UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Gašper Glavar EMBALAŽA ZA IZVEDBO NAROČIL SPLETNE TRGOVINE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, ju

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Gašper Glavar EMBALAŽA ZA IZVEDBO NAROČIL SPLETNE TRGOVINE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, julij 2014

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Gašper Glavar EMBALAŽA ZA IZVEDBO NAROČIL SPLETNE TRGOVINE diplomsko delo univerzitetnega študija Mentor: izr. prof. dr. Andrej Lisec Somentor: pred. dr. Marko Cedilnik Celje, julij 2014

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisan Gašper Glavar, študent Fakultete za logistiko, Univerze v Mariboru, univerzitetnega programa Logistika sistemov, z vpisno številko , izjavljam, da sem avtor diplomskega dela z naslovom: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo, in sem to tudi jasno zapisal v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Ksenija Pečnik, prof. slov. jezika. V Celju, dne Podpis avtorja:

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Andreju Liscu in somentorju pred. dr. Marku Cedilniku za pomoč v obliki usmerjanja, dopolnjevanja in svetovanja pri nastajanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem podjetju Mercator, d. d., še posebej Jožetu Glavaču za nasvete in možnost praktičnega vpogleda v področje obravnave. Ne nazadnje pa se zahvaljujem tudi staršem za podporo pri nastajanju diplomskega dela.

5 Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine Trgovine z živili poskušajo tako kot druga podjetja dvigniti svoj tržni delež s pomočjo spletne prodaje. Spletno nakupovanje je ena izmed vrst oskrbnih kanalov, ki se je potrošniki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov vse bolj poslužujemo. V diplomskem delu obravnavamo točno določen funkcionalni del spletnega nakupovanja, in sicer izvedbo naročil z distribucijo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del temelji na proučevanju domače in tuje literature, medtem ko praktični del odraža trenutni stanje v podjetju Mercator, d. d. Na podlagi izvedenih analiz v podjetju smo izpostavili probleme obravnavanega področja in se osredotočili na reševanje točno določenega problema, to je uporabe nepovratne embalaže. V zadnjem delu diplomskega dela smo predstavili predlog rešitve z uporabo povratne plastične embalaže v procesih izvedbe naročil z distribucijo. Ključne besede: spletno nakupovanje, izvedba naročil, povratna embalaža, nepovratna embalaža. Packaging for making orders in online shopping Grocery stores are trying to raise their market share with the help of online shopping, just like other companies do. Online shopping is one of the types of supply channels that is increasingly resorted to by the modern- age consumer (for one reason or another). In this dissertation we discuss the specific functional part of online shopping, namely giving orders with the distribution. The dissertation consists of the data obtained from both the theoretical and the practical work. The teoretical part is the area of treatment on the basis of the literature, written by Slovene as well as foreign experts, while the practical part reflects the current state in company Mercator, Plc. Based on the analysis made in the company we have highlighted problems of the discussed field and focus on solving a specific problem, that is the use of non-returnable packaging. In the last part of the dissertation we have presented a proposal of the solution, with the use of returnable plastic packaging in processes of making orders with the distribution. Keywords: online shopping, making orders, returnable packaging, non-returnable packaging.

6 KAZALO UVOD... 1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA... 1 CILJI, NAMEN IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA... 2 PREDSTAVITEV OKOLJA... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... 4 METODE DELA TEORETIČNE OSNOVE PODROČJA OBRAVNAVE PREDSTAVITEV LOGISTIKE IN OSKRBOVALNE VERIGE Distribucija Transport Skladiščenje EMBALAŽA Funkcija in naloga embalaže Razvrstitev embalaže glede na trajnost SPLETNO NAKUPOVANJE Elektronsko poslovanje podjetja s potrošnikom Pomen zadovoljevanja potrošnikovih želja POSNETEK TRENUTNEGA STANJA ORGANIZACIJA PROCESOV IZVEDBE NAROČIL Z DISTRIBUCIJO Oddaja in sprejem naročil Komisioniranje izdelkov Sestavljanje naročil Distribucija naročil UPORABA STANDARDNE KARTONSKE EMBALAŽE SWOT-ANALIZA Prednosti Slabosti Priložnosti Nevarnosti KRITIČNA ANALIZA Kritična analiza uporabe embalaže Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine v

7 3 PREDLOGI IZBOLJŠAV TRENUTNEGA STANJA PREDLOG REŠITVE Z UPORABO POVRATNE EMBALAŽE Primerjava uporabe dveh različnih embalaž Primer rešitve z uporabo povratne embalaže ZAKLJUČEK OCENE IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMOV POGOJI ZA UVEDBO REŠITEV MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA LITERATURA IN VIRI Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine vi

8 KAZALO SLIK Slika 1: Spletna trgovina v hipermarketu Ljubljana Slika 2: Portal spletne trgovine Mercator Slika 3: Voziček z embalažami za komisioniranje Slika 4: Kombi za dostavo naročil Slika 5: Nepovratna kartonska škatla Slika 6: Primer povratne plastične embalaže Slika 7: Dostavni tovornjak podjetja Tesco Slika 8: Primer uporabe papirnatih reciklažnih vrečk KAZALO TABEL Tabela 1: SWOT-analiza uporabe nepovratne kartonske embalaže Tabela 2: Gibanje stroškov uporabe različnih embalaž Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine vii

9 SEZNAM KRATIC BDP B2B B2C C2C B2G C2G G2G CRM RF EUR USD bruto družbeni proizvod angl. business to business angl. business to customer angl. customer to customer angl. business to government angl. customer to government angl. government to government angl. customer relationship management (menedžment odnosov s strankami) angl. radio frequency (radijska frekvenca oziroma radiofrekvenčni spekter) evro ameriški dolar Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine viii

10 UVOD Opredelitev področja in opis problema Trgovska podjetja se morajo dandanes tako kot vsa druga nenehno prilagajati spremembam na trgu, ki so v zadnjem času še toliko pogostejše, saj so določeni trgi že začeli okrevati od nastanka gospodarske krize izpred nekaj let. To pomeni, da morajo biti prilagodljiva in pripravljena na hitre spremembe v smislu pripravljenosti ponuditi potrošniku, kar si ta v danem trenutku zaželi. Eden izmed trendov, ki sovpada s potrošnikovimi željami in ki pravzaprav nima meja zaradi globalne uporabe interneta, je nedvomno tudi spletno nakupovanje pri trgovskih podjetjih. To vrsto nakupovanja, ki je ena izmed številnih možnih med različnimi oskrbnimi kanali, bomo predstavili v diplomskem delu. Osredotočili se bomo na točno določen funkcionalni del spletnega nakupovanja, to je izvedbo naročil z distribucijo. Predstavili bomo področje izvedbe naročil z distribucijo in izpostavili probleme tega področja v družbi Skupina Mercator (v nadaljevanju podjetje Mercator). Obravnavano področje diplomskega dela se bo tako nanašalo na logistični del izvedbe naročil z distribucijo in, širše gledano, na vse procese, ki so del tega področja. Osredotočili se bomo na problematiko v procesih izvedbe naročil, ki jih sestavljajo sprejem, komisioniranje in sestavljanje naročil. Rešitve in novi prijemi pri izvedbi naročil so zelo pomembni tudi za uspešnejšo distribucijo naročil do potrošnikov in celotno delovanje storitve spletnega nakupovanja. Problem, ki predstavlja jedro obravnavanja v diplomskem delu, se nanaša na trenutno uporabo standardne kartonske embalaže. Posledice uporabe takšne embalaže se pojavljajo v vseh procesih znotraj izvedbe naročil z distribucijo, saj se ta uporablja znotraj vseh procesov, vključno z distribucijo do potrošnika. Težava standardne kartonske embalaže je tudi v tem, da gre za nepovratno embalažo, ki predstavlja velik strošek za podjetje. Predlog rešitve se bo navezoval na iskanje takšne možnosti, ki bo lahko zmanjšala stroške v primerjavi s trenutno uporabo nepovratne embalaže ter hkrati povečala učinkovitost izvajanja izvedbe naročil z distribucijo. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 1

11 Cilji, namen in teze diplomskega dela Cilj diplomskega dela lahko razdelimo na več stopenj. Najprej želimo predstaviti področje logističnega dela spletnega nakupovanja v podjetju Mercator, kasneje pa posneti trenutno stanje, se z njim seznaniti, ga analizirati ter na podlagi ugotovitev poiskati priložnosti za rešitve na področju izvedbe naročil z distribucijo. Končno pa želimo podati še predloge za rešitve izpostavljenega problema na področju raziskovanja uporabe nepovratne kartonske embalaže. Namen diplomskega dela je predlagati takšno rešitev, ki bo omogočila racionalnejšo in kakovostnejše izvajanje storitve spletnega nakupovanja. Teza, ki jo bomo poskušali ovreči ali potrditi skozi diplomsko delo, je naslednja: uporaba ustrezne embalaže je ključna za učinkovito distribucijo in ohranjanje ustrezne kakovosti embaliranih izdelkov. Predstavitev okolja Skozi diplomsko delo bomo predstavili področje izvedbe naročil z distribucijo točno določenega okolja, in sicer bomo naredili posnetek dejanskega stanja v podjetju Mercator. V nadaljevanju bomo predstavili podjetje skozi zgodovino in njegove trenutne osnovne značilnosti na področju poslovanja. Mercator se je skozi zgodovino spreminjal iz leta v leto. Skozi čas je prihajalo do prestrukturiranj, optimizacij in številnih drugih procesov, na primer vstopanja na tuje trge in dodajanja različnih sistemov v poslovanje, kot je tudi bonitetni sistem z uporabo Pika kartice.»v letu 1949 je bilo ustanovljeno podjetje na debelo Živila Ljubljana, predhodnik Skupine Mercator. [ ]. Leta 1953 je začela delovati družba z imenom Mercator kot trgovsko podjetje na debelo s sedežem v Ljubljani. Temeljna značilnost Mercatorjevega razvoja vse do leta 1990 je bilo interesno povezovanje manjših lokalnih trgovskih, industrijskih, kmetijskih, gostinskih in storitvenih podjetij, pri čemer so vsa podjetja ohranila pravno samostojnost. Leta 1990 je prišlo do kapitalske povezave družbe s hčerinskimi družbami, kar je začetek koncernske organiziranosti in uveljavitve imena Poslovni sistem Mercator, d. d.«(»mejniki v razvoju Skupine Mercator«[Predstavitev podjetja Mercator, d. d.], b. d.). Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 2

12 »Skupina Mercator je ena največjih gospodarskih skupin v Sloveniji ter v celotni regiji Jugovzhodne Evrope. V Sloveniji je prisotna z devetnajstimi družbami, na ostalih trgih Jugovzhodne Evrope pa v okviru Skupine Mercator posluje 17 odvisnih družb. Obvladujoča družba Skupine je družba Poslovni sistem Mercator, d. d., s sedežem v Republiki Sloveniji. Primarna in najpomembnejša dejavnost Skupine Mercator je trgovina na drobno z izdelki vsakdanje rabe v gospodinjstvu, ki jo razširjamo s ponudbo dopolnilnih storitev. S tem želimo svojim kupcem zagotoviti celovito ponudbo, ki bo ustrezala njihovim potrebam in željam«(»o Skupini«[Predstavitev podjetja Mercator, d. d.], b. d.). Poslanstvo podjetja Mercator (»Poslanstvo, vizija, vrednote«[predstavitev podjetja Mercator, d. d.], b. d.) je zagotavljati naslednje: zadovoljni potrošnik nas prepoznava kot najboljšega trgovca, ki ponuja vse, kar ponuja diskont, in mnogo več; zaposleni z nasmehom na obrazu in žarom v očeh so ključna konkurenčna prednost, ki bodo lahko v stabilnem okolju razvijali svoje potenciale; stremimo k stabilni lastniški strukturi, ki bo podpirala razvoj družbe na osnovi doseženih uspehov; Mercator si prizadeva za doseganje zaupanja vseh deležnikov. Okolje, v katerem bomo preizkušali teorijo še v praksi v smislu ugotavljanja priložnosti za nove rešitve nekega problema, je torej podjetje Mercator. Zraven že navedenih dejstev o Mercatorju se je skozi leta v njem spreminjalo tudi vodstvo, s čimer so se razvijale nove vizije in posledično se je sledilo novim ciljem. Eden izmed teh je tudi vzpostavitev spletnega nakupovanja kot nove možnosti oskrbovanja potrošnika. To je v zadnjem času preraslo v enega izmed sistemov, ki je ključen, da je podjetje še lahko konkurenčno, predvsem če sledimo nekim trendom trgovskih podjetij z živili na tujih trgih. Ta način elektronskega poslovanja pa je vse bolj prepoznaven tudi na slovenskem trgu. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 3

13 Predpostavke in omejitve Temeljna predpostavka, iz katere bomo izhajali, je, da želijo podjetja, konkretno Mercator, čim bolj ugoditi željam potrošnika, ki pa so vedno večje in raznolike. To je uvajanje novosti oziroma trendov, ki so značilni za obravnavano temo. To pomeni, da predpostavljamo tudi, da bi spremembe na področju izvedbe naročil z distribucijo oziroma natančneje na področju uporabe trenutne embalaže močno vplivale na racionalnejšo in bolj kakovostno delovanje tega področja in ob tem zmanjševanje stroškov. Razne omejitve pri nastajanju diplomskega dela so naslednje: nezmožnost podrobnega primerjanja raziskovalnega področja podjetja Mercator z vodilnimi trgovskimi multinacionalkami in prihajanja do zaključkov; omejen dostop do podatkov, ki so posledica pomanjkanja literature ali poslovne skrivnosti podjetja Mercator; omejitev na raziskovanje enega podjetja, ker ostala trgovska podjetja z živili na slovenskem trgu še ne uporabljajo možnosti spletnega nakupovanja. Metode dela Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu se bomo seznanili s področjem analiziranja. Vsebina tega dela bo podkrepljena s podatki iz literature domačih in tujih avtorjev. Drugi del je sestavljen iz informacij in podatkov, pridobljenih na podlagi praktičnega raziskovanja v podjetju Mercator, in iskanja rešitev za trenutno stanje. V tem delu smo skozi posnetek trenutnega stanja pridobili podatke o dejanskem stanju v podjetju na področju izvedbe naročil z distribucijo. Metode, s katerimi smo si pomagali in ki smo jih uporabili pri pridobivanju podatkov, so naslednje: metoda deskripcije oziroma opisovanja, s katero smo opisovali postopke, dejstva; metoda kompilacije oziroma sestavljanja; metoda opazovanja, ki smo jo uporabili pri posnetku trenutnega stanja; metoda analize, v okviru katere smo uporabili SWOT-analizo; Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 4

14 metoda anketiranja, s katero smo opravili intervjuje; primerjalna metoda. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 5

15 1 TEORETIČNE OSNOVE PODROČJA OBRAVNAVE Trgovska podjetja z živili želijo tako kot večina drugih slediti sodobnemu načinu poslovanja in posledično željam potrošnikov. Te sovpadajo z načinom življenja potrošnika, ki ima v zadnjih časih zaradi prenatrpanega urnika vse manj časa za obstranske stvari, kamor sodi tudi vsakodnevno nakupovanje v klasičnih trgovinah. Potrošnik zato vse bolj uporablja priročnejši način nakupovanja prek spleta. To je eden izmed številnih oskrbnih kanalov, ki so potrošniku na voljo. Gre za sistem, ki je sestavljen iz različnih delov, eden od teh funkcionalnih delov je tudi izvedba naročil z distribucijo. Ko govorimo o določenih sistemih, ki so del neke celote, moramo poznati tudi pomen te celote. V našem primeru je ta celota del logistike. Še natančneje pa je to le eden izmed podsistemov v oskrbovalni verigi. Torej ne smemo pozabiti, da obravnavamo le del neke celote, ki mora biti s procesi ves čas v skladu s cilji celotne oskrbovalne verige. Zato moramo na začetku vedeti, kakšen je pomen oziroma definicija te celote, katere del je naše obravnavano področje. 1.1 Predstavitev logistike in oskrbovalne verige Rushton, Croucher in Baker (2010, str. 4) pravijo, da se vzporedno z razvojem in pomembnostjo distribucije, logistike in oskrbovalne verige veča tudi število definicij, ki so uporabljene za te pojme. Tako ni pravega imena ali definicije, ki bi veljala za te pojme, saj se neprestano razlikujejo izdelki, podjetja in sistemi v logistiki in oskrbovalni verigi. Nekatera različna imena, ki se navajajo za distribucijo in logistiko, so: fizična distribucija; logistika; poslovna logistika; trženjska logistika; upravljanje oskrbovalne verige; upravljanje materialov; pretok izdelkov. Logistika s svojimi podsistemi je zelo pomembna gospodarska panoga vsake države. Logistika je velik del BDP-ja v razvitih državah, čemur bi lahko sledila tudi Slovenija. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 6

16 Rushton et al. (2010, str. 9) so mnenja, da je logistika pomembna aktivnost, ki izdatno uporablja človeška in materialna sredstva, ki vplivajo na sleherno državno gospodarstvo. Celotni logistični koncept zagovarja prednost gledanja posameznih logističnih elementov kot neke celote. Podobno velja za oskrbovalno verigo, ki pa v proces delovanja vključuje še dobavitelje in končne uporabnike. Drugače povedano, vključuje še zgornji del (dobavitelji) in spodnji del (končni uporabniki) sodelujočih v oskrbovalni verigi (Rushton et al., 2010, str. 27). Oskrbovalna veriga ima torej širši pomen kot logistika. V zadnjem času si podjetja tako ne morejo predstavljati konkurenčnosti na trgu, ne da bi imela dovršeno organiziranost celotne oskrbovalne verige, kar pomeni, da morajo biti posamezni podsistemi v tej oskrbovalni verigi del neke celote in tako ves čas stremeti k enotnemu cilju. Chopra in Meindl (2010, str ) navajata, da je oskrbovalna veriga sestavljena iz vseh strank, ki so neposredno ali posredno vključene v izpolnjevanje potrošnikovih želja. Oskrbovalna veriga tako ne vključuje le dobaviteljev in proizvajalcev, ampak tudi prevoznike, skladišča, trgovce na drobno in celo potrošnike. Znotraj vsake organizacije, na primer proizvodnega podjetja, oskrbovalna veriga vključuje vse funkcije, ki zajemajo prejemanje in izpolnjevanje potrošnikovih želja. Kot še navajata, bi moral biti cilj vsake oskrbovalne verige maksimirati skupno ustvarjeno vrednost. Ta vrednost, ki jo oskrbovalna veriga ustvari, pa je razlika med vrednostjo končnega izdelka za potrošnika in stroški, ki jih oskrbovalna veriga utrpi ob izpolnjevanju potrošnikove želje za določen izdelek. Logistika se običajno nanaša na aktivnosti, ki mejijo na eno organizacijo, medtem ko se oskrbovalna veriga nanaša na mrežo podjetij, ki koordinirano delujejo skupaj, da dostavijo izdelek na trg. Razlika med njima je tudi v tem, da se tradicionalna logistika osredotoča na aktivnosti, kot so nabava, distribucija, oskrbovanje in skladiščenje, medtem ko se oskrbovalna veriga zraven vseh teh aktivnosti ukvarja še s trženjem, z razvijanjem novih izdelkov, s financiranjem in pomočjo strankam (Hugos, 2006, str. 4). Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 7

17 1.1.1 Distribucija V tem podpoglavju bomo predstavili osnove podsistema distribucije kot enega izmed delov oskrbovalne verige in področja, ki je del obravnave v diplomskem delu. Chopra in Meindl (2010, str. 86) pravita, da se distribucija navezuje na korake v oskrbovalni verigi, ki morajo biti narejeni, da se izdelek premika in skladišči od dobavitelja na eni strani do potrošnika na drugi. Surovina in njene komponente se premikajo od dobavitelja do proizvajalca, medtem ko se končni izdelek premika od proizvajalca do končnega potrošnika. Distribucija je ključni dejavnik dobička nekega podjetja, saj neposredno vpliva tako na stroške oskrbovalne verige kot na izkušnje potrošnika. Kot še pravita, ne bi pretiravali, če rečemo, da sta dve najbolj dobičkonosni podjetji na svetu (Wal-Mart in Seven-Eleven Japan) svojo uspešnost zgradili prav na izrednem načrtovanju in delovanju distribucije. Ehrmann (v Segetlija, 2006, str. 206) navaja, da so glavne odločitve v distribucijski logistiki s strateškega pogleda naslednje: določanje distribucijskih kanalov; odločitev o zastopniku; določanje lokacije skladišča; odločitev za lasten ali tuj transport; odločiti se glede načela proizvesti ali nabaviti (angl. make or buy); odločiti se glede najnižje količine naročil. Distribucijski podsistem se deli na dve funkciji, ki sta enakovrednega pomena, vsaka pa ima svojo nalogo v podsistemu. Ti dve funkciji sta distribucijski kanali in fizična distribucija. Segetlija (2006, str. 11) pravi, da distribucijski kanali označujejo tok blaga od proizvajalca do potrošnika, medtem ko je fizična distribucija način dostavljanja tega blaga in njegovo skladiščenje. Fizična distribucija obsega širok krog aktivnosti, ki se ukvarjajo s premikanjem končnih izdelkov od točke proizvodnje do potrošnika kakor tudi s premikanjem surovine od točke nabave do začetka proizvodne linije. Izraz fizična distribucija se velikokrat uporablja kot sinonim izrazoma logistično trženje in tržna logistika. Stroške fizične Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 8

18 distribucije bi v vsakem primeru bilo treba minimizirati, saj so ti ključni za rentabilnost podjetja. Delovanje fizične distribucije se je tudi že razširilo na delovanje celotne oskrbovalne verige. Delovanje oskrbovalne verige se tako začne že pred fizično distribucijo z namenom, da se izvrši nabava surovin, ki se nato skozi procese preoblikujejo v končne proizvode in nato dostavijo do končnega potrošnika. Distribucijski kanali oziroma tržni kanali, kot jim tudi pravimo, so soodvisne institucije, ki so med seboj povezane zaradi skupnega cilja. Ta je olajšati prenos blaga od proizvajalca do končnega potrošnika. Širše gledano, bi lahko rekli, da so distribucijski kanali skupina soodvisnih organizacij, vključenih v proces, ki bo proizvodom in storitvam omogočil razpoložljivost za koriščenje (Segetlija, 2006, str ). Kadar govorimo o distribucijskih kanalih, imajo zelo pomembno vlogo tudi posredniki, kot so na primer razni agenti ali zastopniki. Ti pridejo do večje izrazitosti, kadar neko podjetje deluje na večjem trgu. Tako lahko rečemo, da v procesu distribucije ne sodelujejo le proizvajalci, trgovci in potrošniki, ampak tudi prodajni agenti, predstavniki proizvajalcev in drugi. Naloge posrednikov so različne, ena izmed teh je tudi zmanjševanje transakcij med proizvajalci in končnimi potrošniki. Kadar imamo na primer veliko število posrednikov, se lahko število transakcij med proizvajalcem in potrošnikom celo poveča in je tako celo večje, kot če posrednikov sploh ne bi bilo. To posledično pomeni, da le optimalen izbor števila posrednikov dejansko tudi minimizira stroške prometnih transakcij. Navsezadnje pa je treba tudi poudariti, da je neposredna distribucija kljub temu še zmeraj najenostavnejši kanal distribucije. To pomeni, da obstaja le neposreden odnos med proizvajalcem in potrošnikom (Segetlija, 2006, str ) Transport Zelo pomemben proces podsistema distribucije je transport, ki ima prav tako zelo pomembno vlogo v oskrbovalni verigi. Chopra in Meindl (2010, str ) pravita, da je vloga transporta premikanje izdelkov skozi različne stopnje v oskrbovalni verigi. Kot ostali procesi ima tudi transport zelo pomembno vlogo v učinkovitosti in odzivnosti oskrbovalne verige. Hitrejši transport omogoča oskrbovalni verigi, da je tudi odzivnost hitrejša, ampak ob tem zmanjšuje njeno učinkovitost. Kot še navajata, so glavne Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 9

19 komponente transporta, ki jih morajo podjetja analizirati, ko gradijo oskrbovalno verigo, naslednje: načrtovati transportno omrežje; izbrati vrsto transporta (zračni, vodni, železniški, cestni ali cevovodni); proučiti s transportom povezane elemente (na primer povprečne transportne stroške, povprečne transportne pošiljke in drugo); najti kompromis med odzivnostjo in učinkovitostjo. V sklopu diplomskega dela obravnavamo cestni transport kot vrsto transporta, ki ga podjetje Mercator uporablja za dostavljanje naročil do končnega potrošnika. Od podjetja do podjetja pa se razlikuje vozni park, ki je na voljo v sklopu cestnega transporta. Ta se največkrat prilagaja potrebam in željam kupcev oziroma vrsti blaga, ki ga bomo transportirali. Zelo pomembno za podjetja je, ali se bodo odločala za zunanjega izvajalca kot nekoga, ki bo prevzel proces transporta, ali bodo sama izvajala ta proces oskrbovalne verige. Rushton et al. (2010, str. 395) so mnenja, da so tisti glavni vidiki pri ocenjevanju, ki jih morajo podjetja preučiti ob tem, ko se odločajo za vrsto transportnega sredstva v svojem voznem parku, naslednji: vidik učinkovitosti; ekonomski vidik; vidik zakonitosti. Ko govorimo o učinkovitosti, imamo v tem kontekstu v mislih učinkovito pot, da se opravi neko delo, ki sloni na določenih dejavnikih. Ti dejavniki so narava delovanja, karakteristike tovora in specifičnost vozila. Naslednji vidik ocenjevanja je tako imenovani ekonomski vidik. Ta obsega kupnino in stroške, ki nastanejo ob izbiri različnih vozil. Glavni elementi pri ocenjevanju so fiksni stroški vozila, variabilni stroški vozila, stroški življenjskega cikla nekega vozila in drugi. Tretji in hkrati zadnji vidik ocenjevanja pa je zakonski vidik. Ta zagotavlja, da so vozila izbrana in da delujejo v skladu s trenutno transportno zakonodajo. Glavni dejavniki pri ocenjevanju so predpisana teža in velikost vozila, zdravstvena in varnostna pravila, licence upravljavcev in drugo (Rushton et al., 2010, str ). Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 10

20 Kot smo že omenili, je ena pomembnejših odločitev pri poslovanju podjetij, ali uporabiti zunanje izvajalce za upravljanje določenih procesov svojega podjetja ali jih upravljati samostojno. V podjetju Mercator je prisotna uporaba obeh primerov, saj so nekateri procesi v upravljanju podjetja, nekateri pa se upravljajo s pomočjo zunanjih izvajalcev. To lahko opazimo tudi v procesu distribucije, ki predstavlja zadnji proces v sklopu obravnavanega funkcionalnega dela spletnega nakupovanja, kjer se naročilo dostavi do končnega potrošnika. Chopra in Meindl (2010, str. 412) menita, da odločitev o najemanju zunanjih izvajalcev temelji na rasti presežka oskrbovalne verige, ki je pridobljen s tretjo osebo, in rastjo tveganja, nastalega z uporabo te tretje osebe. Tako se odločamo za najemanje zunanjega izvajalca, če je rast presežkov velika z malo možnostjo rasti tveganja. Na drugi strani obdržimo procese v upravljanju podjetja, če je rast presežkov mala ali je povečanje tveganja veliko. Obstaja širok spekter možnosti oziroma procesov, ki jih lahko opravljajo zunanji izvajalci za podjetja. Tako se lahko podjetja odločijo, da bodo najemala zunanje izvajalce za več procesov ali samo enega, oziroma se lahko na drugi strani odločajo, ali bodo najemala različne zunanje izvajalce za en proces ali enega samega za določen proces oziroma dejavnost. Zunanji izvajalci lahko upravljajo obe smeri fizičnega toka, tako vstopajoče kot odhajajoče toke, z vsemi podpornimi procesi. Najboljša izbira za podjetja, predvsem tista nelogistična, je, da najemajo zunanje izvajalce za celotno upravljanje logistične dejavnosti in se tako posvetijo svoji primarni dejavnosti (Rushton et al., 2010, str. 520). V določenih primerih, ko se podjetja odločijo za zunanjega izvajalca dejavnosti z namenom zmanjševanja stroškov, se njihovi stroški v bistvu ne zmanjšujejo, kot se je pričakovalo, ampak se celo povečajo. Ko se podjetje odloči za najem zunanjega izvajalca s ciljem zmanjševanja stroškov, se običajno to zmanjševanje stroškov zgodi na dolgi rok in ne v kratkem roku. V veliko primerih, ko podjetja najemajo zunanjega izvajalca le za določeno dejavnost oziroma proces, pričakujejo, da bodo tako izboljšala proces in rešila določen problem. Takšno mišljenje pa je zmotno, saj se le z najemanjem zunanjega izvajalca ne da reševati problemov. Tako je najprej treba ugotoviti, ali je Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 11

21 slaba izvedba določenega procesa morda rezultat slabega poslovanja (Mclvor, 2005, str ). Chopra in Meindl (2010, str ) navajata, da morajo podjetja oceniti naslednja tveganja, kadar se odločajo za najem zunanjega izvajalca: preveriti, da ga ne dajejo zunanjim izvajalcem, ker so nad procesom izgubili nadzor; podcenjevanje stroškov uskladitve z zunanjim izvajalcem; izguba stika s potrošnikom ali dobaviteljem; možnost izgube zmogljivosti svojega podjetja in s tem pomoči, da ob tem raste moč zunanjega izvajalca; uhajanje zaupnih informacij in podatkov zunanjemu izvajalcu; slabe pogodbe z zunanjimi izvajalci Skladiščenje Kot vemo, se podsistem distribucijske logistike ne nanaša samo na proces dostave, ampak so v ta podsistem vključeni tudi ostali procesi, kot je na primer skladiščenje končnih izdelkov. To temo bomo predstavili predvsem zaradi dejstva, ker se v našem primeru ukvarjamo in osredotočamo na problem, katerega predmet (embalaža) je del oziroma se uporablja v skladiščnem sistemu. Govorimo tako o splošnem pomenu skladiščenja, ki je prisoten predvsem, kadar govorimo o tistem tradicionalnem trgovinskem sistemu, kjer so manjše trgovine velikokrat oskrbovane iz večjega centralnega skladišča. V našem primeru pa bi lahko rekli, da gre za obliko skladiščenja končnih izdelkov, ki v Mercatorju čakajo, da bodo kasneje distribuirani do končnih potrošnikov. Segetlija (2006, str. 201) pravi, da distribucijska logistika zajema vse aktivnosti, ki so povezane z dostavo končnih izdelkov do končnega potrošnika, ta dostava pa je lahko neposredno iz proizvodnega procesa ali iz skladišča, kjer se skladiščijo končni izdelki proizvodnje. Skladiščenje je ključna komponenta moderne oskrbovalne verige in je vključeno v različne stopnje nabave, proizvodnje in distribucije blaga. Vedeti moramo, da so Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 12

22 skladišča pogosto tisti element oskrbovalne verige, ki je stroškovno največji, ravno zato je toliko pomembneje, da z njimi uspešno upravljamo. Glavni cilj večine skladišč je začasno prekiniti pot blaga skozi oskrbovalno verigo do končnega potrošnika. Obstaja veliko tehnik, kot sta na primer sistem prilagodljive proizvodnje in ekspresna dostava, ki omogočajo zmanjševanje potreb po skladiščenju in s tem zmanjševanje stroškov (Rushton et al., 2010, str ). Širše gledano, lahko v povezavi s skladiščenjem omenimo še tako imenovani skladiščni menedžment, ki operira s skladiščnim in distribucijskim sistemom oziroma, bolje rečeno, učinkovito upravlja s sistemoma. Skladišča in sistemi upravljanja z materialom so ključni elementi med tokom blaga in gradijo povezavo med proizvajalcem in potrošnikom (Ten Hompel & Schmidt, 2007, str. 1). Segetlija (2006, str. 250) skladišča razvršča na centralna in regionalna skladišča, vsaka izmed teh dveh vrst pa ima naslednje značilnosti. centralno skladišče: o visoki transportni stroški; o nižji skladiščni stroški; o počasnejša dostava. regionalno skladišče: o nizki transportni stroški; o višji skladiščni stroški; o možnost hitre dostave. 1.2 Embalaža V nadaljevanju bomo predstavili osnove embaliranja in embalaže kot predmeta, ki se uporablja v procesih funkcionalnega dela izvedbe naročil z distribucijo. Osnovni pomen embalaže moramo poznati predvsem zaradi tega, ker se bo problematika diplomskega dela osredotočala na trenutno uporabo standardne kartonske embalaže. Znotraj obravnavanega področja izvedbe naročil z distribucijo se ves čas uporablja embalaža, ki služi različnim namenom. Gre za standardno kartonsko škatlo, ki se v procesih Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 13

23 komisioniranja, sestavljanja in distribucije naročil uporablja kot embalaža, v katero se nalagajo izdelki naročil spletnega nakupovanja. Černič et al. (2005, str. 10) pravijo takole:»embalaža je nosilec, omot in vse tisto, v kar blago zavijamo, polnimo, vstavljamo, pripravljamo, skratka embaliramo oziroma pakiramo. Izdelke embaliramo zato, da ohranimo njihovo vrednost, olajšamo prevoz, manipuliranje, skladiščenje, razstavljanje in uporabo. Na poti od proizvajalca do potrošnika je izdelek izpostavljen najrazličnejšim vplivom, ki ga lahko poškodujejo in uničijo. Naloga embalaže je varovanje izdelka, da pride nepoškodovan v roke potrošnika ali kupca.«v današnjih časih je embalaža vsesplošno znana in v večini primerov nujna, saj obdaja, izboljša in obvaruje blago, ki ga kupimo, vse od proizvodnje do končnega potrošnika. Področje embaliranja predstavlja približno 2 % BDP-ja v razvitih državah, približno polovica tega je uporabljena za pakiranje živil. Kljub pomembni vlogi, ki jo ima embaliranje, velikokrat velja, da podjetjem prinaša nepotrebne stroške. Pomembno je, da poznamo razliko med embalažo, embaliranjem in pakiranjem. Embalaža predstavlja fizični subjekt, ki vsebuje izdelek oziroma v katerem se nahaja izdelek. Embaliranje je koordiniran sistem pripravljanja blaga za transport, distribucijo, skladiščenje, prodajo in končno uporabo, ki bo omogočil varno dostavo tega blaga do končnega potrošnika. Pakiranje pa lahko definiramo kot ograditev izdelka ali več teh v embalažo (Robertson, 2006, str. 1 2). Pojem embalaža ima veliko število definicij oziroma razlag predvsem zaradi različnih namenov in nalog, zaradi katerih jo uporabljamo. Černič et al. (2005, str ) definirajo pojem embalaže glede na osnovne dejavnike: glede na proizvodnjo je embalaža sredstvo, ki varuje izdelek med prevozom, skladiščenjem in uporabo; glede na zaščito in varovanje je embalaža sredstvo, ki skupaj z izdelkom tvori celoto, ga varuje pred razsipom in zunanjimi vplivi (mehanskimi, biološkimi, kemičnimi, okoljskimi); glede na konstrukcijo mora biti funkcionalna, enostavna, izvirna, ustrezati mora sodobnemu okusu in željam trgovine ter načinu predstavljanja; Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 14

24 glede na ekonomičnost je embalaža optimalno pakiranje, ki naj ob kar najmanjših stroških ščiti in predstavlja izdelek Funkcija in naloga embalaže Identifikacija in varovanje izdelkov med procesi je eden glavnih namenov katere koli embalaže. Edino merilo uspešnosti so stroški embalaže, zato lahko rečemo, da je embalažo, ki omogoča enostavno in bolj kakovostno uporabo proizvoda, mogoče reciklirati in je tako uporabna tudi v druge namene ter ob tem opravičuje svojo ceno in ekonomičnost. Naloga embalaže je varovati izdelek, ki je izpostavljen najrazličnejšim vplivom na celotni poti, da pride nepoškodovan v roke potrošnika. Zraven tega se od embalaže velikokrat pričakuje, da varuje izdelek tudi, ko je ta že v rokah potrošnika (Černič et al., 2005, str. 11). Robertson (2006, str. 3 5) navaja naslednje štiri osnovne funkcije embalaže: zadržati vsebino (kar po eni strani preprečuje širjenje onesnaževanja, kadar govorimo o nevarnih izdelkih, in zadržuje vsebino izdelkov, za katero ne želimo, da nam uide); obvaruje vsebino (pred različnimi zunanjimi vplivi, kot so voda, vlaga, plini in drugo); omogoča udobje oziroma prikladnost vsebine (kot je na primer embalaža, ki omogoča lahko rokovanje oziroma omogoča, da se pride do vsebine na lahek način); komunikacija (kot pravi star pregovor, embalaža mora obvarovati to, kar prodaja, in prodajati tisto, kar varuje, oziroma z drugimi besedami embalaža predstavlja izdelek). Poznamo tri stopnje embalaže, to so primarna, sekundarna in terciarna. Primarna ali prodajna embalaža zadržuje osnovni izdelek in je pripeljana na dom s strani potrošnika. Sekundarne ali skupinske embalaže so narejene tako, da vsebujejo več primarnih embalaž in so prav tako namenjene potrošniku kot tudi prodajalcu za lažje polnjenje trgovskih polic. Tretja stopnja embalaž je namenjena lažjemu transportu in vsebuje tako primarne kot sekundarne embalaže. Primer transportne embalaže so največkrat palete, Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 15

25 ki vsebujejo večje število skupnih embalaž za lažje in hitrejše manipuliranje z izdelki (Gustafsson, Jönson, Smith & Sparks, 2006, str ) Razvrstitev embalaže glede na trajnost V tem podpoglavju bomo predstavili, kako razdelimo embalažo glede na trajnost njene uporabe. To področje nas zanima predvsem zato, ker bomo v nadaljevanju predstavili trenutno stanje uporabe nepovratne embalaže v podjetju Mercator. To bo tudi naš osrednji obravnavani problem, za katerega bomo poiskali rešitev v uporabi takšne povratne embalaže, ki bo lahko še kakovostneje opravljala nalogo dosedanje. Lisec (2013, str. 26) embalažo glede na trajnost razvršča na naslednji dve vrsti: odpadno ali nepovratno embalažo (je embalaža, ki je odpadek skladno s predpisom o ravnanju z odpadki. Ostanki materiala, ki nastajajo pri izdelavi embalaže, se ne štejejo za odpadno embalažo); vračljivo ali povratno embalažo (je embalaža z dolgo življenjsko dobo, za katero je zagotovljeno nadzorovano kroženje embalaže ob plačilu kavcije ali brezplačno, tako da je v največji mogoči meri po vsakokratni vrnitvi uporabljene embalaže znotraj nadzorovanega kroženja vračljive embalaže zagotovljena njena ponovna uporaba). Zelo pomembna odločitev v oskrbovalni verigi je tudi izbira o tem, ali bomo uporabljali embalaže, ki so povratne ali nepovratne. Prvo, na kar moramo biti pozorni, kadar se odločamo o teh dveh sistemih, je, da razumemo terminologijo in njuno razliko. Različni tipi transportne embalaže, ki so lahko vračljivi, se torej definirajo kot povratna embalaža. Ponovna uporaba takšne embalaže se lahko izvede znotraj podjetja, v isti ali drugi oskrbovalni verigi ter za isti ali povsem drugi izdelek, ki je predmet takšne embalaže. Poznamo različne povratne embalaže, kot so škatle, palete, vreče, paletni kontejnerji in drugo. Povratna transportna embalaža je lahko narejena za uporabo med dvema podjetjema (angl. single-loop pool system), kjer ta potuje od podjetja A do podjetja B in na koncu nazaj v podjetje A, kot tudi za uporabo med večjim številom podjetji (angl. multi-loop pool system), kjer potuje od podjetja A do številnih drugih podjetij in na koncu nazaj v podjetje A. Lahko pa gre tudi za uporabo med številnimi uporabniki (angl. open-loop pool system). Glavni razlog, da podjetja uporabljajo sistem Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 16

26 transporta s povratno embalažo, je v prihrankih oziroma zmanjševanju skupnih stroškov (Gustafsson et al., 2006, str ). Nepovratna embalaža je na dolgi rok večji strošek za podjetja v primerjavi z uporabo povratne embalaže. Nepovratno ali odpadno embalažo delimo na tisto, ki je komunalni odpadek, in tisto, ki ni komunalni odpadek. Embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna prodajna, skupinska ali transportna embalaža, ki nastane med proizvodnjo, trgovinsko in storitveno dejavnostjo kot tudi pri izvajanju del v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu in drugih dejavnostih (Lisec, 2013, str. 26). 1.3 Spletno nakupovanje V zadnjih časih vse bolj prihajajo v veljavo tehnologije, ki temeljijo na internetu, in v tem pogledu imajo podjetja na voljo odprt sistem, ki je na srečo ali nesrečo nekaterih na razpolago večini udeležencev na trgu. Tako je samo vprašanje, kako bo katero izmed podjetij to priložnost izkoristilo in jo uporabilo kot konkurenčno prednost na trgu. Prav tako pa je ta isti sistem na voljo potrošniku, kar pomeni, da se v istem sistemu lahko podjetja predstavljajo in obenem analizirajo svoje potencialne stranke. Po drugi strani pa lahko potrošniki izbirajo med podjetji in tako povzročajo zdravo konkurenco na trgu. Z razvojem interneta se je začelo tudi globalno delovanje podjetij in tako možnost širjenja tržnega deleža praktično po vsem svetu. Takšno delovanje je pomenilo, da so podjetja iz klasičnega načina poslovanja stopila v obdobje elektronskega poslovanja. Tudi v primeru obravnavane teme imamo opravka z elektronskim komunikacijskim sistemom, ki omogoča, da podjetje in potrošnik komunicirata, ne da bi bilo potrošniku treba stopiti v klasično trgovino. Kovačič, Groznik in Ribič (2005, str. 9) pravijo takole:»obdobje elektronskega poslovanja (e-poslovanja) je s stališča prenove poslovanja za podjetje izziv. E-poslovanje torej zahteva od podjetja, ki se želi kot e-podjetje vključiti v sodobno obliko poslovanja, temeljit premik in razmislek o poslovni doktrini. Ta zajema spremembo in preureditev tradicionalnega (funkcijskega) modela organiziranosti, poslovnih procesov, odnosov in načina poslovanja, ki so bili prevladujoči v zadnjih Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 17

27 dvajsetih letih. [ ]. V prihodnjih letih bodo lahko poslovno uspešna le podjetja, ki bodo primerno preuredila svojo organiziranost, procese in tehnološko infrastrukturo.«1.3.1 Elektronsko poslovanje podjetja s potrošnikom Kovačič et al. (2005, str ) navajajo, da glede na interakcijo subjektov elektronskega poslovanja ločimo več vrst elektronskega poslovanja, in sicer: med podjetji (B2B); med podjetji in potrošniki (B2C); med potrošniki (C2C); med podjetji in javno oziroma državno upravo (B2G); med državljani in javno oziroma državno upravo (C2G); znotraj javne oziroma državne uprave (G2G). Kot smo že lahko ugotovili, gre v našem primeru za vrsto elektronskega poslovanja med podjetjem in potrošnikom. Ta vrsta elektronskega poslovanja je ena najbolj uporabljenih in tudi ena izmed vrst, ki ima največji potencial na tem področju. V primeru diplomskega dela imata podjetje in potrošnik stik prek interneta, prek katerega Mercator oglašuje in daje svoje izdelke v prodajo na svojem spletnem mestu, na drugi strani pa potrošnik prav tako prek istega medija komunicira oziroma nakupuje. Chopra in Meindl (2010, str ) pravita, da spletne trgovine z živili z elektronskim poslovanjem poskušajo omogočiti udobnejše nakupovanje in prihranitev časa potrošnikov. Za mnoge ljudi je nakupovanje živil obveza in potrata časa in le redko ob tem tudi uživajo. Kot še navajata, spletne trgovine z živili omogočajo potrošnikom, da oddajo svoje naročilo kadar koli in ob tem še dobijo to naročilo dostavljeno na dom ter tako prihranijo pot do klasičnih trgovin z živili. Trgovine z živili pa prav tako uporabljajo način elektronskega poslovanja za zniževanje nekaterih infrastrukturnih in skladiščnih stroškov. Kovačič et al. (2005, str. 57) navajajo, da takšno poslovanje ne glede na vrsto elektronskega poslovanja prinaša vsem udeležencem naslednje koristi: zniževanje stroškov nakupa; zniževanje obsega zalog; skrajševanje poslovnega cikla; Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 18

28 razvijanje učinkovitejše in uspešnejše pomoči in povezovanja z njihovimi odjemalci; zniževanje stroškov prodaje in trženja ter ustvarjanje novih tržnih priložnosti Pomen zadovoljevanja potrošnikovih želja Kadar govorimo o postavljanju ciljev nekega podjetja, se ti cilji velikokrat tako ali drugače nanašajo na potrošnika. Potrošnik je tisti, zaradi katerega se podjetja borijo za konkurenčnost na trgu, in razlog, zaradi katerega podjetja sledijo hitremu razvoju in uvajanju novih tehnologij. Nič drugače ne velja za podjetje Mercator, ki je prav tako kot večina največjih trgovcev z živili na svetu ponudil možnost nakupovanja prek spleta. Verjetno je zelo težko določiti, ali so podjetja sledila želji potrošnika in omogočila njemu lažje nakupovanje s tem, ko so vzpostavila sistem spletnega nakupovanja in zadostila njegovim potrebam, ali so potrošniki sledili podjetjem, ko so ta na trg poslala nov kanal oskrbovanja s pomočjo elektronskega poslovanja. Da bi podjetja razumela potrošnika, morajo prepoznati njegove potrebe in jim tudi poskušati ugoditi. Zato morajo še prej poznati trg, na katerem delujejo. Chopra in Meindl (2010, str. 41) sta definirala naslednje lastnosti, ki pomagajo zadovoljiti potrebe potrošnika: količina izdelka, ki je potrebna v nekem prostoru; odzivni čas, ki ga tolerira stranka; raznolikost izdelkov, ki so zahtevani; razpoložljivost zahtevanega izdelka; cena izdelka; želena raven inovacij nekega izdelka. Eno pomembnejših orodij spoznavanja potrošnika je tako imenovani menedžment odnosov s strankami (CRM). To je poslovna strategija, ki je nastala kot odgovor na spremembe v poslovnem okolju in posledično tudi kot potreba za celovitejše spoznavanje stranke oziroma potrošnika. Poznavanje takšne strategije nam omogoča, da med podjetjem in potrošnikom gradimo dolgoročne odnose, ki temeljijo na zaupanju in uživanju obojestranskih koristi. Takšna usmerjenost podjetij v potrošnika zahteva celovito in ne samo delno usmerjenost ter tako zahteva spremembe v organizacijski Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 19

29 strukturi, kulturi in načinu poslovanja. Menedžment odnosov s strankami lahko obravnavamo tudi kot način vodenja podjetja, ki temelji na pridobivanju in uporabi znanja o strankah. Posledično pa njegova strategija s pomočjo informatike podjetjem omogoča identificirati tiste stranke, ki imajo za podjetja največji potencial, in nam tako pomaga vzdrževati odnose z najpomembnejšimi strankami. Če se osredotočimo na cilj te strategije, to pomeni maksimiranje vrednosti za podjetja prek doseganja dolgoročne konkurenčne prednosti, ki se kaže v obliki maksimiranja nakupnih izkušenj. To pomeni, da je za njo značilna izrazita usmerjenost k strankam in vsem aktivnostim, ki so z njo povezane. Vse to je relativna razlaga pomena CRM-ja, ki ga je lahko razložiti v teoriji, podjetja pa ga vse težje uporabljajo v praksi (Kovačič et al., 2005, str ). Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 20

30 2 POSNETEK TRENUTNEGA STANJA Podjetje Mercator je trenutno edino trgovsko podjetje z živili na slovenskem trgu, ki svojim potrošnikom ob klasični trgovini ponuja tudi možnost nakupovanja živil prek interneta. Predvidevamo lahko, da se ta oblika oskrbnega kanala trenutno šele razvija na slovenskem trgu in je tako šele dobila določeno prepoznavnost pri slovenskih potrošnikih. Čisto drugače pa je z oskrbnim kanalom spletnega nakupovanja na tujih trgih, kjer je ta že dodobra razvit in v masovni uporabi. Tradicionalne verige trgovin lahko imajo z uporabo elektronskega poslovanja korist, ki dopolnjuje že obstoječo mrežo potrošnikov. Elektronska oblika poslovanja potrošniku namreč ponuja vrsto udobja, ki ga je pripravljen plačati. Tradicionalna veriga trgovin z elektronskim poslovanjem nudi široko paleto storitev po različnih cenah, ki temeljijo na vsoti dela, ki ga opravi potrošnik. Cene izdelkov so najnižje v primeru, ko potrošnik stopi v trgovino sam in si nabere željne izdelke s polic ter jih na koncu tudi transportira domov. Najdražja storitev pa je v primeru, ko potrošnik naroči prek spleta in ob tem zahteva, da se mu njegovo naročilo dostavi tudi na dom. V tem primeru se v sklopu trgovinske verige opravijo vsi procesi, od izvedbe naročila do končne distribucije do potrošnika. Takšne spremenljive storitve in cene omogočajo trgovinskim verigam, da učinkovito zadovoljujejo potrebe različnih potrošnikov (Chopra & Meindl, 2010, str. 116). V smislu nakupovanja prek spleta imamo v mislih celovit sistem, ki se začne z oddajo naročila potrošnika in s sprejemom tega naročila prek spletnega mesta ter na koncu še dostavo tega izdelka na dom. V nadaljevanju bomo predstavili trenutno stanje organiziranosti procesov logističnega področja spletnega nakupovanja ter podrobneje spoznali funkcijo embalaže v procesih komisioniranja, sestavljanja in na koncu distribuiranja izdelkov do končnega potrošnika. 2.1 Organizacija procesov izvedbe naročil z distribucijo Organizacija procesov pri poslovanju je zelo pomembna za uspešno delovanje podjetij, kar velja tudi pri podjetju Mercator. Pogledali si bomo trenutno organiziranost nekaterih Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 21

31 procesov v sklopu sistema izvedbe naročil z distribucijo spletnega nakupovanja v podjetju Mercator. Za naslednje procese je zelo pomembno, da delujejo brezhibno in sledijo končnemu cilju, ki je zagotoviti pravo blago v roke pravega potrošnika ob pravem času na pravi kraj ob pravih stroških prave kakovosti in ob optimalnih vplivih na okolje. Prikazana organizacija procesov in uporabe embalaže velja za točno določeno spletno trgovino podjetja. Ta se nahaja v Ljubljani, in sicer v sklopu (glej Sliko 1) hipermarketa Mercator. Ob spletni trgovini v Ljubljani obstajajo spletne trgovine, v katerih se izvaja izvedba naročil z distribucijo, tudi v Mariboru, Kranju, Kopru in Celju. Slika 1: Spletna trgovina v hipermarketu Ljubljana Oddaja in sprejem naročil Vsak spletni nakup se začne z oddajo naročila s strani potrošnika in s sprejemom tega naročila s strani podjetja Mercator. Oddajo naročila izvede potrošnik prek spletnega portala podjetja Mercator (glej Sliko 2), kjer ima na izbiro veliko število izdelkov v spletni trgovini. Ko se potrošnik registrira v spletnem mestu, je njegov prvi korak, da izbere izdelke oziroma blago, ki bi ga rad kupil. Ko ima vse svoje izdelke izbrane v tako imenovani košarici, je njegov drugi korak, da izbere kraj, kamor bi rad imel dostavljene svoje predhodno izbrane izdelke. V zadnjem koraku še sledi izbira načina plačila (možnost plačila preko spleta ali ob prevzemu) in tako je delo oddaje naročila končano. S tem pa ni končan proces nakupovanja prek spleta, saj se tedaj šele začne pravo delo Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 22

32 podjetja Mercator (»Vodič po spletnem nakupovanju«[predstavitev podjetja Mercator], b. d.). Slika 2: Portal spletne trgovine Mercator Vir:»Spletna trgovina«[predstavitev podjetja Mercator, d. d.], b. d. Delovni proces podjetja se prične s sprejemom naročila v računalniški obliki. Za spletno trgovino Mercator v Ljubljani to pomeni, da se naročilo sprejme na delovnem računalniku v prostorih spletne trgovine, ki je del hipermarketa»šmartinska«. Na tem mestu sprejemanja naročil je poslovodja, ki se mu skupaj z ostalimi zaposlenimi s sprejetjem naročila pravo delo šele začne. Takšna naročila prihajajo prek interneta v naključnem vrstnem redu, glede na to, kako so stranke naročevale skozi dan. Tako jih je po prihodu v računalniško bazo treba še generirati v smislu organiziranosti, ki so si jo zastavili v podjetju Mercator za kasnejšo lažjo izvedbo naročila. Poslovodja mora tvoriti organiziranost izvedbe naročil po različnih kriterijih, kot so na primer, kakšno je zaporedje izvedbe naročil, kakšne so lastnosti določenega naročila in kdo bo komisioniral določeno naročilo. Tako lahko ugotovimo, da je že delo sprejetja in generiranja naročil na računalniku časovno zamudno delo. Delo sprejetja in generiranja naročil pa je delo, ki se izvaja s pomočjo informatizacije, zato se pri tem uporabljajo različni programi. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 23

33 2.1.2 Komisioniranje izdelkov Komisioniranje blaga je eden bolj prepoznavnih procesov skladiščnega sistema. Gre za proces zbiranja izdelkov v skladišču glede na vsebino naloga oziroma za proces zbiranja izdelkov glede na to, kar se potrebuje v naslednjih procesih nekega sistema. Je proces, ki velja za enega stroškovno najdražjih procesov sistema skladiščenja. Ob tem velja tudi za enega najkompleksnejših oziroma zahtevnih procesov (Rak, 2011). Proces komisioniranja izdelkov sledi fazi sprejetja naročila in kasnejšemu generiranju tega naročila za bolj dosledno in lažje delo zaposlenega, ki bo v vlogi komisionarja oziroma nabiralca izdelkov. Najprej moramo predstaviti območje, kjer komisionar opravlja svoje delo. V spletni trgovini hipermarketa»šmartinska«v Ljubljani in tudi v primeru ostalih spletnih trgovin po Sloveniji ne gre za klasična skladišča, kjer se nabira izdelke, ampak gre za trgovine, kjer se opravljajo vsakodnevni nakupi potrošnikov. Konkretno to pomeni, da komisionar nabira izdelke v sklopu trgovine hipermarketa. Tako nabira med strankami, ki tedaj opravljajo redne nakupe v sklopu klasične trgovine. Ob tem je treba dodati, da je hipermarket v Ljubljani prirejen nalogam spletne trgovine s tem, da je v trgovini prirejena tudi komisionirna pot za lažje izvajanje tega procesa. V procesu komisioniranja izdelkov se prvič srečamo z uporabo embalaže (v nadaljevanju gre v vseh procesih izvedbe naročil z distribucijo za identično embalažo), ki je predmet problema, za katerega bomo v nadaljevanju tudi predstavili predlog rešitve. Prva naloga, ki jo določi poslovodja, preden se začne delo komisionarja, je, da določi, kakšen način komisioniranja se bo izvajal. Komisionira se lahko po naročilu, kar pomeni, da se nabira izdelke glede na to, kar je določena stranka naročila. V večini primerov gre za naročila s strani pravnih oseb, ki so nekoliko obsežnejša. Druga oblika komisioniranja je nabiranje izdelkov glede na režime, in sicer na naslednje štiri: navadno blago (keksi, rezanci, čips, pijače, mila in drugo); hlajeno blago (jogurti, skuta in drugi izdelki iz hladilnikov); zamrznjeno blago (zelenjava, sladoled, meso in drugi izdelki iz zamrzovalnikov); posebno blago (cigarete, kruh, sadje, sveža zelenjava in drugo). Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 24

34 Ko govorimo o količini ali pogostosti izdelkov iz določenega režima, ki je največkrat del komisioniranja, ugotovimo, da se potrošnik največkrat odloči za izdelke iz režima navadnega blaga. Če primerjamo število izbranih izdelkov iz posameznega režima, ugotovimo, da jih je največje število prav v sklopu navadnega blaga, ki je obenem tudi najmanj zahtevno v sklopu komisioniranja. Pomemben podatek je tudi, da lahko komisionar naenkrat nabira maksimalno v štiri kartonske embalaže oziroma, natančneje, škatle, v katere se odlagajo izdelki med procesom nabiranja. Komisioniranje se izvaja s pomočjo vozičkov, na katerih so embalaže (glej Sliko 3), ki imajo omejitve glede maksimalne prostornine in teže, ki sta sprejemljiva za nalaganje izdelkov v škatlo. Tako program, še preden se začne proces komisioniranja, izračuna, da v določeno škatlo ne bo šel prevelik in pretežak seštevek izdelkov. Komisionar ves čas svojega dela uporablja tehnologijo v obliki RF-naprav. Te pripomorejo k hitrejšemu in zanesljivejšemu izvajanju procesa. Slika 3: Voziček z embalažami za komisioniranje Murray (b. l.) pravi, da je radijska frekvenca (RF) oblika brezžičnega komuniciranja, ki uporabnikom omogoča, da prenašajo informacije prek valov elektromagnetne energije. Valovi z informacijami se običajno prenašajo med terminalom ali ročno RF-napravo in osnovno postajo oziroma prostorom, kjer je nameščen računalnik, ki te informacije sprejema. Ob tem še pravi, da se RF-tehnologija uporablja predvsem v skladiščih, kjer je v veliko pomoč zaposlenim pri učinkovitejšem opravljanju njihovih nalog. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 25

35 Praktično delo komisionarja se začne s tem, da dobi od poslovodje nalogo, kako in na kašen način naj začne opravljat svoje delo. Ta mu že pred tem olajša delo in naredi transportno oziroma komisionirno pot po trgovini, ki je logistično dodelana, kar pomeni, da lahko komisionar opravi svoje delo po najkrajši in najhitrejši poti. Če vzamemo kot primer nabiranja vrsto komisioniranja po režimih navadnega blaga, je prva naloga komisionarja, da vzame temu namenjen voziček s škatlami, v katere bo odlagal izbrane izdelke. Izdelke, ki jih ob tem nabira komisionar, mu po vrstnem redu izpisuje RF-naprava. Ko komisionar nabira izbrane izdelke, ne ve, za koga nabira, niti, za kolikšno število strank nabira. Njegovo delo je tako izključno osredotočeno na nabiranje izdelkov. Ko zaključi s procesom komisioniranja, se vrne v prostore spletne trgovine, kjer na škatle z izdelki doda nalepke. Te vključujejo vse potrebne informacije, ki so potrebne za nadaljnje procese izvedbe naročil spletnega nakupovanja Sestavljanje naročil V zadnji fazi pred distribucijo naročil do končnih potrošnikov je treba komisionirane izdelke še sestaviti v skladu z naročenimi izdelki potrošnika. Med komisioniranjem se izdelki namreč nabirajo naključno v škatle, kar pomeni, da se lahko obenem nabira v maksimalno štiri škatle. Tako se lahko zgodi, da so zahtevani izdelki stranke med procesom komisioniranja razdeljeni med štiri škatle, ki jih je nato treba pred distribucijo sestaviti v eno samo naročilo. Nabira se v več škatel hkrati zaradi tega, ker program nabiranje in sortiranje izdelkov v škatle računa glede na maksimalno prostornino in težo, ki je dovoljena za standardno škatlo. Če je naročilo potrošnika obsežnejše od dovoljene maksimalne mere ene škatle, se izdelki preprosto komisionirajo v več škatel in nato šele kasneje med procesom sestavljanja sestavijo v eno naročilo. Delo zaposlenih je takšno, da pred distribucijo sestavijo naročila glede na zahtevane izdelke stranke. Proces se izvaja v zato namenjenem prostoru spletne trgovine. Takšen prostor je opremljen tudi s hladilniki in zamrzovalniki, ki služijo krajšemu skladiščenju izdelkov. V fazi sestavljanja se lahko določeni izdelki navadnega in posebnega režima že takoj sortirajo v končno embalažo glede na stranko, ki so ji namenjeni. Ti izdelki namreč nimajo tako specifičnih lastnosti kot zamrznjeni in hlajeni izdelki in so tako že takoj lahko porazdeljeni v prave škatle za distribucijo. Izdelki iz režima hlajenih in Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 26

36 zamrznjenih izdelkov pa so med časom, ko se čaka na distribucijo, v prirejenih hladilnikih in zamrzovalnikih. S tem so tudi končani še zadnji procesi pred distribucijo naročil do končnega potrošnika Distribucija naročil Distribucija naročil je izvajanje zadnjega procesa, ki loči potrošnika pred tem, da dobi svoje oddano naročilo pred vrata. Distribucija izdelkov se izvaja v časovnem intervalu oziroma sledi ciljem, ki so zadani v okviru naročanja izdelkov prek spletnega mesta podjetja Mercator. Potrošnik se lahko odloči, kdaj bi mu bilo najpriročnejše, da dobi naročene izdelke na dom v časovnem intervalu, ki ga ponuja podjetje Mercator. Distribucija se največkrat izvaja dan po tem, ko je bilo oddano naročilo, kar pomeni, da potrošniki naročujejo najhitreje za naslednji dan od dneva oddaje naročila. Izjeme so lahko, če potrošnik odda naročilo do 12. ure istega dne, kot bi rad imel dostavljene izdelke. V tem primeru lahko dobi dostavljeno blago v času zadnjih dveh časovnih oken. Tako je treba omeniti, da so v okviru spletne trgovine narejena časovna okna, v katerih lahko potrošniki dobijo dostavljene izdelke na dom. Časovnih oken je pet, in sicer se lahko naroča v naslednjih časovnih oknih: ; ; ; ; Glede na izbiro časovnega okna, v katerem želi imeti stranka dostavljeno naročilo, se nato tudi dela transportna pot dostavljavca. Z drugimi besedami povedano, stranke iz iztega časovnega okna se razvrsti v skupino dostavljavcu, ki bo razvažal tisto časovno okno. To pa ni edini dejavnik, glede na katerega se določajo stranke za določenega dostavljavca. Pomembno je tudi, na katerem kraju prirejenega zemljevida s transportnimi potmi se nahaja določena stranka. Zemljevid spletne trgovine v Ljubljani je razporejen na območja oziroma regije, kjer obstajajo transportne poti za dostavljanje naročil. Velikokrat gre za rutinske transportne poti, ki obsegajo določen predel, kjer se še dostavljajo naročila. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 27

37 Kot smo že pojasnili s teoretičnimi osnovami, je zelo pomembna odločitev na področju distribucije ta, ali bo to opravljal zunanji izvajalec ali podjetje samo. V sklopu vseh petih spletnih trgovin po Sloveniji se samo v spletni trgovini v Ljubljani opravlja distribucija tudi s pomočjo zunanjega izvajalca. Gre za uporabo tako zunanjega izvajalca, ki je pogodbeno vezan na podjetje Mercator, kot tudi dostavljanje naročil v sklopu voznega parka podjetja Mercator. Zunanji izvajalec po pogodbi izvaja distribucijo v sklopu časovnih oken, v katerih potrošniki želijo dostavljeno naročilo na dom. V primeru, da se mora izvesti dostava iz takšnih ali drugačnih razlogov pred časovnimi okni, se ta izvede s pomočjo vozil v sklopu voznega parka podjetja. To se zgodi predvsem v jutranjih urah, kadar je treba dostavljati znotraj mestnega središča v Ljubljani. V območju centra se lahko dostavlja le do 10. ure zjutraj, kar pomeni, da je treba izvajati distribucijo še pred začetkom prvega časovnega okna. Potek distribucije se začne s prevzemom naročil iz skladiščnih prostorov spletne trgovine, ki so že prirejena oziroma dokončno sestavljena za vsako stranko posebej. Tik preden si dostavljavec naloži škatle oziroma embalaže, ki so predmet obravnavanega problema, v za to namenjeno vozilo (glej Sliko 4), se dodajo v naročilo še izdelki iz hlajenega in zamrznjenega režima. Skozi proces dokončne priprave naročil in nalaganja škatel v prevozno sredstvo sodelujejo tako voznik kot po potrebi tudi ostali zaposleni. Voznik si v sklopu nalaganja v vozilo nalaga škatle glede na vrstni red dostavljanja naročil po transportni poti. Tako so naročila, ki bodo prva dostavljena, na mestih v vozilu, ki so najhitreje dostopna za voznika ob njihovem odvzemanju. Ko voznik naloži svoje vozilo do konca, se mu doda še nalog in nato se odpravi dostavljati naročila. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 28

38 Slika 4: Kombi za dostavo naročil Vozila, ki se uporabljajo v transportnem procesu, so največkrat temu prirejeni in opremljeni kombiji in druga manjša osebna vozila. Največkrat se zgodi, da voznik v eni tako imenovani turi dostavi naročila dveh časovnih oken. To je v praksi videti tako, da eno časovno okno dostavlja, ob tem ko se oddaljuje od skladišča. Ko pride do najdaljše točke dostave prvega okna, se začne vračati po isti oziroma podobni transportni poti. Ob tem pa dostavlja potrošnikom drugega časovnega okna. Delo dostavljavca se konča, ko dostavi zahtevano naročilo stranki pred vrata in po potrebi opravi odplačilo kupnine. 2.2 Uporaba standardne kartonske embalaže V naslednjem poglavju bomo predstavili embalažo, ki se uporablja v skoraj vseh procesih izvedbe naročil z distribucijo. Gre za standardno embalažo, ki začne opravljati funkcijo transportne oziroma terciarne embalaže v procesu komisioniranja in konča v procesu distribucije do končnega potrošnika. Iz osnov o embalaži lahko ugotovimo, da gre v našem primeru za transportno embalažo, ki je v obliki kartonske škatle in opravlja nalogo lažjega rokovanja z izdelki, prevoza izdelkov in varovanja pred poškodbami. Prva osnovna značilnost embalaže, ki se uporablja v procesih komisioniranja, sestavljanja in končne distribucije v sklopu spletnega nakupovanja v podjetju Mercator, je ta, da gre za standardno embalažo, ki je prilagojena temu, da čim učinkoviteje upravlja svojo nalogo. Gre za kartonsko škatlo (glej Sliko 5), ki jo glede na trajnost uvrstimo med nepovratne embalaže, kar pomeni, da na koncu ostane v rokah potrošnika. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 29

39 Še ena pomembna značilnost embalaže je, da se vanjo v procesu komisioniranja nabira maksimalno določeno število izdelkov glede na izračunano prostornino in težo. Slika 5: Nepovratna kartonska škatla V zadnjih desetletjih poznamo različne vrste embalažnih materialov, kot so papir, karton, lepenka, steklo, plastika in ostali materiali. Embalažo kartona lahko razdelimo na primarno ali zaščitno, sekundarno ali komercialno ter transportno. Embalaža iz kartona mora ustrezati specifičnim zahtevam uporabnika, kot je tudi zaščita pred zunanjimi vplivi (vlaga, temperatura, svetloba). Kartonska embalaža je lahko samostojna ali v kombinaciji z drugimi vrstami materiala zelo prilagodljiva in uporabna v različnih dejavnostih. Karton za škatle je karton ali lepenka, izdelana v eni ali več plasteh z različno vlakninsko sestavo, ki ima sposobnost upogibanja in preoblikovanja ter veliko togost (Černič et al., 2005, str ). V procesu komisioniranja se v embalažo, ki je v obliki kartonske škatle, nalagajo izdelki, ki so bili naročeni s strani potrošnika. Škatla je med procesom komisioniranja na posebnih vozičkih, ki zaposlenemu omogočajo lažje in hitrejše izvajanje tega procesa. Ko se komisionirajo vsi izdelki, se zaposleni s škatlami vrnejo v skladiščne prostore spletne trgovine, kjer se začne proces sestavljanja naročil za posamezne potrošnike. Ker se v primerih velikih naročil skozi proces komisioniranja nabira v več škatel hkrati (zaradi omejitev o maksimalni prostornini in teži, ki sta še sprejemljivi za nalaganje izdelkov), je najprej treba posamezno naročilo sestaviti v čim manj škatel. V praksi je, da se nabrani izdelki iz hlajenega in zamrznjenega režima začasno naložijo oziroma skladiščijo v hladilnike in zamrzovalnike ter nato nekaj trenutkov pred Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 30

40 distribucijo dodajo sestavljenim naročilom za določenega potrošnika. Predvsem zaradi tega, da ohranijo svojo prvotno obliko in kakovost ter da so čim manj časa izpostavljeni zunanji temperaturi. V zadnji fazi je kartonska škatla z izdelki naložena na kombi za distribucijo in predana ob koncu distribucije v roke potrošniku, v čigar lasti tudi ostane. S tem se konča tok nepovratne kartonske škatle, ki se je začel v procesu komisioniranja v podjetju Mercator in končal v rokah potrošnika. 2.3 SWOT-analiza Kos (12. marec 2010) pravi, da je SWOT-analiza izjemno koristna, ker jo je možno aplicirati na vse ravni poslovanja. V njej določimo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti nekega analiziranega sistema. Navaja še, da sta med tem, ko sta prednost in slabost del notranjih dejavnikov, na katere lahko vplivamo in jih razvijamo, vidika priložnosti in nevarnosti del zunanjih dejavnikov. To pomeni, da na njih nimamo neposrednega vpliva in se jim lahko le prilagodimo. V Tabeli 1 je prikazana SWOTanaliza trenutne uporabe linije z nepovratno kartonsko embalažo. Tabela 1: SWOT-analiza uporabe nepovratne kartonske embalaže Prednosti Slabosti Enostavna predelava Prilagojena procesu komisioniranja Material embalaže Masa embalaže Ugodne higienske lastnosti Ostane potrošniku Ni zaprta iz vseh strani Ne zadrži osnovnih lastnosti izdelkov Zunanji vremenski pogoji Neprimerna za nalaganje Cena Izolacijske lastnosti Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 31

41 Priložnosti Nevarnosti Potrošnik Politika uporabe okolju prijazne embalaže Nadgradnja Uporabna skupaj s povratno embalažo Potrošnik Poškodbe izdelkov Pokvarljivost izdelkov Konkurenca Dostavno vozilo Prednosti Prednosti uporabe nekega sistema ali izdelka so tisti del podjetja, v katerem smo boljši od konkurence, oziroma v našem primeru bomo v tem delu prikazali pozitivne učinke, ki jih ima uporaba nepovratne kartonske embalaže za obravnavano področje. Velika prednost uporabe trenutne nepovratne embalaže je predvsem v materialu, iz katerega je narejena. Karton je namreč razgradljiv material, katerega predelava je zelo enostavna in zato je njegova uporaba tudi ekonomična. Gre tudi za zelo lahek material, kar omogoča lažje in hitrejše rokovanje ali manipulacijo s trenutno embalažo. Papirnate in kartonske transportne embalaže imajo tudi lastnost dobrega izolatorja, kar se izkaže predvsem pri transportiranju suhih izdelkov, kot so testenine, kruh, keksi in ostali izdelki. Prav tako se na kartonski material lažje izvedejo tiskarski napisi, kot jih ima tudi podjetje Mercator za lažjo prepoznavnost pri potrošniku. Velika prednost uporabe trenutne standardne kartonske embalaže pa je tudi ta, da je dobro prilagojena procesu komisioniranja, v katerem si zaposleni z njo pomagajo pri nabiranju izdelkov za naročila Slabosti Slabosti so tisti del v primeru uporabe linije s povratno kartonsko embalažo, ki jih želimo spremeniti in poiskati ustrezne rešitve za boljše delovanje izvedbe naročil z distribucijo. Slabost, ki jo bomo predstavili najprej, je ta, da se kartonske embalaže, ki se uporablja v podjetju Mercator, ne da nalagati eno na drugo. To se pokaže predvsem, Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 32

42 kadar dostavljavec nalaga embalaže z izdelki v kombi, kjer jih ne more nalagati eno na drugo, ampak le eno zraven druge in tako ne izkorišča vsega prostora, ki mu je na voljo. Velik težava je tudi v tem, da so izdelki (hlajeni in zamrznjeni) znotraj transportne embalaže odvisni od voznosti vozila, saj jih hladilni sistem znotraj kombija poskuša čim dlje ohranjati pri njihovi osnovni kakovosti. Takšna kartonska embalaža prav tako ne zdrži zunanjih vremenskih pogojev (dež, sneg, vlaga), ki lahko negativno vplivajo na njeno obliko med njeno manipulacijo. Ena večjih slabosti takšne nepovratne embalaže pa je tudi v tem, da ostane v rokah potrošnika, predvsem zato, ker se naroča v masovnem številu in je zato velik strošek za podjetje Priložnosti Priložnosti uporabe takšne linije z nepovratno embalažo so predvsem te, da bi se dobro prakso trenutne uporabe te embalaže skozi proces komisioniranja združilo s povratno embalažo, ki bi služila procesu distribucije naročil do končnega potrošnika. Prav tako je uporaba in nadaljevanje s takšno kartonsko embalažo priložnost sledenju politiki, ki vedno bolj poudarja in zagovarja pomen uporabe embalaže iz okolju prijaznih materialov Nevarnosti Nevarnosti takšne uporabe embalaže lahko povzroči okvara dostavnega kombija, ki bi povzročila spremembo osnovne lastnosti nekaterim izdelkom. To lahko povzroči tudi manipulacijo s kartonsko embalažo, ki ne predstavlja trdnosti in zanesljivosti. Velika nevarnost in potencialno onesnaževanje okolja pa lahko povzročijo tudi potrošniki, ki jim takšna embalaža ostane in ne vedo, kam z njo, oziroma se je ne znebijo na primeren način. Vedno pa nevarnost predstavlja tudi konkurenca, ki bi lahko sistem s povratno embalažo začela uporabljati prej kot podjetje Mercator. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 33

43 2.4 Kritična analiza V tem poglavju bomo povzeli probleme znotraj izvedbe naročil z distribucijo, ki smo jih zasledili v trenutnem stanju podjetja Mercator. Podjetje sicer posluje oziroma deluje na tem področju v skladu s trenutnimi cilji in zmožnostmi, pa vendar to ne pomeni, da v ti cilji prihodnosti ne bodo rastli v skladu s trendom rasti želja potrošnika. Kot smo že večkrat omenili, je v oskrbnem kanalu spletnega nakupovanja še veliko prostora za inovacije in razvoj. Tako lahko zatrdimo, da se pri oskrbnem kanalu v podjetju Mercator lahko le še napreduje in približuje željam potrošnika. Najprej se bomo osredotočili na analizo znotraj področja izvedbe naročil, na koncu pa še podrobneje na uporabo nepovratne embalaže, ki se uporablja od komisioniranja vse do končne distribucije in za katero bomo tudi predstavili predlog rešitve v obliki povratne embalaže. Kot smo lahko opazili že skozi posnetek trenutnega stanja izvedbe naročil, se ta izvaja zelo kakovostno in s trenutnimi zmožnostmi ter je tako dobra podlaga za kasnejšo distribucijo naročil do končnega potrošnika. Pa vendar je tista prva težava, na katero naleti potrošnik, ta, da že v sklopu sistema naročanja ne dobi takojšnjega odgovora o tem, ali je naročeni izdelek na voljo ali ne. Problem je v tem, da ni omogočeno sprotno sledenje količini zalog, ki se uporabljajo tako v spletni kot tudi klasični trgovini. Posledica tega je, da podjetje potrošniku ne more takoj sporočiti, kaj od naročenega bo in česa ne bo dobil. Težava je torej v nekoordinaciji zalog med klasično in spletno trgovino, kar se najbolj opazi pri procesu komisioniranja izdelkov za spletno trgovino. Vzrok tega je tudi v tem, da se komisioniranje izvaja v sklopu klasičnih trgovin podjetja Mercator, kjer izdelke s polic nakupujejo tako stranke redne trgovine kot tudi stranke spletne trgovine. Do težave tako pride predvsem pri kontroli nad zalogami, saj so te, kot smo že dejali, skupne tako za spletno kot za klasično trgovino. Tako velikokrat prihaja do situacije, da nekega izdelka enostavno več ni in ga stranka, ki ga je naročila prek spletne trgovine, ne bo dobila. Do tega prihaja tudi zaradi tega, ker se popis zalog dela šele naslednji dan, v sklopu redne trgovine. To lahko podkrepimo s praktičnim primerom, ko komisionar na primer nabira izdelke in mu ob tem na RF-napravi prikazuje določeno število zalog tega izdelka, čeprav dejansko tega izdelka na policah Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 34

44 klasične trgovine sploh ni več in ga posledično ne bo mogel dodati v naročilo za stranko. Še eden omembe vreden problem pa nastane ob menjavanju določenih izdelkov na druge položaje v klasični trgovini. Še posebej, če se ob tem ne obvesti zaposlenih, ki delujejo v sklopu spletne trgovine, saj se nato zgodi, da se po nepotrebnem zapravlja čas za iskanje določenega izdelka po trgovini. Premikanje izdelkov po trgovinah povzroči, da mora komisionar iskati izdelek na mestu, ki je zunaj poti, namenjene stalni, začrtani komisionirni poti. Prav tako lahko prihaja do gneče v trgovinah v času, ko je v njej veliko rednih strank, ki nakupujejo v sklopu rednih trgovin, ter ob istem času še zaposleni, ki komisionira naročila v sklopu spletne trgovine. Še bolj lahko to pride do izraza v primeru povečanja povpraševanja po spletnem nakupovanju. V tem primeru bo v sklopu komisioniranja potrebnih še več zaposlenih in bo tako nastajala še večja gneča. Ne nazadnje omenimo še težave, ki jih povzročijo motnje na programski opremi v procesu komisioniranja, kot so težave z računalniki, tiskalniki in RF-napravami Kritična analiza uporabe embalaže Problem, na katerega se osredotočamo pri iskanju predlogov za njegove rešitve, je povezan s trenutno uporabo nepovratne embalaže v obliki kartonske škatle. Izhajali bomo iz tega, da je težava v tem, da se embalaža uporablja skozi vse procese izvedbe naročil z distribucijo, in sicer kot smo že ugotovili, vse od komisioniranja do distribucije h končnemu potrošniku. Posnetek trenutnega stanja v podjetju Mercator je pokazal, da je trenutna embalaža prilagojena predvsem procesu komisioniranja, čeprav se uporablja tudi za kasnejše sestavljanje in distribucijo naročil. To je tudi razlog, da se tako zelo dobro obnese v procesu komisioniranja, ki mu je prilagojena s standardnimi merami, ki jim je podjetje Mercator priredilo program, ki natančno izračuna maksimalno število izdelkov (glede na maksimalno prostornino in težo, ki je lahko nabrana v škatlo), ki jih lahko zaposleni nabere v škatlo ob komisioniranju. Problem takšne kartonske škatle je predvsem v tem, da ne zadrži osnovnih lastnosti izdelkov, kot so izdelki iz zamrznjenega in hlajenega režima. To se najbolj pokaže v procesu distribucije naročil do končnega potrošnika, kjer so ti izdelki izpostavljeni oziroma odvisni od hladilnega sistema dostavnega kombija. Do problema in posledične Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 35

45 spremembe kakovosti izdelkov lahko pride, če se takšen hladilni sistem pokvari. To pa ni edini vzrok za takšno spremembo izdelkov, namreč tudi izpostavljanje zunanjim temperaturam in ostalim vplivom niža kakovost zamrznjenih in hlajenih izdelkov. Do tega prihaja med manipulacijami z embalažo naročil takoj po procesu sestavljanja ter po kasnejšem nalaganju in razlaganju iz dostavnih kombijev. Takšna kartonska škatla povzroča težave tudi pri nalaganju naročil v kombi, kjer se zaradi nezmožnosti nalaganja ene na drugo ne izkoristi celotna prostornina skladiščnega prostora v kombiju. Problem pa prav tako prinaša dejstvo, da gre za nepovratno embalažo, ki na koncu ostane v rokah potrošnika in posledično pomeni velik strošek podjetja. Glede na trenutno povpraševanje se dela nabava takšnih embalaž, ki se začasno skladiščijo v zato namenjenih prostorih in se nato uporabijo, kadar se potrebujejo. Gre za masovno nabavo kartonskih embalaž, ki se na koncu stroškovno ne povrne podjetju Mercator. To je tudi eden večjih problemov uporabe linije z nepovratnimi embalažami. Temu problemu bomo v nadaljevanju predlagali rešitev, ki bi obenem zadržala osnovne lastnosti izdelkov in znižala stroške, ki nastajajo ob trenutni nabavi in uporabi embalaže, ki se na koncu zavrže oziroma preda potrošniku. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 36

46 3 PREDLOGI IZBOLJŠAV TRENUTNEGA STANJA V nadaljevanju bomo prikazali predloge rešitev s področja izvedbe naročil z distribucijo spletnega nakupovanja v podjetju Mercator. Izhajali bomo iz problema uporabe nepovratne embalaže, ki smo ga ugotovili in ki je del trenutnega stanja v podjetju. Predlogi rešitev uporabe nepovratne embalaže bodo izhajali tudi iz analiz oziroma rezultatov, ki smo jih dobili s pomočjo SWOT-analize. Ne smemo pozabiti, da morajo biti predlogi podrejeni celotni oskrbovalni verigi, saj je to celota, katere del je tudi obravnavani funkcionalen del spletnega nakupovanja. Kadar se odločamo o strukturi oskrbovalne verige, moramo upoštevati različne dejavnike odločitev, kot so oblika oskrbovalne verige, kako bodo viri razdeljeni med podsisteme in katere procese bodo izvajali posamezni podsistemi. Strateške odločitve, ki jih morajo podjetja sprejeti v tem času, so tako na primer odločitev, ali se bodo določeni procesi izvajali znotraj podjetja ali se bodo oddajali v delo zunanjim izvajalcem, pa tudi odločitev o tem, kje se naj nahajajo lokacije, kakšne naj bodo kapacitete skladišč in proizvodnje in katere vrste transporta naj se izvajajo v sklopu dejavnosti, ki jo opravlja podjetje. Podjetje mora ob tem zagotoviti, da oblika oziroma konfiguracija oskrbovalne verige podpira strateške odločitve in povečuje presežke v sklopu take oblike oskrbovalne verige (Chopra & Meindl, 2010, str. 25). 3.1 Predlog rešitve z uporabo povratne embalaže Kot smo že predstavili, je problem v sklopu izvedbe naročil z distribucijo spletnega nakupovanja v uporabi oziroma, bolje rečeno, neuporabi različnih embalaž skozi procese, vključno z distribucijo do končnega potrošnika. Skozi vse procese se namreč uporablja standardno kartonsko embalažo, ki pa nima najboljših učinkov na določene izdelke, predvsem kadar se uporablja v procesu distribucije. Černič et al. (2005, str. 11) pravijo, da so osnovne zahteve vsake kakovostne embalaže naslednje: omogoča nosilnost in zavaruje izdelek med različnimi procesi ter ščiti osnovne sestavine embaliranja pred zunanjimi vplivi okolja, kot so svetloba, vlaga in toplota; ponuja informacije o izdelku in navodila za njegovo uporabo; Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 37

47 je osnova za reklamiranje izdelka in njegovega proizvajalca in zato predstavlja pomemben instrument trženja. Rešitve določenim problemom, ki nastanejo ob uporabi nepovratne embalaže, bomo poiskali z uporabo povratne ali vračljive embalaže. Ta bi lahko bila prilagojena procesom izvedbe naročil z distribucijo in bi ob tem ohranjala lastnosti izdelkom kljub temu, da bi bili ti izpostavljeni različnim zunanjim vplivom. Tako bi lahko prevzela nalogo transportne embalaže oziroma embalaže, ki bi opravljala vlogo v procesu distribucije. To bi pomenilo, da bi se na koncu, ko bi bilo naročilo dostavljeno do potrošnika, vračala v podjetje Mercator in v ponovno uporabo. V tem primeru bi šlo za enkraten nakup oziroma bi se število nakupov takih embalaž povečevalo v skladu s povpraševanjem. Glavni razlog, da se podjetja odločajo za izbiro vračljivih embalaž predvsem med procesi distribuiranja, je ta, da se prihranijo skupni stroški. Preprosta matematika pokaže, da se za podjetja, ki si izberejo vračljivo embalažo, njihov vložek v ta sistem povrne v enem do treh let. Hitrejša kot je cirkulacija takšne vračljive embalaže in večje kot je število njenih poti, hitreje se tudi vrača vložen denar v sistem vračljive embalaže. Težava, ki pa lahko ob tem nastane, je vnaprejšnje ocenjevanje hitrosti takšne cirkulacije, a je ta lahko spremenljiva glede na različne dejavnike, na katere nimamo neposrednega vpliva (Gustafsson et al., 2006, str. 90). Ena izmed možnih rešitev glede na dejstvo, da se trenutna kartonska embalaža odlično izkaže v procesu komisioniranja, bi bila tudi kombinacija trenutne embalaže in povratne embalaže, ki bi bila namenjena izključno za distribucijo in predhodno sestavo naročila. Tako bi se lahko v procesu distribucije uporabila embalaža, ki bi izdelkom omogočala, da bi obdržali svojo kakovost ne glede na zunanje vplive Primerjava uporabe dveh različnih embalaž Černe (b. l.) pravi, da embalaža predstavlja velik delež stroška v ceni izdelka, ki pa se lahko zmanjša v primeru uporabe vračljive embalaže, ki se ji strošek znižuje predvsem zaradi vračanja in njegove ponovne uporabe. Nepovratna embalaža je v večini primerov že računana v ceno izdelka in je zaradi tega večini potrošnikov nevidna, vendar kljub Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 38

48 temu obstaja. Drugače je v primeru uporabe povratne embalaže, kjer se v praksi od potrošnika velikokrat zahteva plačilo za njeno uporabo. Kot še pravi, je cena glavni dejavnik za spremembo nakupovalnih navad, torej da bi neuporabnike povratne embalaže spodbudili k njeni uporabi. Pomembno je, da se zavedamo, da je proces vračanja embalaže tek na dolge proge, ki ga moramo začeti uvajati že zgodaj. To pomeni poučiti otroke o pomembnosti tega že v osnovnih šolah, saj več generacij otrok kot bomo izučili in okoljsko ozavestili, boljše rezultate bomo imeli. Iz zgoraj ugotovljenih dejstev lahko rečemo, da se glede stroškov, ki jih povzročata bodisi ena ali druga linija uporabe transportne embalaže, nedvomno na dolgi rok bolj izplača uporaba povratne embalaže. Res je, da bi bili kratkoročni stroški nabave višji pri nabavi povratnih embalaž, ki pa bi se na dolgi rok s kroženjem in večkratno uporabo takšne embalaže zmanjševali. Ne nazadnje gre pri trenutni uporabi nepovratnih embalaž za masovno nabavo, katere cena se ne povrne, saj se embalaža prepusti potrošniku. V primeru uporabe povratne embalaže skozi proces distribucije bi se lahko dostavljeni izdelki pri končnem potrošniku izvzeli iz embalaže, ta pa bi se nato vračala v ponovno uporabo. Druga prednost, ki jo lahko izpostavimo glede na uporabo trenutne kartonske embalaže v procesu distribucije in ki bi jo pridobili z uporabo povratne embalaže, je že večkrat omenjena zmožnost zagotavljanja prvotnih oziroma osnovnih lastnosti, oblik zamrznjenih in hlajenih izdelkov. Izdelki tako ne bi bili odvisni samo od lastnosti dostavnega kombija, ampak tudi od svoje transportne ali terciarne embalaže. Ob tem lahko izpostavimo še to, da je takšna embalaža največkrat iz trdnih materialov, zaprta iz vseh strani, kar omogoča nalaganje ene na drugo in tako boljše izkoriščanje prostora v dostavnem vozilu. Trenutna kartonska embalaža tega ne omogoča, saj lahko pride do poškodb izdelkov vsaj glede na trenuten sistem nalaganja naročil v dostavna vozila. Robertson (2006, str. 474) pravi, da je treba upoštevati naslednje kriterije, kadar se odločamo o embalažah za živila: stabilnost živil v embalaži; okoljski vplivi, ki so jim izpostavljena živila med distribucijo (temperatura, vlažnost); Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 39

49 embalaža mora biti sposobna ohraniti obliko in lastnosti ob stiku z ostalimi embalažami (na primer transportna embalaža mora obdržati in zadržati lastnost zamrznjenega izdelka, ki je bil že predhodno pakiran); narava in struktura embalažnega materiala. Če izpostavimo prednosti trenutne uporabe kartonske embalaže, je največja prav material, iz katerega je ta narejena. Karton namreč velja za razgradljiv material, ki se ga lahko predela in izdela ponovno ter uporabi tudi za druge namene. Glede na trenutno uporabo v procesih izvedbe naročil z distribucijo pa je največja prednost trenutne že uveljavljene embalaže dobra prilagojenost komisioniranju naročil znotraj klasičnih trgovin podjetja Mercator. Podjetja imajo ob uporabi povratne plastične embalaže veliko koristi. Rezultati implementacije povratne embalaže se kažejo v trajnostni optimizaciji in zniževanju stroškov, predvsem ključni pri tem so različni dejavniki, ki vplivajo na to. Eden prvih takšnih dejavnikov je, da se izboljša pretok izdelkov oziroma v našem primeru naročil, ki se izvajajo v sklopu distribucije do končnega potrošnika. Prav tako se zmanjšajo odpadki kot tudi stroški embaliranja (v primeru nepovratne kartonske embalaže je treba bolj pogosto plačevati stroške uničenja ali predelave), saj ima takšna embalaža daljšo življenjsko dobo znotraj izvajanja storitve ter se lahko tako uporabi znova in znova. Zmanjšajo se stroški transportiranja zaradi uporabe embalaže, ki je največkrat standardizirana in prilagojena izvajanju dejavnosti. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da se ob uporabi standardizirane povratne embalaže optimizira upravljanje z zalogami ter izboljša izkoriščanje skladiščnega prostora prav zaradi zmanjševanja zalog. Eden najpomembnejših dejavnikov pa je izboljšanje oziroma povečanje hitrosti skozi zmanjšanje življenjskega cikla izvajanja neke storitve. Uporaba povratne embalaže torej omogoča dnevne, Just-in-time dostave, ki omogočajo optimiziranje produktivnosti izvajanja dejavnosti (»The Benefits of Plastic Reusable Packaging«[Predstavitev podjetja PLS], b. d.) Primer rešitve z uporabo povratne embalaže V nadaljevanju bomo predstavili predlog rešitve uporabe linije s povratno embalažo, ki se bo navezovala na izboljšanje kakovosti in racionalnejšo uporabo v procesu Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 40

50 distribucije naročil. Izhajali bomo iz predhodno ugotovljenih slabosti na področju trenutne uporabe embalaže, ki jih bomo poskušali izboljšati z danim predlogom rešitve. V primeru predloga rešitve bo šlo za embalažo v obliki manjšega zaboja, ki je narejen iz plastičnega materiala, katerega največkrat uporabljajo podjetja pri uporabi povratne transportne embalaže ter katerega prednosti smo predstavili v prejšnjem poglavju. Gre za sistem uporabe povratne embalaže, ki se ob koncu dostavljenega naročila vrne v podjetje Mercator in v linijo ponovne uporabe. Rešitev temelji tudi na dejstvu, da se trenutna uporaba kartonske embalaže zelo dobro obnese v procesu komisioniranja izdelkov v klasičnih trgovinah. Zato smo se odločili, da bomo skozi proces komisioniranja ostali pri trenutni organiziranosti izvajanja tega procesa, ki je dober temelj za distribucijo naročil do potrošnika. Temeljna sprememba bo le uporaba drugačne embalaže (plastičnega zaboja), ki bo nadomestila trenutno nepovratno kartonsko embalažo. Takšna povratna embalaža bi bila prirejena uporabi trenutnega programa, ki izračuna maksimalno težo in prostornino, ki je še sprejemljiv za nabiranje izdelkov v embalažo. Tako ne bi bilo dodatnih stroškov ob spremembi embalaže, ki bi lahko nastali zaradi drugačnih tehnologij, orodij (komisionirni voziček) in ostalih elementov, ki bi jih bilo treba na novo uvesti zaradi prilagodljivosti novostim. To pomeni, da bi se pri odločanju za nabavo nove povratne embalaže odločili za embalažo, ki bi bila po lastnostih uporabe skozi proces komisioniranja čim bolj podobna trenutni. Ob uporabi povratne embalaže tako zaposleni izvaja komisioniranje po navodilih, ki mu jih izpisuje RF-naprava, ta pa je predhodno s pomočjo programa nastavljena tako, da se v škatlo nabira glede na maksimalno prostornino in težo, ki sta še sprejemljivi za nalaganje izdelkov vanjo. Po končanem komisioniranju se zaposleni vrne v skladiščne prostore spletne trgovine, kjer se kasneje sestavijo naročila glede na zahteve določenega potrošnika. Velikokrat se zgodi, da so naročila komisionirana, še preden je na voljo dostavno vozilo, in je zato treba določene izdelke začasno skladiščiti v hladilnikih in zamrzovalnikih do prihoda vozila za distribucijo. Vzemimo za primer povratne embalaže plastičen zaboj (glej Sliko 6), ki ga izdeluje podjetje Daco Corporation in je podobnih mer kot trenutna kartonska embalaža v podjetju Mercator. Takšen zaboj lahko nadomesti trenutno embalažo in njene funkcije v Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 41

51 procesu izvedbe naročil z distribucijo ter se uporablja v liniji s povratno embalažo. Nekatere lastnosti te embalaže so preprečevanje poškodb izdelkov, izboljšanje učinkovitosti izvajanja storitve in večanje zmogljivosti skladiščnih prostorov. Prav tako so narejene tako, da se lahko nalagajo ena na drugo, kar je zelo pomembno za maksimalno izkoriščanje prostora v dostavnih vozilih. Zelo primerne so za uporabo v skladiščih, proizvodnji, maloprodajnih trgovinah in transportu. Cena takšnega plastičnega zaboja, ki je podobnih mer kot trenutna embalaža, je 20,47 USD oziroma približno 15,11 EUR (»Attached Lid Containers«[Predstavitev podjetja Daco Corp.], b. d.). Slika 6: Primer povratne plastične embalaže Vir:»Attached Lid Containers«[Predstavitev podjetja Daco Corp], b. d. Pri predlogu rešitve izvedbe naročil bi torej v uporabo prišla povratna plastična embalaža oziroma zaboj, ki bi se kasneje uporabil tudi v procesu distribucije do končnega potrošnika. V njem bi se po komisioniranju sestavilo zahtevana naročila določenega potrošnika. V takšno embalažo bi lahko že takoj sestavili vse potrebne izdelke iz navadnega in posebnega režima, kot je trenutno že praksa pri uporabi kartonske embalaže. Kasneje bi vanjo dodali še zamrznjene in hlajene izdelke, ki so bili začasno skladiščeni v hladilnikih in zamrzovalnikih. Pri procesu distribucije bi si tako voznik naložil naročila v dostavni kombi in začel izvajati distribucijo. Velika razlika med kartonsko embalažo in uporabo embalaže v obliki plastičnega zaboja bi bila ta, da bi se lahko ti ob večjem številu naročil oziroma povečanju povpraševanja nalagali eden na drugega in bi tako izkoristili maksimalno prostornino vozila. Trenutno to pri kartonskih embalaži med procesom distribucije ni možno. Zaboji bi se nalagali eden na drugega tako, da bi bila na vrhu tista naročila, katerih stranke bi bile prve na vrsti za Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 42

52 distribuiranje. To bi med drugim pomenilo, da ne bi prihajalo do nepotrebnega zapravljanja časa pri iskanju pravega naročila za določenega potrošnika. Ena izmed možni rešitev, kdaj dokončno sestaviti naročilo, pa je tudi primer, kot ga uporablja podjetje Tesco. Podjetje Tesco uporablja dostavne tovornjake (glej Sliko 7), ki so temperaturno kontrolirani z vidika treh različnih lastnosti izdelkov. Tovornjak je razdeljen na tri sektorje, in sicer se izdelki iz naročil spletnega nakupovanja nahajajo v na zamrznjeno, hlajeno in sobno temperaturno naravnanem sektorju v tovornjaku. Vse to z namenom, da so izdelki čim krajši čas izpostavljeni zunanjim elementom, ki vplivajo na kakovost in spremembo lastnosti izdelkov. Tako je naročilo dokončno sestavljeno ob koncu dostave, saj so na primer zamrznjeni izdelki v sektorju tovornjaka z zamrzovalnikom in dodani v naročilo na končnem naslovu potrošnika (»Tesco online shopping«[predstavitev podjetja E-commercemilo], b. d.). Slika 7: Dostavni tovornjak podjetja Tesco Vir:»Tesco online shopping«[predstavitev podjetja E-commercemilo], b. d. Dodaten razlog, da smo se odločili za predlog rešitve s povratno embalažo, je zmanjševanje stroškov. Ti se na dolgi rok in ob redni uporabi linije s povratno plastično embalažo občutno znižajo. Kljub temu je treba biti pri implementaciji linije s povratno embalažo zelo previden na določene elemente. Eden najpomembnejših je nedvomno zmožnost dobrega predvidevanja o tem, kako veliko število takšnih embalaž bomo potrebovali za učinkovito izvedeno storitev izvajanja spletnega nakupovanja. To je zelo pomembno za kakovostno izvajanje distribucije in posledično izpolnjevanje želja potrošnika. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 43

53 Ne glede na to, iz kakšnega materiala je narejena povratna embalaža, ponovna uporaba omogoča zmanjšanje odpadkov in nižanje stroškov uporabljene embalaže. Zraven zmanjševanja odpadkov je torej največja prednost povratne embalaže v nižanju stroškov. Vzemimo za primerjavo uporabo kartonskega zaboja za enkratno uporabo in plastičnega zaboja, ki se ga lahko uporabi približno 250-krat. Začetna cena takšne nepovratne kartonske embalaže je nižja za približno 95,2 % v primerjavi z začetno ceno povratne plastične embalaže. Če je takšen povraten plastičen zaboj uporabljen najmanj 250-krat, pa je cena takšnega zaboja 91,7 % nižja glede na uporabo kot cena nepovratnega kartonskega zaboja (»Delivering the Goods«[Predstavitev podjetja Inform, Inc.], b. d.). Predpostavljajmo, da imamo dnevno približno 70 naročil, ki jih moramo dostaviti v sklopu spletnega nakupovanja. To pomeni, da moramo imeti samo za dnevno izpolnjevanje naročil najmanj 70 embalaž, v katerih bi dostavljali izdelke potrošnikom. Če uporabljamo trenutno nepovratno kartonsko embalažo, moramo za vsak dan v tednu nabaviti najmanj 70 takšnih embalaž. To pomeni, da rabimo vsak naslednji dan novih 70 embalaž, saj embalaže iz predhodnega dne ostanejo v rokah potrošnika. V primeru uporabe povratne plastične embalaže potrebujemo s preprosto matematiko dnevno le 70 embalaž, ki bodo lahko v uporabi tudi naslednji dan in vse ostale dni v tednu. Vse to pod pogojem, da ne prihaja do poškodb ali drugih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na nezmožnost ponovne uporabe povratne embalaže. Zato je najprimerneje za podjetje, da ima na zalogi tudi dodatne povratne embalaže bodisi zaradi poškodb ali povečanja povpraševanja po storitvi. V nadaljevanju bomo pokazali (glej Tabelo 2), kako se gibljejo stroški uporabe nepovratne ali povratne embalaže, če predpostavljamo, da imamo na dan približno 70 naročil. Glede na določene spremenljivke bomo primerjali, koliko moramo zapraviti v določenih dnevih, če uporabljamo bodisi nepovratno ali povratno embalažo. Ne smemo pozabiti, da lahko nepovratno embalažo uporabimo samo enkrat, saj se ne vrne v podjetje, ampak ostane potrošniku, medtem ko lahko povratno embalažo uporabimo večkrat. Za primer povratne embalaže bomo določili, da se lahko uporabi najmanj 365-krat. To pomeni, da moramo nabaviti novih 70 povratnih embalaž, ko se te uporabljajo približno eno leto. Za ceno povratne embalaže bomo določili znesek 15,11 EUR kot je cena plastičnega zaboja, ki smo ga uporabili kot možen primer rešitve Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 44

54 pri podjetju Daco. Glede na predhodne ugotovitve lahko rečemo, da je začetna cena kartonskega zaboja približno za 95,2 % nižja kot začetna cena plastičnega zaboja (ob upoštevanju, da gre za embalažo s podobnimi merami, kot so dolžina, širina, višina in teža). Preprost križni izračun nam omogoči, da pridemo do cene ene nepovratne kartonske embalaže, ki bi v tem primeru bila približno 0,73 EUR. Tabela 2: Gibanje stroškov uporabe različnih embalaž Dnevi uporabe Strošek povratne embalaže (EUR) Strošek nepovratne embalaže (EUR) 1 dan 1.057,7 51,1 2 dneva 1.057,7 102,2 Teden (7 dni) 1.057,7 357,7 Mesec (31 dni) 1.057, ,1 Leto (365 dni) 1.057, ,5 Iz tabele 2 lahko ugotovimo, da se ob uporabi linije s povratno embalažo stroški nakupa takšne embalaže v primerjavi z nepovratno embalažo povrnejo v manj kot mesecu dni. Ob tem moramo upoštevati, da se lahko takšna povratna embalaža uporablja približno eno leto. To pomeni, da moramo po enem letu ponovno zapraviti približno 1.057,7 EUR za novih 70 embalaž, ki jih bomo uporabljali za izvajanje storitve spletnega nakupovanja. Še vedno pa je takšen znesek občutno manjši v primerjavi z zneskom, ki ga zapravimo za nabavo nepovratnih embalaž v enem letu, ta je ,5 EUR. Poudariti je treba, da smo kot primer primerjave stroškov ene in druge embalaže vzeli preprosto matematiko s prilagojenimi cenami, pri kateri nismo upoštevali različnih dejavnikov dodatnih stroškov, kot so vzdrževanje in čiščenje embalaž, dodatno število embalaž, ki jih potrebujemo na zalogi zaradi poškodb, povečanja povpraševanja in drugih stvari, ki višajo stroške povratne embalaže. Ob takšnem predlogu rešitve z linijo povratne embalaže gre za specifični primer uporabe embalaže, ki na koncu ne ostane potrošniku, ampak se ob zaključeni distribuciji takoj vrača v podjetje Mercator. To bi med drugim pomenilo, da bi bilo treba vse izdelke naročila potrošniku na končnem mestu razložiti iz embalaže in mu oddati Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 45

55 izdelke brez embalaže (trenutno izdelke dobi v transportni kartonski embalaži), v kateri bi lahko prenesel vse izdelke v svoj dom. Zato lahko pride tudi do težav oziroma nevšečnosti pri sodelovanju s potrošnikom. V takem primeru bi lahko bila rešitev uporaba preproste reciklažne papirnate vrečke (glej Sliko 8), ki bi jo podjetje Mercator ob distribuciji podarilo potrošniku in s tem omogočilo nadaljnjo lažje rokovanje z izdelki. Na drugi strani bi lahko bil primer rešitve tudi v nakupovalnih vrečkah, ki bi jih potrošnik imel možnost kupiti ob naročanju izdelkov in ki bi jih dobil ob končni distribuciji naročil. Slika 8: Primer uporabe papirnatih reciklažnih vrečk Vir:»Dinner Makeover«[Predstavitev podjetja Real Simple], b. d. Primer predloga rešitve sistema uporabe povratne embalaže, kot smo ga opisali in predstavili v tem poglavju, je le ena izmed možnih rešitev. Druga rešitev, kako postaviti sistem oziroma linijo z uporabo povratne embalaže v funkcionalnem delu izvedbe naročil z distribucijo, bi bila uporaba povratna embalaže, ki bi začasno ostala pri potrošniku in bi jo ta naknadno vračal nazaj v podjetje. V tem primeru gre za kompleksnejšo organiziranost izvajanja takšnega sistema, pri katerem je treba biti še bolj pazljiv. To bi pomenilo, da bi potrošnik ob koncu distribucije naročila povratno embalažo sprejel skupaj z izdelki ter jo vračal naknadno in ob tem plačeval določeno kavcijo, ki bi jo dobil vrnjeno ob vračanju povratne embalaže podjetju Mercator. Tukaj bi nastajali drugačni stroški in predvsem drugačni logistični procesi, ki bi jih bilo treba skrbno in preudarno analizirati ter kasneje učinkovito izvesti. Gašper Glavar: Embalaža za izvedbo naročil spletne trgovine 46