DK Regeneracija livarskega peska BORUT JUSTIN 1. Uvod Livarski peski so v livarnah zelo važen osnovni m aterial. Od kvalitete peska je v zelo

Transkripcija

1 DK Regeneracija livarskega peska BORUT JUSTIN 1. Uvod Livarski peski so v livarnah zelo važen osnovni m aterial. Od kvalitete peska je v zelo veliki m eri odvisna kvaliteta ulitkov. Povprečna livarna dela z 10 % izmečkom, od katerega gre približno polovica na račun livarskega peska. D enarne vsote, ki jih dobivam o v teh m ejah, dokazujejo, da lahko že v m ajhni livarni z ustrezno izbiro in prip rav o peska kaj km alu p rih ra nim o m ilijone. Prvi vtis o pom enu livarskega peska je zgoraj om enjeni ugotovitvi nasproten. Celotni stroški za n a bavo in pripravo peska dosegajo nam reč kom aj 2 do 3!o celotnih stroškov livarne pravzaprav zelo malo. U poštevati pa je treba, da vpliva kvaliteta peska na druge postavke, ki jih lahko precej zvišuje ali znižuje. Od peska so zelo odvisni stroški čiščenja. Ti znašajo v livarni jeklene litine okoli 13 % vrednosti ulitka. Z izbiro peska lahko vplivam o na te stroške v precej širokih m ejah: ± 4 %. Že sam o ta vrednost presega celotne stroške za nabavo peska. P ovrh tega pa pesek še drugače vpliva na ulitek. Naj om enim sam o še videz ulitka ki ni brez pom ena odvisen pa je sam o od livarskega peska. 2. Livarski pesek Dober livarski pesek m ora biti: a) trden v svežem in suhem stanju, b) odporen proti vročini, c) oblikovalen, d) propusten za pline, e) obstojen v form i pri in po izvlačenju m odela v svežem stan ju in f) pravilno vlažen. N ekatere od zgoraj om enjenih lastnosti peska n a sprotujejo druga drugi. V tem prim eru je treb a p ra vilno p reteh tati posam ezne zahteve in določiti n ajp rim ernejšo srednjo pot. To je mogoče, če npr. z večanjem trdnosti in oblikovalnosti m anjšam o propustnost za pline in obratno. Če pregledam o vse om enjene pogoje, ugotovimo, da se pogosto križajo in m oram o zato v korist važnejšega popustiti pri m anj važnem. Z upoštevanjem vseh zahtev, ki naj jih izpolnjuje livarski pesek, pridem o do tehle zaključkov. Pesek naj im a čimbolj okrogla in gladka zrna s čimbolj enako granulacijo s prem eri m ed 0,1 in 0,5 mm. K ar je zrn pod 0.1 mm, že neugodno vplivajo na propustnost za pline. G lina pa naj bo v pesku razdeljena tako, da v tanki plasti ovija vsako zrno peska in tako vse ob ustrezni količini vode zleplja m ed seboj. To je seveda le idealizirano stanje, ki se m u skušam o vsakokrat čimbolj približati. Zdaj že v nobeni livarni ne gospodarim o več tako, kakor so to delali včasih ko so za form e vselej uporabljali le nov pesek, starega pa zam etavali. N orm alen način priprave peska je zdaj takšen, da star pesek regeneriram o, m u dodajam o nekaj novega in ga uporabljam o ponovno. P ri tem p a je treb a upoštevati: a) regeneriran pesek m ora biti kvalitetno enak novemu, b) stroški regeneracije m orajo biti m anjši od sk u p nih stroškov za nabavo novega in odvažanje starega peska, c) regeneracija m ora teči hitro, po možnosti kontin u irn o in pesek m ora biti takoj sposoben za uporabo. 3. Star livarski pesek Pesek, iz katerega smo izbili ulitek, je vedno m očno stisnjen. N ajbolj je zdelan po površini ulitka. Tu najdem o kepe sintranega ali celo n atal j enega peska. V ečkrat se pojavljajo v njem strn jene kaplje razlite taline. Razen tega ostajajo v njem form arski žeblji in razne kljuke, ki jih rabim o za ojačenje form. V bližini ulitka zrna razpokajo ali razpadejo, tako d a nastaja določen odstotek p rahu in m anjših frakcij zrn. To je za livarski pesek najbolj nevarno. P ra h in d robna zrna je treba pred ponovno uporabo odstraniti. G lina je blizu ulitka sežgana šam otirana in ni več uporabna. Tudi v večji oddaljenosti od ulitk a je glina m očno posušena in se oprijem a zrnc ali skupin zrnc. P ri razbijan ju fprm e pada m ed form arski pesek tu d i jedrni pesek, ki je po navadi bolj grob, tako d a se s tem sprem inja granulacija peska. P red ponovno uporabo je treb a torej m orebitne kepe zdrobiti ali izločiti, pobrati iz peska vse železne dele, oluščiti od zrn ovoje šam otirane gline, izenačiti granulacijo peska ga izprašiti in slednjič zrahljati in prezračiti, k er sicer pesek pri ponovnem litju n e d aje do b rih rezultatov. 4. Postopki pri regeneraciji Z a regeneracijo p o treb n e o peracije so naslednje: a) izločanje kep sin tran eg a peska in ostalih tujkov, b) d ro b ljen je sprijetega peska, c) izločanje kosov železa iz peska, d) sejan je peska, e) izločanje p rahu, f) ra h lja n je in zračenje peska. N aknadno lahko vpeljem o še dodajanje novega peska, prem ogovega prahu, veziv in vode te r m ešanje in lučanje, da dobim o uporaben pesek. Če pogledam o gornjih šest točk, se zdijo operacije preproste. Težave n astajajo navadno pri izločanju prahu. P rve štiri operacije opravljam o venom er več ali m anj enako. Pesek nasipljem o v b u n k er skozi grobo rešetko, ki zadržuje grobe kepe sintranega peska in ostale tu jk e kakor na prim er kose lesa in železa, cunje te r podobno. Iz b u nkerja pada pesek v drobilnik bodisi valjčni, kotalni ali bobnasti. Iz drobilnika ga pošljem o na m agnetni separator, da izločim o železne dele, ki bi sicer pri form anju lahko poškodovali form o ali model. Sedaj je na vrsti sejanje; od tu naprej p a obstajajo različne poti, ki so bolj ali m anj k v alitetn e in so zato seveda tudi različno drage. Za to so trije postopki; četrti niti ni popoln v tem sm islu kak o r prvi trije, uporabljam o p a ga precej zaradi drugih prednosti. Ti načini so tile: 4.1. regeneracija z žganjem, 4.2. regeneracija z izpiranjem, 4.3. regeneracija v zračnem curku, 4.4. regeneracija brez izločanja prahu Regeneracija z žganjem Ta način so začeli kakor vse ostale razvijati v ZDA. U porabljali so rotacijske ali večetažne peči, k ak ršn e so v rab i tu d i za sušenje novega peska. Razlika pa je v konstrukciji in nam enu. R otacijske peči za regeneracijo so obložene s šam otom in dopuščajo zato višje tem p eratu re k ak o r večetažne, ki niso obložene z negorljivim m aterialom, tako' da je njihova uporabnost om ejena. P redhodno m ora b iti pesek grobo presejan, zdrobljen, - m agnetno separiran, fino presejan. Proces sušenja v večetažni peči vidim o n a sliki 1. Pesek nakladam o v b unker 1. Od tu ga tran sp o rterji (vijačni in s korci) 2, 3, 4 sp rav ljajo v dodajalnik n a

2 V hladilnik navadno napeljem o še tuše, ki m rzlo vodo fino porazdeljujejo, da pospešuje ohladitev peska. V tem prim eru zapušča napravo s tem peraturo 65 do 85 C. T em peratura žarjen j a peska znaša pri tem postopku 750 do 820 C, odstotek pridobljenega peska 85 %, poraba goriva pa 40 1 m azuta na tono peska. Postopke z žarjenjem uporabljam o prvenstveno pri peskih, ki smo jim prej dodali organsko vezivo. Za navaden form arski pesek je ta postopek redko v rabi. P ri žganju dosegamo sežig ostankov veziva ozirom a šam otiranje gline za te nam ene je dovolj 450 C p ri naknadni separaciji pa odluščimo plast žganega veziva od zrna in ga odstranjujem o kot prah. Postopek je zelo dober, je p a precej drag Regeneracija z izpiranjem T udi ta način so začeli u v ajati A m eričani. V začetku so vrgli pesek v cilindrično posodo, v kateri je bila na sredi os z lopatam i, ki so pesek prem ešavale pod vodo. K m alu pa so razvili boljšo napravo po sliki 4. Pesek se tu pere kontinuirno. V močan pločevinast zbiralnik p rih aja voda spodaj skozi cev 5 in votlo gred polžastega tran sp o rterja 5 a, skozi katerega radialno izstopa, odteka pa skozi odprtine na čelni in stranskih stenah zbiralnika v žleb 7. Pesek m ora biti pred p ra njem brez železa in ostalih prim esi, zdrobljen in p resejan. D odajam o ga skozi nasipnik 4. Zaradi m ajhne hitrosti sedim entiranja prah u v vodi le-ta že m ed p a danjem peska proti dnu zbiralnika in polžu odplavlja d el prahu. O stanek p rih aja do polža 2, ki ga žene moto r 3; ta vleče pesek postrani navzgor skozi vodo, dokler ga ne dvigne n ad gladino in vrže v lijak 8. Med potjo 1 b u n k e r za p esek, 2 in 4 polžasti d o d eliln ik, 3 e le v a to r, 5 ro ta c ijsk a peč, 6 šo b a za gorivo, 7 d im n ik, 8 o d v o d n i žleb, 9 h la d iln ik, 10 v e n tila to r, 11 o k ro v je, 12 tra n s p o rtn i tr a k vrhu peči in nato v peč. V saka druga etaža je v rtljiv a in vsaka od v rtljiv ih im a še posebne lopatice za o b račanje peska na fiksnih etažah. Pesek potuje od v rh a do dna v protitoku s kurilnim i plini. G lavna os je votla, da jo lahko hladim o z ventilatorjem 7. G orilniki 6 so nam eščeni n a različnih višinah peči 5. Peč je prirejena za k u rjen je s plinastim i ali tekočim i gorivi. K adar uporabljam o za k u rjen je premog, m ora biti peč na spodnjo stran podaljšana, da dobim o prostor za kurišče. V teh pečeh dosegamo tem perature 500 do 750 C. Lahko jih konstruiram o tako, d a se m aterial v zgornjem delu sam o suši, v srednjem delu žge pri 750 do 800 C, v spodnjem pa se hladi do približno 480 C. Po žganju je tre b a pesek ohladiti, n ato pa ga sep arirati v ciklonu 9, od koder pada v zbiralnik 10, od tod pa še v hladilnik 11 in gre za tem naravnost na transportni trak 12, ki ga odnaša iz peči. R otacijska peč pa reg en erira pesek takole: Z drobljen, separiran in presejan pesek dovajam o iz b u n k erja 1 (slika 2) v vrtečo se rotacijsko peč 5, ki jo preteče v protitoku s kurilnim i plini; le-ti prihajajo v peč pri šobi za gorivo 6 in odhajajo skozi dim nik 7. S te m p eratu ro 540 C pride pesek po žlebu 8 v hladilnik 9, ki je po videzu podoben peči (slika 3). Skozi hladilnik piham o svež, hladen zrak in dosegam o pri tem troje: a) da zgori v pesku še preostali prem ogov prah, ki v peči zaradi p o m an jk an ja kisika ni mogel zgoreti, b) d a se pesek hladi in c) d a izprašim o pesek z m očnim zračnim curkom. 1 n asip n ik, 2 h la d e n z ra k iz v e n tila to rja. 3 cona zra č n e g a to k a, 4 odsesaln a cev, 5 ra z p ršiln ik, 6 izsto p p esk a

3 pom em bna: s tem i načini ni mogoče iz p e sk a.o d p ra v iti drobcev prem oga, ki se včasih le obdržijo prilep ljen i ali zatak n jen i n a zrnih peska. K er p a to n e poslabšuje kvalitete peska, se v tej sm eri n iti posebno ne trudim o. Pesek, regeneriran z žganjem in izpiranjem, lahko uporabljam o ponovno p ri m ešanju sin tetičn ih p e skov dodam o m u vezivo ali pa ga m ešam o z novim m astnim peskom, da dobim o v novi m ešanici pravilno količino gline Regeneracija v zračnem curku R egeneracija z zračnim curkom je en a n ajp o m em bnejših regenerativnih m etod sploh. T udi ta način so prvotno prinesli iz ZDA, pozneje pa v drugačni obliki iz SZ. P ri teh postopkih je k v aliteta čiščenja sicer m anjša kakor pri p rejšn jih dveh, v endar rezulta t regeneriran pesek ni pravzaprav nič slabši. P red n o st im ajo ti postopki zato, k e r so precej cenejši B enett (ZDA) je skonstruiral nap rav o po sliki 5. N aprava dela kontinuirno. Pesek, ki n aj ga re generira, m ora biti grobo zdrobljen in brez železnih delov. Spuščam o ga skozi sito v zbiralnik, iz katerega potuje po cevi do njenega u stja v večjo cev, po k ateri dovajam o tlačni zrak. Z rak pod tlakom 4 do 6 atn tran sp o rtira pesek v navpično* cev večjega prem era čistilno kom oro in sicer tangencialno in pod kotom 20 do 50 proti horizontali. Delci se v čistilni kom ori gibljejo po vijačnici. P ri tem se zrnca tarejo ob steno kom ore in m ed seboj. Posledica tega je, da se drobijo kepice in luščijo ovoji veziva okoli zrnc. Zgoraj se v zvečanem prerezu toliko zm anjša hitrost, da vsa večja zrn a p ad ajo v zbiralnik, p rah p a zračni tok odnaša iz naprave. V sa tu ja telesa in večje kepice, ki padajo že pri vstopu v čistilno kom oro iz zračnega toka, pa po potrebi odstranjujem o n a dnu. A naliza tako prečiščenega peska je pokazala zelo dobre rezultate. Z obdrgnenjem se zaokrožuje oblika zrn, predvsem p a se zelo dobro odstran ju je prah. Po trik ra tn i regeneraciji izkazuje po tej m etodi regeneriran pesek le še 1 % zrnc s prem erom pod 0,1 m m po p o d atk ih freiberškega in štitu ta. N apravo, izdelano in p re izkušeno v tem inštitutu, kaže slika 6. Stroj se zelo dobro obnaša. G ranulacijo lahko reguliram o z zračnim tlakom, d alje kotom, pod k aterim u v ajam o tok v čistilno komoro, prem erom kom ore in separatorjem na vrhu. N aprava deluje kontinuirno in ne potrebuje Sl. 6. Naprava za regeneracijo v zračnem curku izdelana v freib erškem in štitu tu v polžu odda pesek vodi ostali del prahu in drobnih frakcij, tako d a pri pravilni hitrosti polža zapušča pesek napravo brez prahu. P ovrh tega se še m orebiti sp rijeta zrnca m ed transportom v polžu drgnejo med seboj, ob polža in še ob steno rezervoarja te r razdrobe, prav tako pa se o lu šči. pripečena plast veziva na zrnu,in odpere. Ta naprava dela dobro, je pa zelo potratna za vodo saj porabi 15 m 3 vode n a tono peska pri izprašitvi od 13 n a 3 %. Ta pom anjkljivost se je dala popolnom a nepričakovano izboljšati z u vajanjem tla č nega zraka v vodo. V taki novi izvedbi je stroj porabil sam o 3 m 3 vode na tono peska pri enaki kvaliteti čiščenja. T a pojav si razlagam o tako, d a jem ljejo d v i gajoči se m ehurčki zraka zaradi površinske napetosti prah s seboj na površino, od tu pa ga odnaša voda. O prani pesek hitro izgublja vlago. Če ga za nekaj dni spravim o v bunker, ki im a za vodo propustna tla, se skoraj dovolj osuši nekaj kratkega časa pa m ora vendar še v peč na sušenje. Za ta nam en uporabljam o iste peči kakor za sušenje novega peska. Poznam o še druge m etode za m okro regeneracijo vse pa im ajo eno slabo stran ki pa na srečo ni tako Sl. 7. N aprava za regeneracijo v zračnem curku, ruske izvedbe

4 nikakega vzdrževanja im a pa precej m ajh n o k a paciteto V Sovjetski zvezi so razvili napravo, kakršno vidim o n a sliki 7. N aprava je silno preprosta. Po dodajaln ik u p rih a ja zdrobljen, m agnetično sep ariran in p resejan pesek n a vrsto poševno postavljenih ploščic in pada od ene do druge. Nagib ploščic in s tem prerez in hitrost zračnega toka se lahko sprem injajo. Zrak p rih aja skozi odprtino 4 in odnaša skozi reže s seboj prah in drobnejše frakcije peska. P o prehodu skozi reže m ed ploščicam i 1, m ora zračni tok z vsebino prahu in peska okoli zaslona 2, k je r se zaradi centrifugalne sile in teže izločajo debelejši delci in padajo v lijak. Ostalo odhaja skozi odtok za zrak 3. Z rak vleče skozi n apravo v en tilator, ki je nam eščen za odtokom 3. Ta naprava im a eno veliko napako: iz peska izloča samo prosti prah, ne olušči p a plasti, strn jene okoli zrnc. Zato vsebuje tako očiščen pesek po navlažitvi še precejšen odstotek prahu A m eriška N ational Engineering Com pany iz Chicaga je u b rala svojo pot. Skonstruirali so napravo po sliki 8. Tudi ta n ap rav a je pnevm atična. K om presor skrbi za zrak z m ajhnim nadtlakom, ki ga piha skozi šobo 1 in jem lje s seboj pesek, ki se usiplje iz kanala 2, kam or p rih a ja iz bunkerja. V saka celica dobiva p ribližno 14 m 3 zraka v m inuti. Zrak im a hitrost 2000 do 2600 m /m in. Pesek m ora biti čim bolj suh, presejan in brez železnih delov. H itro dvigajoči se zrak v cevi 3 jem lje s seboj zrna peska in jih meče ob udarno ploščo 4, ki je n astavljena na koncu cevi. K er zrak stalno pritiska n a stožčasto ploščo, stalno drži neko količino peska p ritisn jen o obnjo>. Plošča je s tem zaščitena pred obrabo. Pesek, ki ga zračni curek prinaša s seboj, zadeva n a to plast in s trenjem te r udarci lušči skorjo veziva in drobi kepice. Z rak uhaja skozi zaveso peska, padajočega z u d arn e plošče in odnaša p rah s seboj v filtru p a ga ločim o od zraka. K valiteto tako p ridobljenega peska lahko reguliram o n a več načinov: s količino novega, še neočiščenega peska, ki ga dodajam o. Čim m anj ga dodajamo', tem večkrat gre isti pesek skozi n apravo; s hitrostjo zraka, ki neposredno vpliva na silo udarca zrna na p last peska, ki lebdi na udarni plošči; Sl. 9. R egenerativna naprava NEC s količino zraka, ki ga sesa ventilator zračnega filtra; s sprem em bo razdalje šobe 1 od vstopnega roba cevi, s čim er dodeljujem o v zrak več ali m anj peska več z odm ikanjem, m anj s p rim ikanjem obeh. Takih celic im am o po navadi več k ar je odvisno od kvalitete peska, ki jo želimo doseči: 2, 4, 6 ali 8 celic drugo za drugo. N aprava je zelo enostavna in cenena in n e po treb u je vzdrževanja, je p a precej velika. G lede na zahtevano kvaliteto regeneriranega peska lahko dobim o največ 95, najm anj 75 /c regeneriranega peska iz 100 % starega Regeneracija brez izločanja prahu Ta način se uporablja najbolj vsestransko, ne glede na to, da je kvaliteta tako regeneriranega peska slabša. Stroji, ki jih uporabljamo- za tako regeneracijo, im ajo nam reč ogrom no prednost pred vsemi do sedaj obravnavanim i: so izredno m ajhni in zato so lahko prevozni. To je za livarno velika prednost, ker je mnogo enostavnejše prenašati ali prevažati 1 tono težak stroj kakor pa mnogo ton livarskega peska. Da pa izločimo vpliv prahu, ki se nabira v regeneriranem pesku, m oram o dodajati več novega peska in veziva. Fizikalne lastnosti peska se sprem injajo, če ne izločamo p rah u pri regeneraciji. R azdelilna k riv u lja pri sejalni Sl. 8. Naprava za regeneracijo v zračnem curku po sistem u NEC

5 Sl. 11. Diagram za določanje potrebnega odstotka novega peska analizi postane položnejša (slika 10). To pomeni, da se nabirajo v pesku čedalje večje količine debelih zrn (jedra) in prahu, k ar povzroča predvsem veliko napako: slabo propustnost za pline. Tak pesek kaj rad povzroča izmeček dobivam o porozne ulitke m ehurjaste pod površino. Zatorej je treb a nekako skrbeti, da se v pesku ne nabira preveč prahu saj predvsem ta povzroča naštete nevšečnosti. To dosegamo z dodajanjem določenega dela novega peska v regeneriranega Ta način regeneracije se včasih im enuje način z redčenjem. Izvajam o ga tako, da dodajam o regeneriranem u pesku nekaj novega, prav toliko starega pa odvzem am o iz procesa. P ri tem m oram o vselej izm enjati količino peska, ki je v skladu s»produkcijo«prahu v enem ciklu. Količina novega peska, ki ga je treba dodati, je odvisna od prirastka prahu enega obtoka in od ravno še dopustne vsebine prahu ki je določena empirično. Če označimo dopustno vsebino p rah u z a, p rirastek v enem obtoku z b in količino novega peska, ki ga zato m oram o dovesti, z m, v elja a + b Slika 11 kaže to odvisnost, in sicer je na abscisi m, n a ordinati b, k riv u lje pa predstavljajo različne v red nosti za a. P rirastek prahu se torej v enem ciklu giblje med 1 in 10 %, dopustni odstotek prahu pa m ed 16 in 36 %. Odvisno od teh dveh vrednosti je treb a dodaja ti za en obtok od 2 do 40 % novega peska. Vse to izvajanje velja le v prim eru, če je novi pesek povsem brez prahu. Če tudi novi pesek vsebuje z % prahu, se popravljeni račun glasi m = 100 b a + b z Iz tega je razvidno, da m ora biti količina m tem večja, čim večji je pri določeni m aksim alni vsebini prahu prirastek prahu, in tem m anjša, čim večja je pri določenem p rirastk u p rah u njegova dopustna vsebina. Samo po sebi je umevno, da m ora biti količina prahu novega peska vedno m anjša od količine prahu starega. Če slučajno postane a = z, tedaj postane v istem trenutku m = 100 %. Ta način regeneracije uporabljam o v prim eru, če uporabljam o v livarni enoten pesek za p rim er stro j nega form anja. V prim eru ročnega form anja pa lahko m odificiram o način redčenja tako, da dodajam o večino ali celo ves nov pesek v m odelni pesek, za polnilnega pa rabim o pretežno ali p rav sam o regeneriranega Za ta način regeneracije se je razvila cela v rsta strojev, ki bolj ali m anj uspešno o p rav ljajo posam ezne ali več delovnih operacij hkrati in so seveda za različne pogoje konstruirani precej različno. Vsi se v osnovi držijo istih načel pri delu, sam o vrstni red % m posam eznih operacij in njihova izbira sta različna. Tak stroj m ora o p rav ljati n aslednje delovne operacije: drobljenje, sejanje, odstranjevanje železa, zračenje ali lučanje. Odvisno od specifične n arave peska, ki ga bo stroj predelaval, in od načina dela, zadevam o pri nekaterih strojih n a opustitev ene ali dveh delovnih operacij. Znani so seveda tudi stroji, ki oprav ljajo sam o eno od zgoraj navedenih operacij. Tak način im a sicer eno dobro stran : omogoča nam reč naknadno vključitev dodatne delovne operacije, če se pokaže potreba po njej kakor tudi izključitev, če je katera odveč. Ni pa ta sistem ekonom ičen zaradi m an ip u lativ n ih stro škov pri večkratnem prekladanju velikih količin peska. Z ato im am o n a jra je stroje, ki im ajo vse delovne o p eracije združene v celoto, d a je treb a pesek nalagati sam o en k rat in ga na koncu odvzem ati, vse ostalo notran ji tran sp o rt po stroju pa opravlja stroj sam. Z upoštevanjem raznih zahtev glede peska in že prej om enjene različne narave peska in obrata pa lahko ena od delovnih operacij takega kom pletnega stroja sploh ni potrebna in teče potem posam ezni del brez haska. Zato so se razvili nekateri agregati, ki združujejo dve, tri ali štiri delovne operacije, k ak ršn i so se p o sebno dobro obnesli v praksi Stroj po sliki 12 je postal posebno v zadnjem času zelo priljubljen. T vrdka B eardsley & Piper, ki ga izdeluje, ga im enuje screenarator in ga izdeluje v treh velikostih, in sicer za kapaciteto 22, 30 in 45 t/uro. Stroj je izdelan v prevozni izvedbi in n a gum ijevih kolesih, tako da ga brez težav prevaža po livarni en človek. Stroj im a vibracijsko sito in bobnasti aerator. N am enjen je opravljanju sam o dveh operacij pri regeneraciji: sejan ju in lu čan ju n im a ne d ro bilnika ne m agnetnega separator ja. Pesek, ki ga z njim predelujem o, zato ne sme im eti preveč sp rijetih kep in tudi ne mnogo železnih ostankov. P otrebam livarne jekla bo stroj kom aj ustrezal, pač pa je zelo prim eren za livarno sive litine. Predvsem je ta stroj uporabljiv v m anjših livarnah, k er je p rirejen za n alag an je z lopato. Stroj je izdelan zelo robustno in im a zato dolgo življenjsko dobo. Deli, ki pg jih je treba m enjavati, so m reža sita in lopatice aeratorja. Z aradi cenenosti in vsestranske uporabnosti je screen arato r najbolj razširjena naprava te vrste na svetu. D obre lastnosti tega stro ja so naslednje: a) m ajhne dim enzije in teža te r velika m obilnost, b) enostavna ko n stru k cija in zanesljivo delovanje, c) nizki stroški za nabavo in vzdrževanje.

6 Sl. 13. S tro j tovarne M üller-w agner K ot pom anjkljivosti p a bi lah k o označili tele la stnosti : a) stroj n im a drobilnika zato gre precej dobrega peska v g rudah v izgubo, b) k e r n im a m agnetnega separatorja, grozi n ev arnost, da zaide kos železa v ae rato r in ga poškoduje, c) nakladati ga je treb a ročno z lopatam i d ru gače ni mogoče N em ška tovarna M üller & W agner je dala že pred leti na trg stroj, ki im a sam o aerato r in m a gnetni separator. Stroj je na sliki 13. Iz nasipnika f p ad a pesek naravnost na tračni aerator d, ki im a p riprav o za zadrževanje večjih kosov m ateriala zato tudi delno drobi kepe nezdrobljive kepe in večje kose železa pa zadržuje v okrovu e, ki ga lahko ob stran i odpiram o in pobiram o večje kose iz stroja. M agnetni separator c pa dela po svojevrstnem načelu. M ontiran je za aerator jem in pobira kose železa iz curka peska, ki zapušča aerator. Zdaj pa zdaj odklapljam o tok elektrom agneta in železni deli pad ajo v podstavlje n o posodo i. Stroj je prevozen, njegove prednosti p a so: a) čeprav nim a drobilnika in sejalnika deluje posebna konstrukcija aerato rja obenem kot drobilnik in reg u la to r debeline zrn, ki o d h ajajo iz stroja, b) k o n stru k cija stro ja je zelo robustna. Z aradi tega in zaradi lastnosti obeh delov, ki ga sestavljata, je zelo trajen. Slaba stran tega stro ja je sorazm erno visoko n a kladalno korito N ite-gang in N ite-gang ju n io r sta izdelka tv rd k e B eardsley & P ip er v Chicagu. Načelo delovanja je enako p ri obeh, sam o izvedbi sta različni. N ite-gang je edini stroj za regeneracijo peska, ki d ela povsem avtom atično. Stroj je prevozen in im a poseben pogon na kolesa, da se s potrebno hitrostjo sam zagrize v kup starega peska, ki ga potem regenerira brez dodatne pomoči. Za n akladanje im a vgrajen elevator s korci, ki ga s peskom oskrbujeta dva polža na vsaki strani po eden. Iz elevatorja pada pesek skozi boben m agnetnega separatorja na sito in aerator. Ta stroj im a razen drobilnika vse potrebne sestavne dele za regeneracijo livarskega peska in dosega produkcijo 50 ton regeneriranega peska na uro. N jegove prednosti so naslednje: a) razen p rip rav e pred začetkom dela ne potrebuje stroj nobene pom oči m arveč o p rav lja vse delo samostojno, b) k er lah k o h itro st stro ja zelo n atančno reguliram o, lahko dosegam o najugodnejšo kapaciteto glede na kvaliteto peska, c) stroj dela stalno s popolnom a enakom erno (m aksim alno) kapaciteto. Obenem p a izkazuje tu d i tele pom anjkljivosti: a) elevator grabi star pesek ne glede na m orebitne kose železa ali kepe peska in je zato izpostavljen močni obrabi te r m orebitnim poškodbam, b) pesek pada iz precejšnje višine n a sito in ga večje kepe kaj lahko poškodujejo, c) k er im a vgrajen perm anentni m agnet v separato r ju, po daljšem času oslabi njegova sposobnost za izločanje železnih delov iz peska in je treba računati z nevarnostjo poškodbe n a situ in aeratorju, d) stroj nim a drobilnika in gre zato v odpad precej peska, ki bi ga sicer lahko regenerirali. N ite-gang ju n io r (slika 15) im a kot prvi del tran s portni trak. V njegovem kolutu je m ontiran m agnetni separator perm anentnega tipa. Od tod pada pesek v sito in aerator. K er je kot nagiba pri trak u precejšen, so n a trak prikovičene prečne letve, da m aterial ne drsi nazaj. Ta stroj im a sam o eno večjo prednost: n a kladalno korito je izredno nizko in je zato zelo p rim eren za nakladanje z lopatam i. Njegove pom anjkljivosti p a so naslednje: a) transportni trak im a prikovičene prečne letve, ki se zelo rad e zvijajo ali k je zatikajo te r trg ajo trak, Sl. 14. Nite-gang

7 Sl. 16. Preparator b) nakladalno korito nim a nobenega dodelilnika, tako da pri nakladanju z grabilnikom tra k zagrabi preveč m ateriala, sito ga ne m ore toliko presejati in gre zato mnogo dobrega peska v izgubo. c) stroj nim a drobilnika, zaradi česar je treba v odpad odvajati mnogo sicer intaktnega peska v kepah, d) perm anenten m agnetni separator oslabi in ne pobira več železa iz peska, e) kosi padajo s transportnega trak u s precejšnje višine n a sito in ga rad i poškodujejo V zadnjem času je tv rd k a Beardsley & P iper konstruirala stroj preparator, ki je prvenstveno nam enjen za vgraditev v delovni proces centralne p riprave peska za livarno (slika 16). Stroj je prenosen, o p rav lja pa tele operacije: dro b ljenje, sejanje in m agnetno separiranje. Izveden pa je naknadno še aerator, ki se d a stroju prigraditi. Ta stroj izkazuje precej izboljšav nasproti prejšnjim, k er je precej m anjši in im a sorazm erno velike kapacitete: 40 ozirom a 80 ton/uro*. Ta stroj se da uporabljati tudi kot sam ostojna enota za regeneracijo peska. Njegove prednosti so tele: a) iz nasipnika pada pesek najprvo na sejalnik. Na koncu le-tega je posebna naprava za drobljenje grud. Sito izloča vse grobe dele iz nadaljnjega toka peska po stroju, b) tran sp o rtn i trak praktično ni izpostavljen nobenim obrem enitvam, k er prenaša sam o še presejan pesek in m anjše železne dele, c) vibracijsko sito je zaradi velike učinkovitosti lahko izredno m ajh n o in dobro seje, d) m agnetni separato r im a vgrajen elektrom agnet in z lahkoto p obira iz p eska tiste železne dele, ki p a d ajo skozi sito, e) stroj je glede na kapaciteto zelo* m ajhen, f) n ak lad ati se d a z grabilnikom ali ročno. V za d njem prim eru se lahko snam e stranska stena nasipnika in s tem pridobi 0,5 m n ak lad aln e višine. T udi ta stroj izkazuje seveda nekaj p o m an jk ljivosti : a) nakladalno korito je sorazm erno visoko, b) sejalnik je m očno izpostavljen obrabi, k er po n jem skačejo grude in tu d i večji kosi železa. 5. Zaključek R egeneracija livarskega peska je zelo sodoben problem vsake livarne. N a livarski pesek je vezanih mnogo zahtev, na katere se je tre b a p ri regeneraciji ozirati. R egeneracija livarskega peska te rja določeno število operacij, ki se d ajo različno kom binirati. V rabi so štirje načini regeneracije peska, ki se m ed seboj razlikujejo po ceni in k v aliteti dobljenega reg e n eriranega peska. S troji za regeneracijo so številni, vsak pa im a lastne specifične lastnosti, ki so odločilne pri izbiri za nabavo* ali izdelavo. L iteratura: 1. Lohse V.: F orm sandaufbereitung u n d G ussputzerei; V erlag Ju liu s S pringer B erlin Schiel K.: Die F orm sande u n d Form stoffe; V erlag W ilhelm K napp H alle (Saale) Schulenburg A.: Giesserei Lexikon; str ; V erlag Schiele & Schön GM bh B erlin SW Czikel V., R ichter R.: Technische D aten und Stoffbilanz einer V ersuchsanlage fü r die trockene F orm sandregeneration; F reiberger F orschungshefte B 8; 1. G iesser-taguhg; A kadem ie V erlag, B erlin Czikel V., Q uappe K.: V ersuche ü b er die th e r m ische R egenerierbarkeit von organisch gebundenen A ltsanden; F reiberger F orschungshefte B 30-1; 4. Giesser-T agung; A kadem ie V erlag, B erlin Roesch K.: A ufbereitung und Rückgew innung des Form sandes insbesondere fü r Stahlguss; G iesserei 1951, str R eininger H., Roser F.: A ltsandw eiterverw endung; G iesserei 1952, str D ünner A.: Die trockene R ückgew innung des G iessereisandes; G iesserei 1956, str A v to rje v n aslo v : ing. B o ru t J u s tin, a s iste n t n a F a k u lte ti za stro jn ištv o U n iv e rz e v L ju b lja n i DK V pen jalne naprave za ozobje na pehalnih strojih JANEZ AUFER V m nožinski proizvodnji gredo prizadevanja za tem, da bi čim m anj uporabljali m atične in natične ključe za vpenjanje obdelovancev. Delavci kaj radi uporabljajo še dodatne podaljšane ročice v dvom u, da ročica ključa ne zadostuje za zadostno vpetje. R azum ljivo je, da se s tem delavčev fizični napor znatno stopnjuje, kvaliteta dela je dvom ljiva in, k ar je najvažnejše, vsi vpenjalni elem enti naprave so prekom erno obrem e njeni, zato im ajo razm erom a k ratk o življenjsko dobo. Da se izognemo vsem tem negativnim posledicam, uvajam o pnevm atična, hidravlična, pnevm ohidravlična ali m ehanično-hidravlična vpenjala. Slika 1 prikazuje m ehanično-hidravlično vpenjanje zobnikov n a pehalnih strojih»lorenz«s 5. V delovno vreteno stro ja je vgrajena m ehaničnohidravlična naprava za v p en jan je zobnikov. V penjam o m ehanično s krožnim i vzm etm i»schnorr«v dvojnih paketih. K er so pehalni zobniki razm erom a d rago re zilno orodje, je tre b a posebno* p aziti n a zanesljivo v p e n ja n je obdelovancev. To zanesljivost dosežem o s krožnim i vzm etm i. K rožne vzm eti im ajo skoraj neom ejeno življenjsko dobo, če jih o brem enjujem o v ok v iru n jihovih dopustnih obrem enitev. Ne smemo* jih stiskati do sploščenosti. Možno jih je nastaviti v poljubno prednapetost. P ri stisku nim am o naknadnega usedanja, zato računam o z veliko zanesljivostjo* v tlak u. Če so potreb n e večje sile v p en jan ja, jih nalagam o dvojno, tro j no... Tem u prim erno se tudi sila poveča dvakrat,