. 20 8

21 anketirancev prepričajo v uporabo njihove dnevne aktivnosti, 18 jih k uporabi prepričajo opomniki v aplikaciji, 12 anketirancev meni, da so največji faktor prijatelji, eden pa je izbral opcijo drugo. V naslednjem vprašanju nas je zanimalo, kaj uporabniki pričakujejo od tovrstnih aplikacij. 32 anketirancev ali 43 % uporabnikov je izbralo, da jim aplikacije pomagajo pri določeni aktivnosti. 17 jih pričakuje, da jih bodo aplikacije opominjale na stvari, na katere bi sami najverjetneje pozabili. 10 jih pričakuje, da jim bodo omogočale vpogled v njihove pretekle aktivnosti ter drugih 10 jih želi samo, da jim aplikacija da občutek, da so dobro izkoristili prosti čas. Ostalih 15 jih je izbralo svoj specifičen odgovor. Zadnje vprašanje je bilo splošno o mobilnih aplikacijah in faktorjih, ki so osebno najbolj pomembni. Vsak anketiranec je lahko izbral največ 3. Največ, 39, jih je izbralo brezplačnost, kar je pričakovano, saj menimo, da smo se ljudje navadili na dejstvo, da za skoraj vsako aplikacijo, ki jo iščemo, lahko najdemo na mobilni trgovini brezplačno različico tiste ali vsaj podobne aplikacije. Takoj za tem je bila enostavnost z 38 izbori ter velika funkcionalnost z 38 izbori. 31 anketirancev se je odločilo za dobro preglednost aplikacije, 10 za privlačen in estetski izgled, osmim je pomembno, da aplikacija nima oglasov, petim redne posodobitve in hitri zagon, eden se je odločil za drugo Predstavitev ugotovitev Iz raziskave smo se naučili, da se povprečni uporabnik odloči za prenos določene mobilne aplikacije glede na njeno popularnost ali priporočilo prijatelja. Nato mora aplikacija omogočati veliko funkcionalnost, dobro preglednost ter mora biti brezplačna, saj jo drugače uporabnik izbriše že po nekaj minutah uporabe. Izvedeli smo, da velika večina uporabnikov pametnih telefonov uporablja aplikacije za samopomoč in osebno izboljšavo, pri katerih so najbolj popularne aplikacije za zdravje in fitnes ter aplikacije za izboljšanje produktivnosti, najmanj pa aplikacije psihološke narave. Povprečen uporabnik uporablja tovrstne aplikacije večkrat na teden, za katere ga k uporabi prepričajo opomniki v aplikaciji ter v večji meri njegove tedenske aktivnosti, saj tudi od aplikacije pričakuje, da mu bo pomagala pri določeni aktivnosti. 9

22 2.4. Tipi mobilnih aplikacij za samopomoč in uporaba Z raziskavo aplikacij za samopomoč smo le-te razvrstili v 6 različnih kategorij. To so aplikacije za zdravje in fitnes, učenje, miselne vaje, izboljšanje produktivnosti, osebno kontrolo financ in aplikacije psihološke narave. Namen vseh teh aplikacij je, da so uporabljene dnevno, kar pa je zelo odvisno od uporabnikove odločnosti ter zanimivosti aplikacije za uporabnika. Za zdravje in fitnes So najbolj popularne aplikacije za samopomoč in osebno izboljšavo, saj jih dobimo večinoma že prednameščene ob nakupu telefona pri večini znanih proizvajalcev telefonov. Tovrstne aplikacije lahko pomagajo uporabnikom, ki želijo izgubiti težo, prehoditi več korakov ali se prebiti skozi zahtevno jutranjo vadbo. So idealen pomočnik za zdravje, fitnes in izgubo teže, saj jih imamo zmeraj ob sebi. Shranjujejo nam lahko dnevnik vaj, štejejo kalorije in zbirajo informacije o teku, kolesarjenju, pohodništvu, da lahko vidimo skozi čas, koliko smo napredovali [2]. Za učenje Sem spadajo aplikacije, kjer se posameznik lahko uči določenih stvari. Med zelo popularne možnosti spada učenje tujega jezika, kjer uporabniki dobijo naloge prevajanja določenih besedil in se jim skozi postopek težavnost zvišuje. Zraven te kategorije spadajo tudi mobilne aplikacije za otroke, kjer želijo proizvajalci narediti otrokov čas na zaslonu bolj produktiven s tem, da razvijejo igre, ki poleg zabave omogočajo tudi učenje. Za miselne vaje To so aplikacije, ki omogočajo vajo uma v načinu treninga določene kognitivne sposobnosti, kot so na primer spomin, reševanje problemov, pozornost ali hitrost reakcije. Za izboljšanje produktivnosti Je druga najbolj popularna vrsta mobilnih aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo, kjer je najbolj pogosta uporaba aplikacij, kot so urniki, beležke in opomniki. Tovrstne aplikacije nas večinoma opomnijo na stvari, na katere bi sami verjetneje pozabili ali pa nas z opomniki spodbujajo k določeni aktivnosti. 10

23 Za osebno kontrolo financ Tovrstne aplikacije uporabljajo posamezniki, ki želijo imeti boljšo kontrolo nad njihovimi financami. Vzrok tega je velikokrat to, da želi posameznik prihraniti več denarja skozi neko obdobje, a mu ne uspe, zato želi imeti pregled nad preteklimi stroški, da lahko vidi, kam je vložil denar v preteklosti. Te aplikacije navadno omogočajo dodajanje stroškov, ki jih zapravijo čez dan ter nato omogočajo pregled nad temi stroški. Aplikacije psihološke narave S temi aplikacijami si uporabniki želijo pomagati pri svojih psiholoških težavah, katere so lahko stres, tesnoba, depresija, prokrastinacija ali težave s koncentracijo. Aplikacije lahko rešujejo tovrstne probleme s tem, da nudijo pogovore s svetovalci, z vodenimi meditacijami, raznimi vajami ali pisanjem dnevnika v aplikacijo. 11

24 3. Razvoj aplikacije za nadzor stroškov Namen je izdelati aplikacijo za samopomoč, s katero si bomo pomagali spremljati našo zapravljivost. Za tovrstno aplikacijo smo se odločili, ker se študentje po vsem svetu dandanes soočajo z mnogimi problemi pri upravljanju svojih financ, saj morajo biti varčni ob prebivanju v svojem kraju študija. Težava je še bolj zaostrena, če upoštevamo, da študentje nimajo svojega lastnega prihodka in so v veliki meri odvisni od štipendij, če jim seveda pripadajo, ter denarja, ki jim ga priskrbijo starši. Naslednja težava je pomanjkanje časa, da bi poleg študija opravljali še solidno plačano delo. V tem poglavju podrobno opisujemo razvoj mobilne aplikacije za nadzor stroškov z imenom Where's my money. Razvoj je potekal na prenosniku z operacijskim sistemom Windows 10, za razvojno okolje pa smo izbrali Android Studio, ki smo ga brezplačno prenesli iz uradne strani od Android Studia. Namestili smo še Weka raziskovalnik, s katerim smo implementirali funkcionalnost predvidevanja prihodnjih stroškov, opisanega v podpoglavju Uporabljena orodja in tehnologije Android Studio Je uradno integrirano razvojno okolje za platformo Android. Objavljeno je bilo 16. maja 2013 in je od takrat tudi prosto dostopno pod Apache licenco. Android studio je specifično orodje za razvoj Android aplikacij za pametne telefone, tablice, Android Wear in Android TV. Android studio vključuje vse, kar potrebujete za grajenje aplikacije. Vključuje urejevalnik kode, analizator kode, posnemovalnik (ang. Emulator), razhroščevalnik (ang. Debugger) in več. Logotip prikazuje Slika

25 Slika 3.1: Android studio logo Weka Weka ali Waikato Environment for Knowledge Analysis je kolekcija računalniških programov za strojno učenje pri nalogah podatkovnega rudarjenja. Podatkovno rudarjenje imamo, kadar neko zbirko podatkov spremenimo v nekaj uporabnega, kot je to informacija, ali pa v predvidenje. Algoritmi se lahko uporabijo direktno na nabor podatkov ali pa kličejo iz java kode. Weka vsebuje orodja za predobdelavo (ang. Preprocessing), klasificiranje, regresijo, grozdenje (ang. Clustering) in vizualizacijo. Ime je dobilo po neletečem ptiču Weka, ki ga lahko najdemo samo na otoku Nove Zelandije in je tudi prikazan v njihovem logotipu, ki ga prikazuje Slika 3.2. Slika 3.2: Weka logotip 13

26 SQLite Je relacijski sistem za upravljanje podatkovnih baz. Za razliko od ostalih sistemov za upravljanje baz SQLite ni sistem na osnovi odjemalec-strežnik, ampak se vgradi na konec programa. Je popularna izbira za vgradno podatkovno zbirko, kjer ne potrebujemo spletnega strežnika. Za programiranje se uporablja SQL standard. Logotip prikazuje Slika 3.3. Slika 3.3: SQLite logotip 3.2. Načrtovanje in funkcionalnosti Iz raziskave smo se naučili, da je za uporabnike najbolj pomembno, da je aplikacija brezplačna, ima veliko funkcionalnost ter je enostavna. Iz tega smo se odločili, da bo z upoštevanjem enostavnosti aplikacija grajena samo iz treh različnih menijev ali aktivnosti, ki bodo omogočale spremljati denarno porabo uporabnika. Prvi meni bo vseboval seznam stroškov, ki jih je uporabnik že zapravil. Za vsak strošek bodo prikazani datum uporabe, podtip stroška, znesek in slika pripadajočega podtipa stroška. Drugi meni bo za dodajanje stroškov, ki bo narejen na način čim krajših korakov. Zadnji meni pa bo za nastavljanje prihodka, tako da bo lahko uporabnik dodajal svoje prihodke, ali nastavil avtomatični priliv k trenutnemu stanju na določen dan v mesecu. Z upoštevanjem funkcionalnosti in enostavnosti smo implementirali dinamični drsnik za izbiro zneska, avtomatično predvidevanje zneska naslednjih stroškov, hitro brisanje nepotrebnih stroškov in še druge manjše funkcije. 14

27 Načrtovanje uporabniškega vmesnika Prvotna naloga je bila zamisliti si videz uporabniškega vmesnika. Na list papirja smo si zarisali več možnosti ter izbrali najprimernejšo. Ciljali smo na spoznanja, naučena iz raziskave, ter to primerjali z nekaterimi bolj popularnimi aplikacijami. Ko smo imeli končno odločitev za videz, smo začeli z razvijanjem. Za jezik uporabniškega vmesnika smo se odločili za angleščino, saj lahko tako usmerimo aplikacijo k širši publiki. Vsak meni ali aktivnost v Android studiu je grajena iz dveh delov. Iz Java datotek, kjer so vse Java izvorne datoteke in Res datotek, kjer imamo vse brez kodne vire (ang. Non-code resources), kot so XML postavitve, UI nizi in bitmap slike. Našo idejo za uporabniški vmesnik smo kreirali v oblikovalnem pogledu Android studia, ki ga prikazuje Slika 3.4. Nato se je začelo povezovanje vseh elementov ter dodajanje funkcionalnosti, ki so opisane v naslednjem poglavju. Slika 3.4: Prvi meni v aplikaciji 15

28 Shranjevanje podatkov Večina android aplikacij mora omogočati shranjevanje podatkov, tudi če samo, da shrani trenutno stanje aplikacije med onpause(), tako da napredek uporabnika ostane shranjen. Nekatere aplikacije morajo shraniti tudi nastavitve uporabnika in druge morajo upravljati z veliko količino informacij v datotekah ali podatkovnih bazah. V ta namen imamo pri programiranju mobilnih aplikacij tri možnosti shranjevanja podatkov: SharedPreferences, shranjevanje enostavnih podatkovnih tipov s ključi v datoteki skupnih nastavitev (ang. Shared preferences file). Če moramo shraniti relativno malo količino ključnih vrednosti, potem uporabimo tovrstni način. SharedPreferences objekt pokaže na datoteko, ki vsebuje ključne pare in poda metode za njihovo branje in pisanje; shranjevanje datotek v datotečni sistem Android. Za tovrstni način uporabimo aplikacijski programski vmesnik (ang. Application Program Interface ali API) File, ki je primeren za branje in pisanje velikih količin podatkov v enem kosu, kot so na primer slike; podatkovna baza, ki jo upravlja SQLite. Shranjevanje v podatkovno bazo je idealno za pogosto shranjevanje strukturiranih podatkov. Za uporabo je potrebno osnovno znanje SQL ukazov, saj je potrebno prvo podatkovno bazo in vse pripadajoče tabele zgraditi ter nato z določenimi ukazi dodajati vrstice, ki vsebujejo naše podatke, v tabelo. V našem primeru smo se brez večjih pomislekov odločili za uporabo podatkovne baze, saj je idealna za dodajanje strukturiranih podatkov, kot so stroški. Za vsak strošek smo lahko uporabili vrstico tabele, kjer imamo podatke o znesku, zaporedno številko podtipa stroška, ime podtipa stroška ter datum kreiranja. Poleg stroška smo morali shranjevati še druge enostavnejše podatke, kot so naše trenutno stanje in razne uporabniške nastavitve za avtomatični prihodek. 16

29 3.3. Dodajanje stroškov Izbira tipa stroška Prvo smo se odločili za implementacijo funkcije za dodajanje stroškov. Aplikacija mora omogočiti izbiro stroška, za katerega smo zapravili denar ter znesek le-tega. Ker ciljamo proti enostavnosti aplikacije ter kratkim korakom, smo se odločili za uporabo slik, pri katerih vsaka predstavlja eno od 5 glavnih vrst. Sledeče vrste so hrana, prevozi, računi, materialistično in zabava. Vsaka od omenjenih vrst ima še 4 podvrste, tako da imamo 20 različnih možnosti za izbiro stroška, kar prikazuje Tabela 3.1. Hoteli smo, da ima uporabnik na voljo vse najpogostejše tipe stroškov, tako da lahko enostavno izbere željen tip. Tabela 3.1: Vrste stroškov Hrana Prevozi Računi Materialistično Zabava Špecerija Gorivo Elektrika Multimedija Aktivnosti Kosilo/Obrok Taksi Stanovanje Oblačila Potovanja Prigrizki Avtobus Telefon Športna oprema Dogodki Pijača Vlak Kredit Praktične stvari Storitve Drugo Drugo Drugo Drugo Drugo Ustvarili smo polje nizov z imeni glavnih tipov in drugo polje z imeni podnizov, tako smo potem enostavno dostopali do imena posameznega niza (Slika 3.5). Slika 3.5: Shranjevanje tipov Slike, ki imajo tip drawable, smo shranili v polje identifikatorjev virov (ang. Resource identifiers), nato smo na vsako sliko naredili akcijo klik. Ob kliku glavnih tipov se sliki doda 17

30 ozadje, ki izpade kot zelena obroba zgoraj in spodaj, s katero se nato lažje prepozna, kateri tip je bil izbran. Ob kliku tipa se ozadja vseh drugih slik odstranijo in slike podtipov se spremenijo glede na izbran glavni tip. Primer izbire glavnega tipa Hrana prikazuje Slika 6. Nastavijo se tudi vse potrebne spremenljivke, ki hranijo zaporedno številko izbranega tipa in delujejo kot varovala, ki preprečijo dodajanje novega stroška, če podtip še ni izbran. Primer ukazov, ki se izvršijo ob kliku na eno izmed slik, prikazuje Slika 3.7. Slika 3.6: Izbira glavnega tipa stroška 18

31 Slika 3.7: Ukazi, ki se izvršijo ob kliku na sliko Weka Za predvidevanje prihodnjih stroškov smo v program vključili knjižnico Weka, s katero smo lahko nato uporabili klasifikator KStar in nato vse skupaj implementirali v novi funkciji WekaPrice. V funkciji smo prvo pridobili vse stroške iz naše baze podatkov. Ker klasifikator deluje samo nad numeričnimi vrednostmi, smo morali vse naše stroške, pridobljene iz podatkovne baze, preoblikovati tako, da namesto imena tipa stroška tip predstavlja število. Kreirali smo dve spremenljivki Map<String, Integer>. V prvo smo kot ključ shranili vse tipe in njihovo zaporedno številko ter v drugo vse podtipe in njihovo zaporedno številko. Kodo prikazuje Slika

32 Slika 3.8: Kreiranje Map spremenljivk Ustvarili smo tri atribute tip, podtip in strošek, v katere je lahko nato klasifikator shranil nove vrednosti. Naslednji korak je bil ustvarjanje instance, v katero smo vnesli naše tri atribute s svojimi Map spremenljivkami, kakor prikazuje Slika 3.9. Za tem smo ustvarili še nabor podatkov (ang. Dataset), v katerega smo vnesli vsak strošek kot posamezno instanco. Slika 3.9: Kreiranje instanc Za klasifikator smo izbrali KStar, ker lahko uporabi vrednosti, ki so zvezno porazdeljene in ne kakor večina ostalih klasifikatorjev, kot so Linear Regression, Additive Regression, Random Committee ali SMOreg, ki za uporabo zahtevajo diskretno porazdeljene vrednosti. Ustvarili smo še dodatno instanco, ki smo ji dodali trenutno izbrani tip, trenutno izbrani podtip ter vrednost stroška 0, saj smo vrednost nato nameravali pridobiti s 20

33 klasifikacijo. Nato se je s kodo, vidno na Sliki 3.10, izvedla klasifikacija, s katero smo pridobili predvideno vrednost stroška glede na vse trenutne stroške v naši bazi, trenutni izbrani glavni tip in trenutni izbrani podtip. Pridobljena vrednost se je izpisala v valuti EUR pod menijem za izbiro tipa in smo jo lahko tudi spreminjali z dinamičnim drsnikom, ki bo predstavljen v nadaljevanju. Slika 3.10: Klasifikacija Dinamični drsnik Ob kliku na enega od petih podtipov v aplikaciji nato izberemo določen znesek. Ker ciljamo na enostavnost aplikacije ter na čim hitrejšo izvedbo korakov, smo naredili po meri narejen dinamični drsnik za spreminjanje vrednosti trenutnega zneska. Videz drsnika prikazuje Slika Slika 3.11: Drsnik za izbiro zneska Drsnik sprva zazna dotik prsta in pridobi x in y koordinate z uporabo funkcij event.getx in event.gety. Ob vsakem dotiku gumba se pridobi objekt VelocityTracker, ki omogoča sledenju dotika in prikazuje trenutne hitrosti premika s computecurrentvelocity. Ob premiku prsta se pokliče VelocityTrackerCompact.getXVelocity, ki pridobi hitrost v številu slikovnih pik v milisekundi. Po par testiranjih smo lahko ugotovili približno hitrost ob hitri, srednje hitri ter počasni gesti. Glede na hitrost premika se nato poveča trenutni znesek. Hitrost večanja zneska nastavimo z zankami tako, da ima 4 stopnje v pozitivno smer za premik od leve proti desni in 4 v negativno smer, kadar gre prst iz desne proti levi. Stopnje pozitivne smeri: 21

34 1. hitrost med 50 in 500, strošek se poveča za 1 za vsak 15. zaznan premik, 2. hitrost med 500 in 1000, strošek se poveča za 1 za vsak zaznan premik, 3. hitrost med 1000 in 3000, strošek se poveča za 2 za vsak zaznan premik, 4. hitrost večja od 3000, strošek se poveča za 10 za vsak zaznan premik. Podoben sistem velja za negativno smer: 1. hitrost med 50 in 500, strošek se zmanjša za 1 za vsak 15. zaznan premik, 2. hitrost med 500 in 1000, strošek se zmanjša za 1 za vsak zaznan premik, 3. hitrost med 1000 in 3000, strošek se zmanjša za 2 za vsak zaznan premik, 4. hitrost manjša od 3000, strošek se zmanjša za 10 za vsak zaznan premik. Za boljši izgled in boljšo predstavo hitrosti se drsnikov gradient spreminja glede na hitrost premika prsta po drsniku. Ob vsaki zaznavi dotika se po spreminjanju zneska ustvari novi ShapeDrawable objekt, kateremu se nastavi novi gradient po začetku osi x, odvisno glede na hitrost trenutnega dotika. Pri negativni hitrosti se hitrost spremeni v absolutno, sprememba gradienta pa poteka na koncu osi (Slika 3.12). Slika 3.12: Sprememba gradienta glede na hitrost prsta Ko izberemo želen tip in podtip stroška ter njegov znesek, pritisnemo gumb Add expense, ki shrani nastavljen strošek v podatkovno bazo. 22

35 3.4. Podatkovna baza Naša aplikacija mora omogočati uporabniku dodajanje stroškov, za kar potrebujemo podatkovno bazo. Pri programiranju mobilnih aplikacij se uporablja podatkovna baza SQLite. Temu namensko smo ustvarili novi razred DBAdapter, kjer smo implementirali nekakšen vmesnik za dostop do naše podatkovne baze. V razred smo vključili vse potrebne funkcije za izgradnjo podatkovne baze, kreiranje vseh potrebnih tabel in funkcije, preko katerih lahko dodajamo nove stroške v našo podatkovno bazo. Ob zagonu aplikacije Where's My Money se prvo kliče funkcija opendb(), ki ustvari novo instanco razreda DBAdapter in kliče metodo.getwritabledatabase(), ki odpre našo podatkovno bazo, ki bo uporabljena za branje in pisanje. Pri prvem zagonu aplikacije se kliče metoda oncreate, ki zažene potrebne SQL ukaze za izgradnjo vseh potrebnih tabel v naši podatkovni bazi. Primer te funkcije prikazuje Slika Slika 3.13: Nizi za kreiranje potrebnih tabel 23

36 Ko uporabnik doda novi strošek, se preveri, če sta podtip in znesek izbrana, saj znesek ne sme biti 0 evrov. Nato se pridobi trenutni sistemski čas in se v DBAdapter kliče metoda insertrow(), ki vnese novo vrstico v tabelo stroškov v naši podatkovni bazi, kar prikazuje Slika Slika 3.14: Vnos novega stroška v podatkovno bazo Metoda insertrow() kot argumente sprejme trenutni čas v datum formatu, zaporedno številko podtipa, strošek v obliki niza ter podtip stroška v obliki niza. Tovrstne informacije nam pomagajo generirati seznam stroškov, predstavljen v šestem podpoglavju. Na vrh aktivnosti smo dodali še gumb za brisanje vseh stroškov. V primeru novega meseca ali obdobja, ko uporabnik želi od tistega trenutka naprej nadzorovati svoje stroške, lahko z gumbom Clear all expenses pobriše podatkovno bazo stroškov in nato nadaljuje s prazno. Izbira omenjenega gumba prikaže tudi opozorilo, da si uporabnik ne bi nenamerno izbrisal podatkov, kar prikazuje Slika

37 Slika 3.15: Opozorilo pred izbrisu vseh stroškov 3.5. Nastavljanje prihodka Aplikacija je namenjena študentom in zaposlenim posameznikom, ki želijo imeti pregled, kam so vložili svojo štipendijo, žepnino, plačo ali kakršnokoli nakazilo. Zato mora aplikacija poleg vnašanja stroškov omogočati tudi vnašanje svojih prihodkov. To smo omogočili tako, da smo dodali meni za dodajanje prihodkov, kar prikazuje Slika V tem meniju lahko takoj dodamo določen prihodek, ali pa nastavimo datum v mesecu, kdaj nam bo aplikacija avtomatično dodala želen znesek k trenutnemu stanju. 25

38 Slika 3.16: Meni za nastavljanje prihodka Ob odprtju se iz podatkovne baze pridobijo vsi podatki o trenutnih nastavitvah, to so trenutna vrednost nastavljenega prihodka, dan prihodka ter dve logični spremenljivki, ki povesta, ali nas mora program opozoriti na prihodek ter če nam ga avtomatično prišteje na izbrani dan. Po izbiri želenega dneva, želenih potrditvenih polj in zneska pritisnemo na gumb Add expense, ki takoj posodobi vrednost v podatkovni bazi, kjer je shranjen naš trenutni prihodek. Kodo za posodobitev prikazuje Slika

39 Slika 3.17: Koda za posodobitev tabele prihodkov V primeru, da uporabnik želi ponovno nastaviti svoje trenutno stanje, smo dodali gumb, s katerim si ponastavi trenutno stanje na 0 evrov, na vrh aktivnosti. Prav tako si lahko z drsnikom nastavi svoj želeni znesek in izbere gumb Add money now, ki posodobi vrednost dohodka v podatkovni bazi Seznam stroškov Namen mobilne aplikacije Where's my money je, da ima uporabnik boljši nadzor nad svojimi stroški. Da to dosežemo, mora imeti uporabnik možnost videnja vseh svojih stroškov, ki jih je opravil v preteklosti. V ta namen smo ustvarili seznam, ki se odpre ob zagonu aplikacije in ga prikazuje Slika

40 Slika 3.18: Seznam stroškov Ob odprtju aplikacije se iz podatkovne baze pridobijo naše trenutno stanje in vsi potrebni podatki o stroških, ki so: datum kreiranja stroška, podtip stroška, vrednost stroška, zaporedna številka podtipa stroška. Poleg tega se iz podatkovne baze pridobi informacija o nastavljeni vrednosti prihodka in nastavljenem datumu, kadar dobimo priliv. Program primerja datum z današnjim in če se ujemata, nam prikaže obvestilo oziroma nam prišteje nastavljen prihodek, če imamo tako nastavljeno. Prikaz kode za obvestilo in avtomatični prihodek nam prikazujeta Slika 3.19 in Slika

41 Slika 3.19: Koda za prikaz obvestila o prihodku Slika 3.20: Koda za avtomatično dodajanje prihodka Sami podatki nam ne koristijo, če jih ne prikažemo pravilno. Zato smo morali naš seznam pravilno zapolniti, pri čemer smo uporabili SimpleCursorAdapter, ki preslika podatke podatkovne baze v prikaz seznama (ang. ListView). Funkcijo za zapolnitev seznama prikazuje Slika

42 Slika 3.21: Zapolnjevanje prikaza seznam Za izbris neželenih stroškov smo implementirali dogodek na klik določene vrstice v seznamu stroškov. Ob kliku na določen strošek se shrani zaporedna številka izbrane vrstice ter se odpre opozorilo, ki ga prikazuje Slika Ob pozitivni izbiri se izvede funkcija, ki izbriše določeno vrstico v tabeli stroškov podatkovne baze. Opisano funkcijo prikazuje Slika

43 Slika 3.22: Opozorilo pred brisanjem stroška Slika 3.23: Brisanje stroška iz podatkovne baze 31

44 3.7. Testiranje Po končani implementaciji vseh funkcionalnosti je sledilo testiranje. Iz mobilne naprave smo izbrisali vse stare različice aplikacije ter jo znova namestili. Prvo smo šli v meni dodajanja stroškov in začeli dodajati naključne stroške različnih tipov in podtipov. Med tem smo spremljali naš seznam stroškov in opazovali, če se vsi pravilno dodajajo. Pazili smo tudi na kakršnekoli morebitne napake ob dodajanju stroška v prazno podatkovno bazo, brisanju celotne tabele stroškov ter brisanju posameznih stroškov. Sprva smo opazili napako ob brisanju posameznega stroška, saj se je izbrisan strošek še prikazoval dokler nismo zaprli aplikacije. Omenjeno napako smo popravili s pravilnim osveževanjem stroškov, ki se zdaj zgodi takoj ob izbrisu posameznega stroška. Opaznih je bilo tudi več manjših napak, kot na primer nepravilno prikazovanje zneska in nepravilno poudarjanje izbranih glavnih tipov, ki pa smo jih popravili. Med dodajanjem naključnih stroškov smo spremljali tudi, če se z uporabo Weka vrednosti novih stroškov logično generirajo. Ob prazni podatkovni bazi je bila predvidena vrednost kateregakoli novega stroška 0. Naslednja naključna dodajanja stroškov prikazujejo naslednje tabele: Tabela 3.2, Tabela 3.3, Tabela 3.4 in Tabela 3.5. V omenjenih tabelah so z zeleno poudarjeno pisavo zapisane vrednosti stroškov v evrih, ki jih program predvideva za določen podtip. S črno poudarjeno pisavo pa so zapisane trenutne vrednosti stroškov v evrih, ki so že shranjeni v podatkovni bazi. V zadnji Tabeli 3.6 smo vnašali resnične podatke o stroških, ki smo jih opravili v zadnjih dveh tednih. Sledeče stroške smo vnesli tudi v Weka raziskovalec kot nabor podatkov in testirali uspešnost predvidevanja stroškov. S klasifikacijo program primerja dejansko vrednost vsakega stroška s predvideno vrednostjo ter po združitvi vseh informacij poda podatke o uspešnosti. Klasificiranje smo opravili s KStar klasifikatorjem ter izračunali povprečno absolutno napako pri predvidevanju vrednosti stroška, ki je 5,015. Z rezultatom smo bili zadovoljni, saj so se po naših izkušnjah stroški istega tipa vedno vsaj malo razlikovali. Aplikacija nam je podajala dovolj bližnje vrednosti stroškov, kar je tudi skrajšalo čas popravljanja vrednosti stroška in posledično pospešilo dodajanje novih stroškov. 32

45 Tabela 3.2: Predvidevanja ob enem shranjenem strošku Hrana Prevozi Računi Materialistično Zabava Špecerija 13 Gorivo 13 Elektrika 13 Multimedija 13 Aktivnosti 13 Obrok Taksi 13 Stanovanje 13 Oblačila 13 Potovanja 13 Prigrizki 13 Avtobus 13 Telefon 13 Športna oprema 13 Dogodki 13 Pijača 13 Vlak 13 Kredit 13 Praktične stvari 13 Storitve 13 Drugo 13 Drugo 13 Drugo 13 Drugo 13 Drugo 13 Tabela 3.3: Predvidevanja ob dveh shranjenih stroških Hrana Prevozi Računi Materialistično Zabava Špecerija 13 Gorivo 17 Elektrika 63, 64 Multimedija 63 Aktivnosti 63 Obrok 13, 13 Taksi 59 Stanovanje 63 Oblačila 63 Potovanja 63 Prigrizki 13 Avtobus 59 Telefon 63 Športna oprema 63 Dogodki 63 Pijača 13 Vlak 59 Kredit 63 Praktične stvari 63 Storitve 63 Drugo 13 Drugo 59 Drugo 63 Drugo 63 Drugo 63 Tabela 3.4: Predvidevanja ob treh shranjenih stroških Hrana Prevozi Računi Materialistično Zabava Špecerija 14 Gorivo 21 Elektrika64, 64 Multimedija 79 Aktivnosti 150 Obrok 14, 13 Taksi 55 Stanovanje 64 Oblačila 137 Potovanja150, 150 Prigrizki 14 Avtobus 55 Telefon 64 Športna oprema 137 Dogodki 150 Pijača 14 Vlak 55 Kredit 65 Praktične stvari 138 Storitve 150 Drugo 14 Drugo 55 Drugo 65 Drugo 138 Drugo 150 Tabela 3.5: Predvidevanja ob štirih shranjenih stroških Hrana Prevozi Računi Materialistično Zabava Špecerija Gorivo 22 Elektrika 63, Multimedija 86 Aktivnosti Obrok Taksi 53 Stanovanje 64 Oblačila 130 Potovanja Prigrizki 22 Avtobus 55 Telefon 64 Športna oprema 131 Dogodki 149 Pijača 22 Vlak 56 Kredit 65 Praktične stvari 134 Storitve 149 Drugo 21 Drugo 57 Drugo 66 Drugo 135 Drugo 149 Tabela 3.6: Predvidevanja ob štiridesetih realnih shranjenih stroških Hrana Prevozi Računi Materialistično Zabava Špecerija 9, 21, 15, 10 Gorivo 20, 20, 30 Elektrika 28 Multimedija 30, 50 Aktivnosti 23, 23, 15 Obrok 4, 3, 4, 4, 3, 2, Taksi 15 Stanovanje 34 Oblačila 24, 38, 25 Potovanja 27, 50 3, 4, 3, 4 Prigrizki 4, 2, 3, 3 Avtobus 9, 5 Telefon 37, 35 Športna oprema 16, 5 Dogodki 25, 20 Pijača Vlak Kredit Praktične stvari Storitve 5, 6, 2, 10, 8, 3 Drugo 6 8 Drugo 7, 4, 4, 4 42 Drugo 47, 60 15, 4, 5, 9, 15 Drugo Drugo 25 33

46 Nato je sledilo še zadnje testiranje, ki je meni prihodkov. V meniju smo nastavili današnji datum kot naš datum prihodka ter testirali nastavitve in z odpiranjem in zapiranjem aplikacije spremljali, če nas aplikacija pravilno opozori in če nam doda želeni znesek k našemu stanju, če imamo tako nastavljeno. Opazili smo neželeno večkratno dodajanje stroškov, saj nam je aplikacija ob vsakem odpiranju aplikacije na izbrani dan dodala dohodek in nas opozorila, to pa bi se moralo zgoditi samo enkrat v tistem dnevu. To smo popravili s shranjevanjem dodatnih informacij v podatkovno bazo, kjer si program zapomni, če je tisti dan prihodek že bil dodan. Po popravljanju smo vnovično izvedli teste vseh funkcionalnosti dokler nismo več našli napak. Nato smo testiranje zaključil in začeli s pisanjem diplomskega dela. 34

47 4. Sklep V diplomski nalogi smo raziskali področje mobilnih aplikacij za samopomoč ter osebno izboljšavo in tako spoznali vse vrste mobilnih aplikacij, s katerimi si lahko pomagamo v vsakdanjem življenju. Z raziskavo smo si ustvarili sliko, koliko so tovrstne aplikacije uporabljene med uporabniki pametnih telefonov ter kakšne so njihove izkušnje in razlogi za uporabo. Naučili smo se, kaj je pomembno za uporabnike tovrstnih aplikacij ter rezultate vključili v razvoj mobilne aplikacije. Razvoj mobilne aplikacije je potekal brez večjih težav, razen gradnje podatkovne baze, kjer je bilo potrebnega veliko dela in testiranj vmesnega razreda za delo s podatkovno bazo. Težave so namreč bile pri prvi namestitvi aplikacije, saj se tabele v podatkovni bazi niso pravilno zgradile. Po korekciji nam je aplikacija delovala brez težav. Možen je tudi nadaljnji razvoj, saj smo med razvojem dobili nove ideje za dodatne funkcionalnosti, kot sta meni za statistiko ter posodobitev uporabniškega vmesnika. 35

48 Viri [1] Number of available applications in the google play store. ( ). Prevzeto iz Statista: [2] 25 Best fitness apps of ( ). Prevzeto iz PC mag: [3] Most popular Google Play categories. ( ). Prevzeto iz AppBrain: [4] Self-help. ( ). Prevzeto iz Wikipedia: [5] Counseling & Psychological Services. Prevzeto iz Humbold state University: [6] Google. ( ). Mobile app marketing insights. Prevzeto iz Think with google: [7] J, T. Mobile app marketing insights. Prevzeto iz Science direct: [8] Meaning of Self-help. Prevzeto iz Merriam webster: [9] Meaning of Self-help. Prevzeto iz Dictionary: [10] Newman, K. M. ( ). 11 Top Self-Improvement Apps. Prevzeto iz TechCo: [11] Saving data. Prevzeto iz Developer console: [12] Mobile App Marketing Insights: How Consumers Really Find and Use Your Apps. ( ). Prevzeto iz think with Google: [13] Your dictionary. Prevzeto iz Meaning of Self-help: 36

49 37

50 38