Ob izidu 24 let Briškega časnika v Briški hiši na Humu

Transkripcija

1 ŠTEVILKA 97 LETNIK 24 ZIMA 2019

2 Ob izidu 24 let Briškega časnika v Briški hiši na Humu V obdobju, ko se narava umiri, mraz potrka na vrata, v hišah gorijo peči in je noč najdaljša, je čas za praznovanje. To so prazniki svetlobe in mnogih drobnih lučk, takšnih in drugačnih kamenčkov, ki nam lepšajo življenje. Vsak ima svoj kamenček sreče, lahko je to zvezda na nebu, iskrica v otroških očeh, drobna prijaznost soseda, nasmeh mimoidočega, sončen dan, dobra knjiga, miren večer zavit v toplo odejo s skodelico toplega čaja in zadnjo številko Briškega časnika V njej smo strnili jesensko in zimsko dogajanje v Brdih. Razpisali smo se o Karlu Široku, učitelju, pesniku, mladinskem pisatelju, tigrovcu in narodnem delavcu, ki se je pred 130 leti rodil v Šmartnem. Oktobra je bila okrogla miza, kjer sta njegovo življenje in delo osvetlila dr. Savin Jogan, predsednik Društva TIGR Primorske, in upokojena učiteljica Milena Beguš. Jeseni je Občina Brda dobila zlati znak Slovenia Green Destination, trije ponudniki pa so pridobili mednarodne trajnostne certifikate. Prvi v Sloveniji se lahko pohvalimo z zeleno atrakcijo. Veliko prelomnico smo obeležili decembra s slavnostno podelitvijo certifikatov Zeleni ključ (Green Key) Vili Alma Vista in Kleti Brda ter znak EU marjetica Hotelu San Martin. Decembra je bila v Vili Vipolže ustanovljena medobčinska uprava treh občin, in sicer so se povezale občine Ajdovščina, Nova Gorica in Brda. Uspešno se je zaključil še eden krog umetnosti ali Art Circle 2019, ki je letos gostil 73 umetnikov iz 20 držav na 14 ambasadah, od tega jih je enajst v Brdih. Pripravili smo vam zanimiv intervju z Ivanom Skubinom, ki sodi v sam vrh svetovne keramike. Na Gradnikovih večerih pa smo se poklonili nedavno preminulemu dirigentu, zborovodji, glasbenemu pedagogu in skladatelju Radovanu Kokošarju in enemu najpomembnejših evropskih slikarjev, briškemu rojaku po očetu Zoranu Mušiču. Konec novembra se je Trg 25. maja na Dobrovem odel v praznične lučke, ki napovedujejo zadnje trenutke iztekajočega se leta. To pa je tudi čas, ko se zberemo člani uredniškega odbora Briškega časnika in nazdravimo še enemu uspešnemu letu poročanja. Letos smo brbončice razvajali v Briški hiši na Humu. Tja smo zavili po številnih priporočilih zadovoljnih gostov. Zapeljali so nas v bogat kulinarični večer, kjer so nam s skrbno izbranimi jedmi pričarali praznično doživetje. Prijazno osebje pod taktirko Andreja Šuligoja in Aleksa Repezze nam je postreglo zeliščno frtaljo in briški toč s polento, zaključili pa s svinjskim filejem z domačimi zelišči. Piko na i so dodale slastne pituralke, ki jih v Briški hiši kuhajo v vinu in sladkorju s cimetom ter klinčki in postrežejo na kostanjevi posteljici. Nazdravili smo z vinom Kleti Brda. Ob bogato obloženi mizi smo prijetno kramljali in obujali spomine na 24-letno prehojeno pot. Ob tej priložnosti nas je pozdravil briški župan Franc Mužič. Čestital je celotni ekipi za vse skrbno zapisane članke in nam želel, da bi tudi v prihodnje tako korektno poročali o Brdih. Jeseni prihodnje leto bomo izdali že 100. številko. Zahvaljujem se uredništvu za dolgoletno sodelovanje, gostiteljem za prijetno postrežbo in prijaznost, vam, drage bralke in bralci, za pozornost in spodbudo. Obljubljam, da vas bomo še naprej obveščali o zanimivih osebnostih in številnih dogodkih, ki se bodo zvrstili na naših tleh v letu, ki prihaja. Upam, da se boste spomnili in počastili dan samostojnosti in enotnosti, ko smo Slovenci na plebiscitu skoraj soglasno sprejeli odločitev, da si želimo lastno državo. Ob rojstvu druge dekade tretjega tisočletja vam želim vse dobro na poti skozi nove koledarske številke. Preživite lepe praznike in naj bodo prav takšni, kot si jih želite. Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Fotografija: Damijan Simčič, ZOSO Člani uredniškega odbora Briškega časnika z županom Francem Mužičem in prijaznim osebjem Briške hiše BRIŠKI Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Ana Cukijati, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Goran Simčič, Iva Sivec, Mateja Drnovšček, Erika Koncut Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: e-pošta: tina.testen@gmail.com Oblikovanje oglasov: DESENIA Danijela Milašinović s.p. Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) , , Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda. issn Naklada: 2650 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: Fotografija na naslovnici: Damijan Simčič, ZOSO Zima 2019 / Briški časnik / 1

3 Občina Županovo voščilo Cenjeni občani, spoštovana mladina! Leto 2019 je naokoli in čez nekaj dni bomo vstopili že v tretje desetletje tega stoletja. Iztekajoče se leto je bilo za Občino Brda še posebej pomembno. Počastili smo 25-letnico občine, ki je bila obenem priložnost, da smo se zazrli v vse mejnike naše občine. Dovolite, da nam ponovno zavrtim čas toliko v preteklost, da lahko s ponosom spomnim, da smo Brici naredili ogromne razvojne korake. Glavni mejnik je bila gotovo izgradnja t. i. Sabotinske ceste, s čimer smo se, lahko trdim, približali urbanemu centru Novi Gorici, obenem pa vasema Hum in Podsabotin vdahnili razvojnega vetra. Že takoj ob ustanovitvi občine leta 1994 smo pričeli s promocijo Brd kot turistične destinacije, danes se sadovi takratnega dela še kako žanjejo. Iz skoraj nikakršnih nočitvenih kapacitet smo v teh 25 letih prerasli na kapaciteto čez 650 ležišč, ki so dve petini leta skoraj v celoti 100-odstotno zasedena. To gre gotovo ob bok izjemno uspešnemu razvoju briškega vinogradništva in vinarstva, pa tudi sadjarstva in oljkarstva. V teh 25 letih smo se usmerili v zagotavljanje ustrezne komunalne in cestne infrastrukture. Obnovljena je skoraj celotna trasa od Sabotinske ceste do Neblega, prenovili smo središče Dobrovega, v Brda je pritekla čistejša voda iz Mrzleka, poskrbeli smo že za številne čistilne naprave v večjih vaseh, subvencioniramo pa nakupe in vgradnjo malih čistilnih naprav posameznim gospodinjstvom, ki se ne morejo priključiti kanalizacijskemu omrežju. Poskrbeli smo za ohranitev kulturne in naravne dediščine. Obnovljeni so Grad Dobrovo, Vila Vipolže in srednjeveška vasica Šmartno. Podpiramo društveno dejavnost, ki ohranja in razvija kulturno udejstvovanje, prenos znanja in tradicije na mlajše rodove. In ko že govorimo o mlajših rodovih, ne morem mimo investicij v briško šolsko infrastrukturo in mladinski center. Obe šolski stavbi sta bili energetsko prenovljeni kot tudi občinska stavba, zgradili smo nov prizidek šole na Dobrovem, pa prizidek vrtca v Kojskem, prihodnje leto pa bo na vrsti gradnja prizidka vrtca na Dobrovem. Končno je mladini zagotovljen tudi prostor druženja, ustvarjanja in pridobivanja dodatnega znanja - Mladinski center Brda v Obrtni coni Štaloni. Ja, ravno ta obrtna cona je bila v 90. letih prejšnjega stoletja prva poslovna cona, ki smo jo pričeli urejati v Brdih, danes pa se sodobnejša slika z bogatejšo ponudbo riše tudi poslovni coni Agrarija Za njeno komunalno infrastrukturo bomo vložili kar dober milijon evrov. V prihodnje si nadejam tudi ureditve poslovne cone na Humu. Pomembna pridobitev za Brice je gotovo tudi nov zdravstveni dom na Dobrovem. Res da za potrebe briških občanov primanjkuje še ena splošna ambulanta, vendar sem prepričan, da bomo s plodnim sodelovanjem in komunikacijo z Zdravstvenim domom Osnovno varstvo Nova Gorica v začetku prihodnjega leta uspeli tudi to potrebo pripeljati do uresničitve. Na tem mestu moram poudariti, da smo zadovoljni tudi z delovanjem krajevne skupnosti in kar 14 vaških skupnosti, ki delujejo kot podaljšana roka občine in na tak način omogočajo bolj demokratično delovanje občine. Pozitivno se odzivajo na ali soorganizirajo tudi vse pomembne dogodke v občini. Utrjujemo pa tudi vezi s sosednjima državama Italijo in Avstrijo. V letošnjem letu smo intenzivno pristopili k širitvi palete priložnosti sodelovanj s celovško mestno občino, ki bo, kot nam je obljubila, obnovila celovško hišo v Šmartnem. Nadejamo pa si Fotografija: Andrej Colja Zima 2019 / Briški časnik / 2

4 Občina Županovo voščilo tudi tesnejšega sodelovanja na področju turizma in prenosa znanj. V letošnjem letu smo pridobili tudi dve pomembni potrditvi razvojnih smernic občine. Oktobra smo prejeli nagrado za Naj podeželsko skupnost 2019 in obenem postali prva občina, ki bo Slovenijo predstavljala na natečaju na evropski ravni. Pridobili pa smo tudi zlati znak Slovenia Green Destination. Posebej naj nekaj besed namenim obvoznici v Kojskem, ki bo zgrajena v naslednjih dveh letih. Iz direkcije za infrastrukturo smo namreč tudi ob letošnjem črtanju številnih državnih investicij dobili zagotovilo, da za to obvoznico ostaja zagotovljen denar. Drznem si trditi, da tudi pri projektu Terme Spa Brda prihajamo vedno bliže ciljni črti. Zelo intenzivno potekajo pogovori o dveh ali treh alternativah, prepričan sem, da bo ena izmed teh gotovo uspela in posledično se bo kmalu udejanjil projekt, ki ga obljubljam že več kot desetletje in katerega del ponudbe bo tudi razpršeni hotel v Slapniku. Brda, cenjene občanke in občani, so postale stičišče oziroma vozlišče pomembnih dogovorov, tudi meddržavnih. Spomnimo se samo letošnjega srečanja med predsednikom dežele Furlanije Julijske krajine Massimilianom Fedrigo in slovensko ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec, ali pa mednarodnega srečanja Alpe Adria Trail v Vili Vipolže. Lansko poletje pa smo imeli tudi čast gostiti trilateralno meddržavno srečanje med slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem, hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović in avstrijskim zveznim predsednikom dr. Alexandrom Van der Bellenom. Da gostimo tovrstna srečanja, ni samoumevno in zato moramo biti nanje več kot ponosni. V rokah imamo škarje in platno, da nadaljujemo po poti, ki smo si jo zastavili ob ustanovitvi občine: občanom, predvsem pa mladim, zagotoviti prijetno okolje za bivanje in ustvarjanje poslovnih trajnostnih priložnosti, obiskovalcem Brd pa ponuditi izkušnjo prave gostoljubnosti. To Brici znamo. Zato cenjene občanke in občani, naj vam ob letošnjih prazničnih dneh zaželim vesele in brezskrbne družinske radosti ter veliko dobrega v letu Naj bo leto, ki prihaja, energično, uspešno in iskrivo. Ob tej priložnosti čestitam tudi uredništvu Briškega časnika, ki skrbno bdi in zapisuje vse uspehe in mejnike v briški občini. Naj se tovrstno korektno poročanje nadaljuje tudi v prihodnjem letu, ko bomo občani v roke prejeli že stoto številko Briškega časnika. Srečno! župan Franc Mužič Konferenca Global Green Destination Days Destinacija Brda v eliti 100 svetovnih trajnostnih destinacij V okviru letošnje konference Global Green Destinations Days (GGDD), ki je potekala med 8. in 12. oktobrom v Zagrebu in na Malem Lošinju, je bil razkrit tudi seznam Top 100 trajnostnih destinacij sveta (2019 Sustainable Destinations Top 100). Med 31 slovenskimi destinacijami je ta naziv osvojila tudi Občina Brda. Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec je novico o uvrstitvi med stoterico najboljših destinacij pospremila z besedami:»vsak prejeti certifikat dokazuje, da smo v Brdih v preteklih desetletjih veliko naredili v smeri trajnostnega razvoja destinacije na vseh področjih. Gre za način razmišljanja, za način življenja, katerega smo v teh letih osvojili. Brda tako spadajo v sam svetovni vrh butičnih zelenih destinacij. Najpomembneje pa je, da se tu dobro počutimo tako prebivalci kot dnevni in večdnevni obiskovalci.«konferenca GGDD je ena najpomembnejših letnih globalnih dogodkov trajnostnega turizma. Tematika tokratnega GGDD se je dotikala aktualne problematike prekomernega turizma in usmerjanja turističnih tokov. Strokovnjaki so tokrat iskali zelene rešitve za razpršitev turističnih tokov, ustrezno promocijo trajnostnih destinacij, oblikovanje trajnostnih turističnih produktov oz. ponudbe, 'de-karbonizacije' in prilagajanja podnebnim spremembam. Če je pretekla leta elitni izbor sestavljala le peščica slovenskih destinacij, je tokrat Slovenija popolnoma prekosila vse ostale sodelujoče države. Teh je bilo 29, druga država z največ destinacijami je letos Nizozemska, takoj za njo Portugalska. Na severnem Primorskem so se poleg Brd na seznam uvrstile destinacije Miren - Kostanjevica, Vipavska dolina, Nova Gorica in Komen, kar dokazuje, da je celotna regija trajnostno naravnana in zato še toliko bolj vabljiva za okoljsko osveščene turiste. Erika Koncut Zima 2019 / Briški časnik / 3

5 Občina Uvod v praznično vzdušje Čarobna Brda Ko zadiši po božičnem čaju in kuhanem vinu, po sladkih pregrehah, nori nakupovalni mrzlici in obdarovanju, se praznično vzdušje počasi pritihotapi v vsa večja slovenska mesta. S prižigom neštetih svetlobnih telesc oživijo uličice in trgi, ljudje si vzamemo čas za prijatelje in druženja, zažarijo otroške oči. Na dan, ko so bučno prižgali lučke v naši prestolnici, smo jih nekaj minut kasneje še glasneje prižgali na Trgu 25. maja na Dobrovem. Čeprav smo si vsi ob prižigu prav po tiho želeli okronati čarobnost trenutka z nekaj snežnimi kepicami, je na petek 29. novembra prevladalo milo in za ta čas precej toplo vreme. A nič hudega, zimsko praznično vzdušje smo si pričarali kar sami. Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je skupaj z Občino Brda sta omogočil, da so se zadnji trenutki novembra, s kančkom prazničnega blišča, prelili v nove začetke. Tudi letos so uvod v praznovanje otvorili najmlajši. Po hodniku in učilnicah osnovne šole se je razlegal otroški vrvež, smeh in neučakanost. Na ustvarjalni delavnici so otroci izdelovali praznične lučke, ki so jih posuli z decembrskim bliščem. Bleščal se je tudi ves razred, stopnišče šole, starši in otroci. V soju lučk so se odpravili na pohod do grajskega dvorišča. Dogajanje na odru je v paket prazničnega presenečenja, z veliko Zima 2019 / Briški časnik / 4

6 Občina Uvod v praznično vzdušje rdečo mašno na vrhu, skrbno zavil mladenič, kateremu tovrstna sodelovanja predstavljajo pravi izziv. Dominik Rusjan se je tudi tokrat več kot odlično odrezal. Na odru so se mu najprej pridružili člani Okteta Quercus in nam v ritmu ubranih melodij pričarali bel božič. Sledila je plesna poslastica, točka, ki so jo dekleta Športnega twirling kluba Brda pripravila prav za dogodek, za prižig lučk. Predstavila so se tudi novopečena dekleta, ki so se s palico prvič srečala pred nekaj meseci. Spodnje veje prazničnega drevesca so nam tudi tokrat pomagali okrasiti otroci iz vrtca in tako našo bujno lepotico odeli z unikatnimi in obstojnimi okraski. Po pozdravnem nagovoru briškega podžupana Žarka Kodermaca in direktorice Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tine Novak Samec se je začelo težko pričakovano odštevanje. V en glas smo skupaj odštevali in se veselili pravljičnega trenutka. Ob prižigu je zadonel venček prazničnih pesmi v izvedbi Mladinskega pihalnega orkestra Brda. Čarobnost dogodka je pričaral tudi osnovnošolski zborček glasbenega krožka učencev od 1. do 4. razreda. Otroke je med petjem na harmoniki spremljala Tjaša Zimic, na klaviaturi pa Monika Šuligoj. Mala tekmovalna skupina Plesnega kluba L'uniti je energično zapolnila oder. Peterica je ponovno dokazala, da vrhunski rezultati in odličja prihajajo v prave roke. Z novo točko se je predstavil tudi zlati evropski par, ki ga sestavljata Pia in Mark. Čestitke plesalcem in mentorici Tanji Simčič. Ob skorajšnjem zaključku uradnega dela se je zatresla tudi mogočna oljka sredi krožnega križišča. Norčava in plesno razposajena druščina Plesnega kluba #lospravilos je pod nadzorom mlade mentorice Anje Pertovt priplesala vonj po zimi in prihajajočih praznikih. Poslovili smo se ob zvokih Mladinskega pihalnega orkestra Brda. Dirigentsko paličico je tokrat prvič javno zavihtela radoživa mladenka, prva ženska v zgodovini briškega godbeništva, dirigentka Neža Mozetič. Za odlično praznično vzdušje in dodaten prazničen blišč gre posebna zahvala Osnovni šoli Alojza Gradnika, da smo lahko praznično delavnico izvedli v toplih in svetlih učilnicah. Za veselo druženje po dogodku, tople napitke in mamljive prigrizke so poskrbeli otroci Zima 2019 / Briški časnik / 5

7 Občina Uvod v praznično vzdušje iz šole in ekipa Društva žuristov Crwvo, za potešitev radovednosti pri zbiri pravega prazničnega darila pa številni oblikovalci na stojnicah. Prečudovit dar, veličastno praznično drevesce, je letos bilo pripeljano s Huma, kjer je na Osredku pri Jelinovih dolga leta krasilo domače dvorišče. Hvala družini Jelina. V sredini decembra smo v Vili Vipolže ponovno nestrpno pričakali bradatega junaka. Najmlajši so se neizmerno zabavali na praznični ustvarjalni delavnici, si ogledali predstavo Medeni čudež na gozdni ulici 1/a in palčkom pomagali raznositi darila, za zaključek večera pa se zavili v topel objem Božička, ki je obdaril prav vse otroke. Naj bodo tudi ti zadnji trenutki iztekajočega se leta povsem otroško razigrani, nesebično doživeti in v toplino objemov in dobrih želja odeti. Mateja Drnovšček Fotografije: Damijan Simčič - ZOSO Zima 2019 / Briški časnik / 6

8 Občina 7. redna seja Občinskega sveta Občine Brda Kraje v avtomobile so izziv, ki mu je potrebno pristriči krila Čeprav je novogoriška policija v letu 2018 v briški občini zabeležila manj kršitev kot leto prej, je največji aktualni varnostni izziv v občini povečan obseg vlomov v avtomobile. Na problematiko so svetniki na oktobrski seji opozorili tudi komandirja novogoriške policijske postaje Sejada Jušića. Vlomi so se v zadnjem času vršili skoraj vsakodnevno in na točkah, ki niso odročne. Največ tatvin je bilo na parkiriščih ob Gradu Dobrovo in Šmartnem, na poti na Sabotin ter ob Kleti Brda. Zadeva se stopnjuje. Najhuje je, da obstaja neko zavedanje, da je to postalo normalno, obenem pa pomeni tudi slabo»popotnico«za sloves občine kot turistično varno destinacijo, so poudarili na občinskem svetu. Spomnimo še, da sta bili v zadnjem letu kar trikrat na udaru nepridipravov tudi bencinski črpalki v Štalonih in Vipolžah, ki sta bili oškodovani predvsem za večjo količino tobačnih izdelkov. Policija je, kot je pojasnil novogoriški komandir, opravila nekaj konkretnih zased s ciljem izslediti storilce kraj na briških parkiriščih. Operativno ne razpolagajo s podatki o storilcih, ugotovitve pa sicer kažejo, da storilci prihajajo preko meje. Po opravljenem kaznivem dejanju se umaknejo na italijansko stran. Največkrat so žrtve vlomov vozniki, ki v svojih avtomobilih pustijo vrednejše predmete na vidnih mestih. Gre za profesionalce, ki izkoristijo vsako priložnost. Kot temeljno rešitev tega varnostnega izziva novogoriški komandir izpostavlja preventivo. Na nekaterih območjih občin, sploh tam, kjer so izletne točke, so bile recimo postavljene opozorilne table, naj obiskovalci poskrbijo za lastno premoženje. Drugi predlog pa je, da občani posredujejo podatke o sumljivih avtomobilih in registrskih tablicah. Direktorica občinske uprave Anita Manfreda je napovedala tudi vzpostavitev video nadzora na kritičnih točkah v občini. Občinska uprava je že nabavila opremo za videonadzor, ki bo nameščena na Gradu Dobrovo (obe parkirišči) in v Šmartnem, kjer se bo nadziralo glavno parkirišče na Padratah.»Zagotovo pa z videonadzori po celih Brdih ne bomo rešili trenutnega problema. Dejstvo je, da je potrebno zaščititi zunanje obiskovalce Brd, ker se zaradi tega širi slab glas iz Brd,«je posebej podčrtala Manfredova. Pozna se tudi manjkajoča prisotnost vodje okoliša, zato je na komandirja naslovila apel v imenu občine, da se čim prej pristopi in zagotovi vodjo okoliša. Svetniki so spregovorili tudi o pereči problematiki prisotnosti preprodaje drog. Novosti na OŠ Kozara Novosti pa se obetajo tudi v Javnem zavodu Osnovna šola Kozara Nova Gorica, ki uvaja prilagojen program za predšolske otroke s posebnimi potrebami.»starši, ki imajo predšolskega otroka s posebnimi potrebami in živijo na območju občin ustanoviteljic Osnovne šole Kozara Nova Gorica, trenutno nimajo možnosti vključitve otroka v oddelek prilagojenega programa za predšolske otroke razvojni oddelek vrtca. Otroci z razvojnimi težavami imajo v večini primerov odločbo za dodatno pomoč, ki jo izvajajo specialni pedagogi v vrtcih. Nekateri otroci s težjimi razvojnimi motnjami potrebujejo celostno oskrbo, drugačen program in pomoč različnih strokovnjakov. Prilagojen program za predšolske otroke se izvaja v CIRIUS Vipava, kar pa za te otroke pomeni dodatno dnevno obremenitev zaradi prevoza. Razvojna ambulanta v Stari Gori obravnava več otrok z razvojnimi težavami, ki bi potrebovali vključitev v oddelek prilagojenega programa za predšolske otroke,«so svetnikom pojasnili iz vodstva OŠ Kozara. Občina Brda bo program sofinancirala, v kolikor bodo v program vključeni otroci, za katere je po veljavnih predpisih dolžna sofinancirati del cene programa. Stroški morebitnega izpada do najvišjega normativa bodo v letu 2019 občine soustanoviteljice sofinancirale skladno z delitveno bilanco, skladno z dogovorom predstavnikov občin ustanoviteljic z dne Svetniki so sprejeli tudi drugi rebalans proračuna Na oktobrski seji so svetniki sprejeli tudi drugi rebalans proračuna. Razlogi zanj so bili zadolžitev za projekt Mladinski center Štaloni, predvidena prodaja stanovanja na Dobrovem ter stavbnega zemljišča v Fojani, povečanje sredstev za Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (med drugim zaradi sofinanciranja programa zimskega varstva otrok in projekta zasteklitve paviljona ob Gradu Dobrovo) in povečanje sredstev za dodatne ugodnosti staršev otrok v vrtcih. Erika Koncut Zima 2019 / Briški časnik / 7

9 Občina 8. redna seja Občinskega sveta Občine Brda Do leta 2022 nov prizidek vrtca na Dobrovem Srž novembrske seje občinskega sveta je bila prva obravnava proračuna, ki ga letos občinski svet prvič sprejema za obdobje dveh let, in sicer za leto 2020 in V prihodnjem letu bo občina razpolagala s evri, medtem ko leto kasneje s evri. Novosti v prihodnjem proračunskem obdobju so širitev programa medobčinske uprave, ki bo z letom 2020 skupna z novogoriško mestno občino in ajdovsko občino. Občina bo zagrizla tudi v nalogo ustanovitve režijskega obrata, briški starši pa se bodo do leta 2022 razveselili novih prostorov vrtca na Dobrovem. Dokumentacijo bodo pričeli urejati v prihodnjem letu, leta 2021 pa bodo stekla gradbena dela, vredna nekaj čez evrov. Končno podobo bo v prihodnjem letu dobilo tudi igrišče ob vrtcu v Kojskem, kjer se v prihodnjih letih obeta gradnja kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Poleg tega so leta 2020 načrtovane večje asfaltacije dotrajanih cestnih odsekov v Vedrijanu, zaselku Robida v Biljani ter v Neblem. Nadaljujejo se tudi aktivnosti največjih investicij v občini: obrtni coni Agrarija, krožišču v Drnovku in Neblem, obvoznici v Kojskem in prometni ureditvi od Dobrovega proti vasici Biljana. Zeleno luč briških občinskih svetnikov je na novembrski seji prejel tudi projekt Osnovne šole Kozara glede zagotavljanja prilagojenega programa za predšolske Zima 2019 / Briški časnik / 8 otroke s posebnimi potrebami, o katerem poročamo v članku o 7. redni seji. Novosti na področju medobčinske uprave Z novim letom se obetajo novosti na področju medobčinske uprave. Ta bo odslej skupna trem občinam, in sicer občinam Ajdovščina, Brda in Nova Gorica. Sedežna občina in uradni delodajalec bo ravno slednja, ki bo vplačevala največji delež stroškov, in sicer 56 odstotkov, 34 odstotkov pripada Ajdovščini, Bricem pa 10. Širi se tudi paleta nalog. Dosedanjima občinskemu inšpekcijskemu nadzoru in redarstvu se sedaj pridružujeta še notranja revizija in pravna služba. Brda bodo z novo ureditvijo pridobila stalno prisotnost redarske službe tako v popoldanskih urah kot tudi ob sobotah in nedeljah. V ta namen bo občina nabavila posebno vozilo. Drugo branje odloka o ustanovitvi medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda bo 9. decembra na skupni seji vseh treh občinskih svetov v Vili Vipolže. Nov odlok o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo Novembrska seja je bila namenjena tudi obravnavi odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo. Prvotni odlok o ustanovitvi osnovne šole Dobrovo je bil sprejet v letu Do letošnjega leta so bile sprejete štiri spremembe in dopolnitve tega odloka, ki so bile najbolj nujne. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je ob kontroli podalo svoje pripombe in priporočila na odlok o ustanovitvi vzgojno- -izobraževalnega zavoda Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo, ki so narekovale spremembe, dopolnitve in posodobitve odloka. Glede na navedeno je bilo smiselno sprejetje novega prečiščenega odloka. Glavne novosti so, poleg spremembe imena, dodatne dejavnosti, ki doslej niso bile vpisane, kot tudi, da zavod lahko v okviru svoje registrirane dejavnosti opravlja še druge dejavnosti, kot so npr. spodbujanje in organiziranje interesnih in družbenih aktivnosti učencev ter v ta namen povezovanje s starši, delavci v podjetjih, kulturnimi, športnimi, turističnimi in drugimi organizacijami ter ostalimi občani, kot tudi da skupaj s starši in drugimi uporabniki v občini razvija in organizira širše možnosti za aktivnosti učencev, druge mladine in občanov na področju izobraževanja, kulture, turizma in športa. V odloku je bil pri organizacijskih enotah dodan dislociran oddelek vrtca v Biljani, pa tudi šolski okoliš, ki doslej ni bil vključen v odloku. Nenazadnje so bile podrobneje definirane volitve učiteljev in strokovnih delavcev v svet zavoda. Svetniki so na novembrski seji potrdili tudi, da Mark Jakin ostaja tudi v naslednjem štiriletnem mandatu predstavnik Občine Brda v senatih za reševanje pritožb zoper delo policistov. Podeljevanje občinskih nagrad in priznanj po novem Obetajo pa se spremembe na področju podeljevanja občinskih nagrad in priznanj. Na pobudo

10 Občina 8. redna seja Občinskega sveta Občine Brda občinskega sveta je občinska uprava Občine Brda pripravila nov odlok o občinskem prazniku Občine Brda in podeljevanju občinskih priznanj, v katerem je podrobneje razdelala postopek podeljevanja občinskih priznanj. Glavne novosti so, da se nagrade lahko podeljuje tudi posmrtno in uveden je tudi nov instrument, in sicer odvzem priznanja oziroma nagrade. To se lahko zgodi v primeru, če se ugotovijo okoliščine ali dejstva nečastne narave, ki so bila neznana ali zamolčana ob podelitvi nagrade oziroma priznanja, bi pa odločilno vplivala na podelitev, če bi bila takrat znana, oziroma če je občan s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, če je bilo kaznivo dejanje storjeno naklepno. Naziv častnega občana se podeljuje izjemoma in je najvišje priznanje Občine Brda. Naziv častnega občana se podeli osebi za izjemne dosežke življenjskega dela, ki ga odražajo: vizionarstvo, dobrobit, humanitarnost, sodelovanje in skrb za blaginjo in promocijo občine s poudarkom na javnem delovanju kot tudi izjemne zasluge na vseh področjih družbenega življenja, ki imajo trajni pomen. Nagrada Občine Brda se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za pomembnejše in izjemne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem, športnim, vzgojno-izobraževanem, literarnem, naravovarstvenem in humanitarnem področju. Vsako leto se lahko podeli največ tri nagrade. Priznanje Občine Brda se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja, ob važnih jubilejih, dolgoletnem uspešnem delovanju ter ob drugih slovesnejših priložnostih. Vsako leto se lahko podeli največ tri priznanja. Predlog za podelitev priznanj lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti, društva, župan in odbori občinskega sveta. Erika Koncut Skupna seja občinskih svetov občin Ajdovščina, Brda in Nova Gorica V Vili Vipolže ustanovljena medobčinska uprava treh občin V ponedeljek, 9. decembra, je v Vili Vipolže potekala skupna seja občinskih svetov občin Ajdovščina, Brda in Nova Gorica, s čimer so si občine zagotovile povračilo vsaj tretjine stroškov s strani države. Nova Gorica in Brda sta sicer že prej sodelovali (od leta 2012), vendar je zakon, sprejet leta 2017, določil, da povračilo stroškov lahko koristijo zgolj uprave, ki si jih delijo vsaj tri občine in ki opravljajo vsaj dve skupni nalogi za vse tri občine. Novoustanovljena skupna uprava bo z delovanjem začela 1. januarja 2020, pokrivala pa bo štiri področja: inšpekcijsko nadzorstvo, redarsko in pravno službo ter notranjo revizijo. Ravno zaradi dodatni nalog bodo uprave lahko zaprosile za kritje polovice stroškov, kar je bil poglavitni razlog za združevanje več občin. Prvi dve nalogi bosta funkcionalni že januarja prihodnje leto, preostali pa proti koncu leta Gre tudi poudariti, da novoustanovljena skupna občinska uprava, ki povezuje Vipavsko dolino z Brdi, velja za prvi korak k uresničevanju povezovanja v regijo na konkretnih nalogah občin. Naj še izpostavim, da je Občina Brda z razširjeno medobčinsko upravo pridobila stalno prisotnost redarja, po potrebi tudi ob koncu tedna in ob praznikih, poleg tega pa bo redar v briški občinski stavbi imel svojo pisarno z uradnimi urami, kar pomeni, da se bodo lahko občani za dodatne informacije lahko obrnili tudi konkretno na redarja. Sedež medobčinske uprave ostaja v Novi Gorici. Anita Manfreda Zima 2019 / Briški časnik / 9

11 Občina Občina Brda pridobila pomembne potrditve trajnostni usmeritvi Klet Brda je prva klet na svetu s certifikatom Zeleni ključ Jeseni je trajnostna usmeritev v Občini Brda dobila pomembne potrditve, in sicer zlati znak Slovenia Green Destination, trije ponudniki pa so pridobili mednarodne trajnostne certifikate. Prvi v Sloveniji se lahko pohvalimo z zeleno atrakcijo. Veliko prelomnico pa smo obeležili v torek, 10. decembra, s slavnostno podelitvijo certifikatov Zeleni ključ (Green Key) Vili Alma Vista in Kleti Brda ter znaka EU marjetica Hotelu San Martin. Veseli nas dejstvo, da v Brdih živimo po načelih trajnostnega razvoja. V fazi pridobivanja zelenega znaka in trajnostnih ter okoljskih certifikatov tako ne institucija ne ponudniki nismo izvajali posebnih prilagoditev v našem delovanju, saj je trajnost že vcepljena v naše vsakdanje aktivnosti, delo, način razmišljanja. Vsekakor lahko na določenih področjih, kot so varčevanje z naravnimi viri energije, ohranjanje naravne ter kulturne dediščine, ločevanju odpadkov, še veliko postorimo, zato bo naša naloga tudi v prihodnje ozaveščati prebivalce in ponudnike v Brdih o vseh teh možnostih. Zeleni znaki in certifikati so pomembni za goste, ki k nam zahajajo, saj potrjujejo zavezo zelene butične destinacije, v kateri prebivalci in ponudniki še kako skrbijo za ohranjanje vseh danosti in ni vseeno, kaj bomo zapustili našim zanamcem. Je tudi dokaz pristnosti in naravnosti vseh naših proizvodov in produktov, je ob tej posebni priložnosti povedala direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. Petra Čad iz Slovenske turistične organizacije in generalna sekretarka ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar sta Vili Alma Vista in Hotelu San Martin izročili znaka Slovenia Green Accomodation, Kleti Brda, ki je med drugim prva klet na svetovni ravni, ki je pridobila znak Zeleni ključ, pa znak Slovenia Green Attraction. Gre za prvi tovrstni znak v Sloveniji. Generalna sekretarka je uspeh največje slovenske zadružne kleti pohvalila z besedami: Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že več kot desetletje spodbujamo uvedbo okoljskih znakov. Izrazitejši zagon pa beležimo od uvedbe zelene sheme v letu V Sloveniji gradimo turizem na trajnostnem pristopu, to pa vključuje tudi skrb za okolje. Brda so se izkazala že v natečaju za evropsko destinacijo odličnosti leta 2015, ko so zmagala na temo lokalne kulinarike v turizmu in s celovitim oživljanjem lokalnega okolja na trajnostni način. Čestitamo prejemnikom znakov Slovenia Green, še posebej pa smo ponosni, da je Klet Brda prva klet na svetovni ravni, ki je pridobila znak Zeleni ključ. Na tem področju v Sloveniji resnično orjemo ledino in smo pionirji na področju certificiranja trajnostnih praks. Zelena shema je primer dobre prakse tudi globalno. Direktor Silvan Peršolja je o pomenu pridobljenih trajnostnih certifikatov izpostavil: Gre za lep prispevek k trženju kleti. Pričakujemo, da bomo s pomočjo teh pritegnili še več obiskovalcev, predvsem tujih, ki iščejo originalnost in direkten stik s proizvodnjo, vinom... Kajti sleherni, ki si najprej ogleda klet in dobi pojasnilo, kje in kako se pridelujeta grozdje in vino, dobi poseben pogled na vse te faze in postane tudi ljubitelj briških vin. Prilagoditi se zelenim smernicam sploh ni bilo težko, zeleni trajnostni pristop je že vtkan v naše navade. Vsak vinogradnik ali vinar svojo dejavnost opravlja na način, da jo samo izboljšuje, da jo bo lahko zapustil svojim potomcem. Tako da sta skrb za okolje in trajnostni razvoj zasidrana v samo jedro našega delovanja. Trajnostnemu delovanju se že leta predajajo tudi v Vili Alma Vista. Martina Alma o pomenu potrditve prave usmeritve s strani STO in Zelenega ključa pravi: Ta znak gotovo pomeni še eno veliko zavezanost, da resnično sledimo trajnostnemu razvoju. V Vili Alma Vista smo bili že pred certificiranjem trajnostno naravnani, zato nam priprava dokumentacije ni predstavljala težav. V tem kontekstu mi je bilo zanimivo to, da sem lahko sebe preverila, kaj lahko naredim, da bo še boljše, kaj lahko nadgradim, dogradim. Hotel San Martin, ki ga upravlja družina Valentinčič, je, kot smo že omenili, prejel znak EU marjetica. Certifikat je Martinu Valentinčiču podelila direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec. Vesna Valentinčič je o trajnostni usmerjenosti hotela izpostavila: San Martin ni zlit z okolico in prepleten z naravo samo na videz, celotna gradnja in finese so premišljene in v skladu z eko standardi. Že pri Fotografija: Andrej Colja Zima 2019 / Briški časnik / 10

12 Občina Utrjevanje vezi s celovško mestno občino Celovčani bodo ponovili vajo izpred 40 let in obnovili slikarsko hišo Konec oktobra so na temo sodelovanja na področju turizma, enogastronomije in čezmejnih projektov celovško mestno upravo obiskali direktorica briške občinske uprave Anita Manfreda, direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec in predsednik AACC Bernard Sadovnik. Ob tej priložnosti sta Mestna občina Celovec in Občina Brda podpisali končno verzijo pogodbe o podaljšanju najema Celovške hiše v Šmartnem. Celovška občina bo najemnik še nadaljnjih pet let z možnostjo podaljšanja, z briško občino pa se je tudi dogovorila, da bo hišo v Šmartnem obnovila, s čimer bo ponovila gesto iz obdobja takoj po potresu leta Namera je briško delegacijo zelo razveselila, saj bo tako srednjeveški briški biser pridobil na podobi in ponudbi, predvsem pa gre za še eno od uspešnih zgodb utrjevanja čezmejnih vezi, za katero gre gotovo zasluga koroški organizaciji AACC. Briški delegaciji so v Celovcu med drugim predstavili umetniški projekt na celovškem stadionu For Forest - The Unending Attraction of Nature. Gre za umetniško stvaritev Klausa Littmanna, ki velja za največjo avstrijsko javno umetniško instalacijo. Pokrajinski arhitekt Stojnica Moro Celovec Enzo Enea je celotno igrišče prekril s 300 drevesi, tipičnimi za srednjeevropske gozdove. Navdih je Littmann našel v sliki, ki jo je že pred skoraj 40 leti vizionarsko ustvaril avstrijski umetnik Max Peintner. Umetnina trka na zavest ljudi, da bomo nekega dne morda primorani naravo občudovati v posebej za to namenjenih prostorih, kot že počenjamo v živalskih vrtovih. Briška delegacija je v Celovcu obiskala tudi stojnico kmetije Moro. Erika Koncut Fotografije: Damijan Simčič - ZOSO Občina Brda pridobila pomembne potrditve trajnostni usmeritvi gradnji smo v veliki meri uporabljali naravne in trajnostne materiale: les, železo, kamen in beton. EU marjetica za hotel pomeni dokončno potrdilo o trdem delu v smeri sobivanja z naravo in okoljem, predvsem pa temeljni kamen razvoja trajnostnega turizma. Obisk trajnostnega posveta visoko nad pričakovanji Podelitvi trajnostnih certifikatov je v popoldanskih urah sledil trajnostni posvet v organizaciji ZTKMŠ Brda. Srečanje, ki se ga je udeležilo približno 100 ponudnikov raznovrstnih dejavnosti in občanov, je razprl pogled v trajnostne usmeritve destinacije, bodisi dosedanje dosežke kot vizijo za prihodnje, priložnosti varčevanja z energijo in vodo kot tudi temeljitejšega ločevanja odpadkov ter posledično zmanjšanja bremena na okolje. Ravno s tem namenom je zavod posebno pozornost namenil tudi podnebnim spremembam v destinaciji, zmanjševanju ogličnega odtisa ter obnovljivim virom energije. Posebej navdihujoča je bila okrogla miza z mladimi briškimi zelenimi ponudniki različnih zvrsti. Zelo smo veseli, da je posvetu prisluhnilo tolikšno število obiskovalcev. To nam gotovo nakazuje, da nam je v Brdih mar za naravno in kulturno dediščino in kaj bomo zapustili prihodnjim rodovom, zaključuje direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec. Erika Koncut Zima 2019 / Briški časnik / 11

13 Občina Zelena shema slovenskega turizma Občina Brda pridobila zlati znak Slovenia Green Destination Z izjemnim veseljem sporočamo, da je Občina Brda uspešno zaključila ponovno ocenjevanje v okviru Zelene sheme slovenskega turizma in na podlagi prejete ocene novembra pridobila znak Slovenia Green Destination GOLD. Destinacija se je Zeleni shemi slovenskega turizma priključila leta 2015, jeseni 2016 pa izpolnila pogoje za srebrni znak Slovenia Green Destination. V zadnjih treh letih je destinacija veliko truda vložila v trajnosti razvoj destinacije, predvsem v širitev ponudbe čez vse leto, v zmanjševanje turističnega pritiska na najbolj obiskane turistične točke in naravo, v spodbujanje mehke mobilnosti in ločevanja odpadkov ter spodbujanje ponudnikov k vključitvi v mednarodne trajnostne sheme. Aktivnosti na vseh frontah trajnostnega razvoja so pripomogle, da je destinacija ob ponovnem ocenjevanju stopila stopničko višje in pridobila zlati znak. Znak je obenem pohvala destinaciji za opravljeno delo kot tudi odgovornost in vodilo, da bo destinacija tudi v prihodnje sledila trajnostnim smernicam in si kot cilj postavila še boljše rezultate na področju okolja in podnebja (varčevanje z energijo in vodo ter ločevanje odpadkov), narave in pokrajine, kulture in tradicije, družbene klime, poslovanja turističnih podjetij ter destinacijskega managementa. Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec je ob prejemu novice o pridobitvi znaka Slovenia Green Destination Gold povedala:»zlati znak Zelene destinacije je potrditev, da smo v zadnjih letih v Brdih vsi skupaj še nekoliko bolj sistematično pristopili k trajnostnemu razvoju na vseh pomembnejših področjih delovanja, bivanja in razmišljanja. Je naša zaveza v skrbi za okolje, v katerem bivamo, in kaj bomo pustili našim zanamcem. Je zaveza o ozaveščanju odraslih in izobraževanju otrok in mladih.«ztkmš Brda Zima 2019 / Briški časnik / 13

14 Občina Mednarodno usposabljanje v Litvi Osredotočeni na mlade Šestčlanska ekipa iz Slovenije se je od 4. do 11. novembra udeležila prvega mednarodnega usposabljanja v okviru dvoletnega KA2 Erasmus + projekta v Litvi. Skupaj s pobudniki in partnersko organizacijo projekta, Inštitutom za mladinsko politiko iz Ajdovščine ter predstavniki Mladinskega sveta Ajdovščina sva se usposabljanja udeležili tudi dve Briki. V sklopu projekta z naslovom Osredotočeni na mlade: Storitveno oblikovanje in soustvarjanje«(focus on youth: service design and co-creation), so se udeležencem celotedenskega intenzivnega treninga odpirale nove priložnosti za študij in nadgradnjo svojih znanj in kompetenc, naučili pa smo se tudi številnih novih načinov dela z mladimi, metod neformalnega izobraževanja, vizualnega oziroma grafičnega oblikovanja in novih načinov, kako pripraviti navdihujoče in podporno okolje za mlade. Prvo usposabljanje je bilo osredotočeno na razvoj metod na podlagi postavljenih teorij in modelov, na naslednjem usposabljanju, ki se bo v Litvi odvijalo od 2. do 9. februarja 2020, pa bomo osvojene metode tudi testirali. Z veseljem in ponosom smo sprejeli nepričakovano povabilo direktorice Inštituta za mladinsko politiko Nine Bavčar Čargo, ki je pri iskanju primernih partnerjev za usposabljanje v Litvi najprej pomislila na Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Ker je bilo usposabljanje namenjeno mladinskim delavcem oziroma tistim, ki imajo že nekaj izkušenj z delom z mladimi, vodjem mladinskih centrov, predsednikom mladinskih društev in seveda aktivnim članom društev, smo na usposabljanje povabili tudi Terezo Peršolja, podpredsednico Mladinskega kluba Cerovo, Bricem poznanega pod imenom Društvo Žuristov Crwvo. V 18 mesecev dolgem projektu sodelujejo organizacije s področja izobraževanja, usposabljanja in mladine ter podjetja in javni organi povezani z vzgojo, izobraževanjem in usposabljanjem iz Litve, Norveške, Portugalske, Poljske in Slovenije. Aktivnosti v sklopu izobraževanja prinašajo dolgoročne pozitivne učinke za sodelujoče organizacije kot tudi za posameznike, ki so neposredno ali posredno povezani s sodelujočimi organizacijami. Prostočasne aktivnosti, ki so potekale tekom usposabljanja, pa so omogočale tudi raziskovanje Litve in spoznavanje ostalih držav ter kultur, iz katerih prihajajo udeleženci, sklepanje novih poznanstev in ustvarjanje načrtov za prihodnost. Predstavitveni večer Medsebojna komunikacija in zaupanje sta ključna Kaj s pridobljenim znanjem, svežim zagonom in številnimi idejami? Pred naslednjim usposabljanjem v februarju je potrebno naučeno prenesti na lokalno raven, kjer naj se začnejo izvajati konkretne aktivnosti, ki bodo ciljno usmerjene na področje mladih. Zametek briškega projekta, na katerem skupaj s Terezo ter ob pomoči Inštituta za mladinsko politiko in Mladinskega sveta Ajdovščina že intenzivno delamo, bodo predstavljeni 17. januarja 2020 na drugem briškem mladinskem posvetu. Vsi vključeni smo si enotnega mnenja, da briška mladina potrebuje ključni lokalni dokument, Strategijo za mlade ter Mladinski svet Brda, ki bo spodbujal razvoj mladinskih organizacij, hkrati pa bo posvetovalno telo za vsa vprašanja, ki Zima 2019 / Briški časnik / 14

15 Občina Mednarodno usposabljanje v Litvi Obisk mesta Kaunus zadevajo mlade ter bo vplival na izvajanje strategije in z njo povezane mladinske politike na območju Brd. Vsekakor je potrebno narediti korak naprej tudi v Brdih, se organizirano usmeriti v potrebe mladih, jim prisluhniti in se večkrat vprašati:»kaj mladi res potrebujejo in česa si želijo?«običajno in pogosto iščemo rešitve kar pri sebi in se odločimo na podlagi lastne presoje. Dejstvo, ki ga nikakor ne smemo zanemariti, je, da mladi nimajo enakih potreb, kot jih imamo drugi. In čeprav si nočemo priznati, potreb mladih ne poznamo v celoti in jih sami velikokrat ne zaznamo. Medsebojna komunikacija in zaupanje sta ključna. Model 360 stopinj participacije, ki sta ga razvila uspešna litvanska trenerja in naša gostitelja Nerijus Miginis in Marius Ulozas, lepo povzema preambulo revidirane evropske listine o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje, ki pravi takole:»dejavno sodelovanje mladih pri odločitvah in dejavnostih na lokalni ravni in regionalni ravni je ključnega pomena, če hočemo zgraditi demokratično, vključujočo in uspešno družbo. Sodelovanje v demokratičnem življenju je več kot udeležba (aktivna in pasivna) na volitvah, čeprav je to pomemben sestavni del. Bistvo udeležbe v družbi in aktivnega državljanstva je, da imaš možnost, prostor in podporo, da lahko sodeluješ pri odločanju in vplivaš na odločitve ter se vključuješ v različne dejavnosti in s tem prispevaš h graditvi boljše družbe.«mladina, nove možnosti so vam dane. Z odprtjem Mladinskega centra Brda vam je vedno na voljo še dodaten prostor, kjer se lahko družite, udejstvujete in kreirate svoje ideje, podporo pa poiščete na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Mladinskim aktivnostim sledite na facebook strani mladinskega centra Brda. Pridružite se nam v zaprti facebook skupini Mladi v Brdih, na voljo pa smo vam tudi na elektronskem naslovu mladinski. center@brda.si Briška mladina, postanite vidni in glasni, za sabo puščajte globoke sledi briške mladostne vneme in trme, 7. januarja pa si vzemite čas in aktivno sodelujte na posvetu ter tako prispevajte k oblikovanju mladim prijaznega briškega vsakdana! Mateja Drnovšček Fotografiji: Inštitut za mladinsko politiko Obisk ukrajinske delegacije Brda primer dobre prakse tudi za ukrajinski razvoj 14. novembra smo v Brdih gostili delegacijo ukrajinskih predstavnikov regionalne in lokalne samouprave, s katero je Občina Brda podpisala pogodbo o nameri sodelovanja na področju lokalnega razvoja in razvoja na področju ruralno-urbanega sodelovanja. Skupino 19 ukrajinskih predstavnikov regionalne in lokalne samouprave sta v Vili Vipolže sprejeli podžupanja Teja Jelina in strokovna delavka Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Erika Kovačič Marinič, ki sta gostom predstavili Brda, njihov razvoj in potencial. Ukrajinski gostje so obisk zaključili z ogledom Vile Vipolže in zadružne Kleti Brda. Besedilo in fotografiji: Erika Koncut Zima 2019 / Briški časnik / 15

16 Občina Občina Brda uspešna na 3. razpisu WiFi4EU evrov za brezplačno omrežje Wi-Fi v javnih prostorih Občina Brda je uspešno kandidirala na tretjem razpisu v okviru sheme WiFi4EU, ki je potekal septembra občin bo prejelo bone v vrednosti po evrov, s katerimi bodo lahko vzpostavile brezplačno omrežje Wi-Fi v javnih prostorih, kot so mestne hiše, knjižnice, muzeji, parki ali trgi. Na razpis se je prijavilo približno občin, sredstva pa so bila tako kot v prejšnjih razpisih razdeljena po vrstnem redu prejetih prijav. Skupna vrednost zadnjega razpisa znaša 26,7 milijona evrov. V okviru prejšnjih razpisov je bone prejelo 6200 občin, pri čemer je bila skupna vrednost prvega razpisa 42 milijonov evrov (2800 prejemnikov), drugega pa 51 milijonov evrov (3400 prejemnikov). Zahvala za uspešen epilog briške prijave gre RRA severne Primorske, ki je Občino Brda prijavila na razpis. Erika Koncut 30 let od prvega stekleničenja vinarstva Edi Simčič S čutom za terroir in trajnost Brda zastopajo širom po svetu V kleti Edi Simčič so novembra nazdravili 30-letnici prvega stekleničenja svojih vin. Letošnje leto pa je za vinarsko hišo iz Vipolž gotovo posebno, saj je slavnostno odprla nov objekt in nadgradila linijo vin. Od prvih 3000 steklenic je preteklo veliko mejnikov, med katerimi gotovo preimenovanje kleti v Edvin Simčič, sredi 90 let so orali ledino na področju dizajnerske etikete skupaj z grafičnim oblikovalcem Ivom Markom, prvo pravo klet so zgradili leta 2002, jo dogradili osem let kasneje, letos pa temu dodali še 1500 kvadratnih metrov novih površin. Poseben pečat pa je zgodbi vinarske hiše Edi Simčič dodalo vinificiranje samo ene lege oziroma vinograda. To poglavje so pričeli pisati leta 2005 s prvim vinogradom chardonnaya v Kozani. Trenutno posebna etiketa krasi štiri vinograde, kmalu pa bo še petega. Med drugim pa so ena redkih vinskih hiš, ki od leta 1989 ustekleničijo vsak letnik rebule. Pomembno pa je tudi poudariti, da Simčičevi posebno pozornost namenjajo tako trajnosti, torej čutu za okolje in prenos naravne dediščine in tradicije na prihodnje rodove, kot tudi prepletu umetnosti in briškega vinorodnega duha. Trenutno prostore Simčičeve vinarske hiše krasijo slike goriškega umetnika Klemna Bruna. Isti umetnik trenutno razstavlja v na novo odprti hiši Alma v središču Medane, ki bo delovala kot galerija. Gostila bo različne umetnike, atelje Klemna Bruna, B&B, art rezidenca, prostor za literarne dogodke, glasbene delavnice in ustvarjalnice, manjše koncerte, filmske in video projekcije. V nadaljevanju pa bo tudi kavni bar. Erika Koncut Fotografija: arhiv vinarstvo Edi Simčič Zima 2019 / Briški časnik / 16

17 Sre~no 2020! Občina Srečanje sadjarjev z ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec OBIŠČITE NAS Supernova Nova Gorica POKLIČITE NAS Bilaz d.o.o. Sedejeva 8 Nova Gorica T: M: E: info@bilaz.si Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo Čisto običajna ura naravoslovja? Sedmošolci pri urah naravoslovja raziskujejo živali tako, da v šolski knjižnici in na spletu poiščejo podatke o živali in pripravijo plakat. Ker na ta način postanejo "specialisti" za določeno žival, jo z veseljem predstavijo sošolcem in učiteljici. V šolski knjižnici pa so šestošolci pripravili razstavo kamnin. Jesen 2019 / Briški časnik / 17

18 Občina Objestna vožnja ob spomeniku v Gonjačah Bodimo odgovornejši do dediščine Žal moramo v decembrski številki Briškega časnika poročati tudi o zelo nespoštljivem ravnanju ob razglednem stolpu in spomeniku v Gonjačah. V oktobru je obiskovalce, ki so se povzpeli na tamkajšnji razgledni stolp, zbodel prizor na travnik ob spomeniku, katerega si je, kot je razvidno iz fotografije, objestnež izbral za igralno polje in brezčutno z vozilom nanj zarezal rane. To nespoštljivo ravnanje do narave nam gotovo ni v ponos. Če temu prištejemo še to, da se je ta objestnost zgodila ob spomeniku akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke, ki je postavljene 315 žrtvam druge svetovne vojne, se lahko zgolj še vprašamo, kam je izginilo spoštovanje do pomnikov pomembnih zgodovinskih mejnikov ter sočutje do prednikov in narave. Odgovornost biti dober gospodar briške dediščine, pa naj si bo to naravna ali kulturna, je konec koncev na vseh nas občanih. Kako ravnamo z njimi, obiskovalcem sporoča, kakšni smo do sebe, svojih bližnjih, sosedov in, gotovo, obiskovalcev samih. Bodimo odgovornejši in zaustavimo tovrstne naravi škodljive namere! Uredništvo Briškega časnika Fotografija: ZTKMŠ Brda Nova interesna dejavnost UNESCO klub sodeluje s slovenskimi izseljenci v Argentini Z novim šolskim letom je na OŠ Alojza Gradnika zaživela nova interesna dejavnost UNESCO klub, saj smo v šolskem letu 2019/ 2020 postali šola kandidatka, ki se bo vključila v mrežo UNESCO šol. Naš cilj je, da skozi projekt vključimo v izobraževanje čim več UNESCO vrednot, kot so kultura miru in nenasilja, trajnostni razvoj ter medkulturno učenje in spoštovanje kulturne raznolikosti in dediščine. V klubu sodelujejo učenci 7. razredov, ki skozi interesno dejavnost spoznavajo avtentično in izkustveno učenje. S tem namenom v sklopu UNESCO kluba sodelujemo s slovenskim kulturnim društvom Triglav iz Argentine, s katerim soustvarjamo radijsko oddajo. Oddaja poteka v slovenščini in španščini. Med člani kulturnega društva in poslušalci oddaje so številni potomci izseljencev iz Brd, ki na ta način ohranjajo stik z domovino. V radijski oddaji smo do sedaj predstavili našo šolo, mednarodne šolske projekte, aktualno dogajanje v Brdih ter briško kulturno in naravno dediščino. Poslušalcem radia FM Ciudad Parana so še posebno všeč naši prispevki o prebivalcih Brd. Poslušali so že pripovedovanje Anči Velišček, v kratkem pa bosta predvajana intervjuja z ravnateljem šole in učiteljico Tamaro Klanjšček Šavli, ki jo z Argentino vežejo družinske vezi. V prihodnjih dneh čaka učence intervju z briškim županom. Za prevode v španski jezik skrbi naša učiteljica Sara Remžgar, profesorica angleškega in španskega jezika. Naši argentinski prijatelji so nam v znak zahvale za sodelovanje prinesli nekaj predmetov, ki si jih lahko ogledate v razstavnem prostoru pri glavnem vhodu. Danica Aščić in Sara Remžgar, mentorici UNESCO kluba Zima 2019 / Briški časnik / 18

19 Občina Preventivno obvestilo Policijske postaje Nova Gorica»Upoštevajte osnovne samozaščitne ukrepe«glede preprečevanja premoženjskih kaznivih dejanj (vlomnih tatvin v stanovanjske hiše, stanovanja, motorna vozila, poslovne in druge gospodarske objekte ) policisti PP Nova Gorica opozarjamo na upoštevanje osnovnih samozaščitnih ukrepov. V primeru izvršenih tatvin ali vlomov v omenjene objekte občanom in občankam svetujemo, da nemudoma pokličejo policiste najbližje policijske postaje ali interventno številko policije 113 oziroma anonimni telefon Prav tako predlagamo, da oškodovanci do prihoda policistov ničesar ne prijemajo ali premikajo zaradi morebitnega poškodovanja ali uničenja sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšamo priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognemo neljubim dogodkom, saj nepridipravi pogosto izkoristijo odsotnost stanovalcev, to pa zaznavajo tudi tako, da opazujejo, ali stanovanjski objekti dajejo videz odsotnosti stanovalcev (ugasnjene luči v prostorih ), ali so vsa vrata in okna objekta ustrezno zaprta, ali je parkirano prevozno sredstvo zaklenjeno Odsotnost prižganih luči v prostorih stanovanja oz. objekta predvsem v poznih popoldanskih ali zgodnjih večernih urah kaže na odsotnost stanovalcev, kar vlomilci s pridom izkoriščajo za izvršitev kaznivega dejanja. "Prilika dela tatu" in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za storitev kaznivega dejanja najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno "vabljiva" za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje Vse občane zato pozivamo, da več pozornosti namenijo samozaščitnemu ravnanju, saj je z nekaterimi enostavnimi ukrepi možno storiti veliko za varovanje lastnega premoženja. Med te ukrepe sodijo gotovo tudi naslednji: - poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov...); - tudi med krajšo odsotnostjo je zaželena delna osvetlitev prostorov v hišah, morebiti prižgan TV sprejemnik ali radio, da objekt ne daje videza odsotnosti stanovalcev; - doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne; - ustrezni hrambi vrednejših predmetov je potrebno nameniti več pozornosti (denarnice in gotovina v kuhinjskih omarah, zlatnina v nočnih omaricah, predalnikih so najpogostejša in lahka tarča storilcev; - ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše; - z vidnih mest predvsem v vozilih umaknite vrednejše predmete. Prav tako občane in občanke pozivamo, da več pozornosti namenijo morebitnemu zaznavanju sumljivih oseb in vozil v stanovanjskih soseskah. Vse tovrstne informacije lahko krajani sporočijo policistom najbližje policijske postaje oz. pokličejo na zgoraj navedene številke policije. Sejad Jušić, komandir policijske postaje, višji policijski inšpektor II Zima 2019 / Briški časnik / 19

20 Občina Spuščeni psi po vaseh motijo občane in obiskovalce Brd Lastniki psov morajo prevzeti odgovornost Kdor se odloči za nakup ali posvojitev psa, velikokrat na tehtnico ne postavi, ali bo temu štirinožnemu kosmatincu, ki je že skoraj let tesen prijatelj človeka, nudil primerno skrb, predvsem primerno bivalno okolje in prilagoditev družbenim zahtevam. Po briških vaseh velikokrat opažamo pse, ki se prosto potikajo brez lastnika, povodca in nagobčnika. Pomanjkljiva skrb lastnikov lahko vodi do zelo stresnih in neprijetnih situacij, ko tak pes lahko, iz različnih razlogov, napade mimoidočega občana, turista, še slabše pa otroka. Ravno slednji so najbolj dovzetni, saj želijo na vsak način pocrkljati psa, ki ga sicer ne poznajo. Pes je lahko nepredvidljivo bitje. Predstavniki vaških skupnosti so o tej problematiki nedavno seznanili podžupanjo Tejo Jelina. Naj spomnimo, da je občinski svet aprila 2015 sprejel odlok o obveznostih lastnikov in skrbnikov psov na območju Občine Brda z namenom določiti obveznost ravnanj lastnikov in skrbnikov psov, zagotoviti varnost sprehajalcev (turistov, otrok idr.) ter način vzdrževanja čistoče zaradi onesnaževanja javnih površin z iztrebki psov na območju občine. Odlok v 3. členu določa, da je lastnik ali skrbnik psa dolžan skrbeti, da se pes ne giblje brez nadzorstva. Na javnem kraju mora lastnik ali skrbnik psa zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu in pod nadzorom, nevarni psi pa morajo na javnem kraju nositi zaščitne nagobčnike. 4. člen pa odreja, da mora lastnik ali skrbnik psa z javnih krajev in površin sproti odstranjevati pasje iztrebke. Z globo od 100 do 500 evrov se za prekršek kaznuje lastnik ali skrbnik psa, če na ulicah ter drugih javnih površinah v občini psa nima na povodcu, če z javnih površin za svojim psom sproti ne odstrani pasjih iztrebkov in če psa vodi na javne površine, na katere ni dovoljeno voditi. Posebej je potrebno izpostaviti tudi strošek občine, ki ga letno nameni azilu za živali. Kar evrov je letno rezerviranih za subvencioniranje odvoza živali, sterilizacije in oskrbo mačk ter najemnino azilnega mesta do oddaje živali v posvojitev. Samo v letu 2018 je bilo od tega porabljenih kar evrov. Strošek, ki bi ga občina, če bi lastniki in skrbniki psov in mačk odgovorneje skrbeli za svoje ljubljenčke in poskrbeli, da se ne prosto potikajo po vaseh, lahko namenila drugim pomembnejšim investicijam. Velja tudi izpostaviti nelagodnost občanov in obiskovalcev Brd ob srečanju s psi. Precej ljudi se namreč boji teh kosmatincev zaradi takšnih in drugačnih negativnih izkušenj, zato Občina Brda apelira lastnike in skrbnike psov, da poskrbijo, da njihovi štirinožni prijatelji ne motijo sovaščanov, občanov in turistov. Obenem skrb, da lahko naši otroci prosto tečejo, se valjajo in skačejo po zelenih površinah, ne da bi se jim na čevlje, obleko ali roke prilepil pasji spominek ali ugriz, ne bo odveč. Glasni in nalezljivi smeh otrok ob tovrstnem rajanju gotovo odplača to minimalno dolžnost. Erika Koncut Fototografija: Canva Zima 2019 / Briški časnik / 20

21 Dogodki Kojsko Sokolski dom že pred prvo svetovno vojno Kojsko je bilo ena od briških vasi, ki je imela pred prvo svetovno vojno močno razvito kulturno življenje. Poleg čitalnice in godbe se je formiralo tudi telovadno društvo imenovano Kojščanski sokol, ki je tu obstajalo poleg t. i. Orlov. V arhivu do sedaj nismo uspeli odkriti dokumenta z letnico ustanovitve, po pripovedovanju Gabrijela Kumarja naj bi bilo to leto Arhivistka Vlasta Tul pa ugotavlja, da je društvo gotovo že obstajalo leta Fasada Sokolskega doma v Kojskem v gradivu vojne škode (ASGO, Giudizio distrettuale di Gorizia ( ), b. 892, f. 1158, NC II 5384/1920). Fotografija ima dovoljenje državnega arhiva v Gorici Archivio di stato Gorizia za objavo v tem Briškem časniku, nadaljnje objave in razmnoževanje fotografije niso dovoljene. Oče briških Sokolov je bil po mnenju časopisa Gorica višnjevski učitelj France Turk (umetniško ime Rade Romanov), ki je začel delovati v Višnjeviku v šolskem letu 1910/11. Kojščanski in števerjanski Sokol pa sta bila ustanovljena že leto prej, torej neodvisno od Turkovega prihoda. Vsekakor pa je njegov prihod v Brda gotovo pomenil nov zagon v delovanju in snovanju Sokolskih društev. Leta 1910 sta Sokol v Kojskem vodila načelnik Jožef Marušič in namestnik Anton Matjac. Društvo je bilo očitno močno, uspešno in aktivno, saj so beležili številne nastope. Nastopali so na sokolskem zborovanju v Kotliču pod Drnovkom, v Prvačini, Biljani, Števerjanu, Podgori in v Biljah. Tako se je pojavila potreba, da zgradijo pokrit prostor, namenjen vadbi ter prireditvam. V ta namen so leta 1913 v Kojskem priredili veliko sokolsko veselico oziroma sokolski zlet. Vsaka veselica se je zaključila s plesom, za katerega so pobirali vstopnino. Na temu zletu je sodelovalo več sokolskih društev Primorske in je društvu navrgel toliko denarja, da so še isto leto lahko zgradili Sokolski dom. Časopis Edinost je v dveh številkah objavil navdušeni poročili o dogodku. Drugo je podrobnejše in nam lepo prikaže celotno prireditev in vzdušje, ki je prevevalo Kojsko, ki ga predstavljamo s krajšim navedkom. Zima 2019 / Briški časnik / 22»V jutranjih urah so dospeli bratje iz Gorice, Podpore, Solkana, popoldne pa sestre in or. Sokoli iz Štandreža in Šempasa. Opravičili so se Kobaridčani in Kanalci. Sprevod ob 3 pop. je moral odpasti radi popoldanskega cerkvenega obreda. Ako si pogledal ob 4 1/2 pop. na množico 800 ljudi, ki je obkoljevala 49 telovadcev, pripravljenih na telovadišču za izvajanje ljubljanskih prostih vaj, ki jih je pozdravil br. Albin Jančič in jim je brat Podgornik iz Gorice na njemu lasten način govoril ognjevite besede, polne spodbujevalnih misli kažoč na vsestranske težkoče, ki zadevljejo vsakega organiziranega Sokola pri izvrševanju svoje nelahke naloge, ter na razveseljiv končni smoter celotne sokolske organizacije:videl si, da je bila ta množica presenečena po tem ganljivem prizoru. Vsako izmed štirih prostih vaj, ki so bile uzorno izvedene, spremljalo je občinstvo z burnim aplavzom in navdušenim odobravanjem. Prikorakale so nato na telovadni prostor ljubke Sokolice s tesno ovitimi redečimi robci na glavi in so dokazale marsikakemu nezavednemu Bricu, da je ženski faktor v narodnem oziru in istotako, kot moški dostopna težkim nalogam sokolskim. Izvajale so ljubljanske proste veje članic z eleganco, mehkobo, lahkobo, ob dobrem sviranju domače kojščanske godbe. Žele so brezkončno pripoznavanje na doseženem uspehu, kar naj jim bo v vspodbudo. Orodna telovadba članov je bila razven par hib res sokolska; izbrana vrsta Goriškega Sokola so nudili gledalcem zares nekaj izrednega, pri najtežjih gibih je bilo opažati gotovost, ki je izzivala občudovanje v občinstvu. Skupine vrst in vseh članov so izpadle krasno. Moralni in gmotni uspeh tega zleta je dosegel vrhunec možnosti in kojščanski Sokol bo mogel nadaljevati zapričeto delo do končne zmage. Veselični prostor je bil v polnem redu; za okrepčilo in pijače so skrbele narodne dame in gospice. Po telovadbi je bila svobodna zabava in ples, hi je trajal ob uzornem redu do 11 zvečer. Ta do sedaj največja naša slavnost ostane vsem v trajnem spominu.«kot dopolnilo naj povemo, da je prvi krajši prispevek poročal o skupnem nastopu 18 telovadk iz Gorice in Štandreža ter ocenil število obiskovalcev na 500 do 800. Človek bi se vprašal, ali časopisni članki niso pretiravali glede uspeha obiska. V tem

22 Občina Dogodki Kojsko primeru bi njihovo»napihovanje«gotovo poskušala izpodbijati nasprotna stran, to je društvo Orel. V časopisju pa tega ni zaslediti. Uspeh je viden tudi v visokem znesku, ki ga je društvo Sokol v Kojskem dobilo s prireditvijo. Gabrijel Kumar je povedal, da so s temi sredstvi sezidali Sokolski dom v Kojskem. Njegova gradnja je potekala pod vodstvom načelnika Antona Jančiča ravno pred izbruhom prve svetovne vojne leta V do sedaj zbranem fotografskem gradivu o Kojskem ni bilo dobiti kake upodobitve, kako je dom izgledal. Skica fasade in opis pa se je skrival v gradivu vojne škode, ki ga hrani državni arhiv v Gorici. Že leta 1915 so Brda postala zaledje soške fronte in prebivalci Kojskega so večinoma odšli v begunstvo. Nova stavba je bila prepuščena vojnim razmeram. Dom je italijanska vojska, ki je zavzela Brda, sprva uporabljala kot skladišče. Seveda je bil zato tarča številnih zadetkov z avstrijske strani, tako da je bil do konca vojne zelo poškodovan, da ga niso več obnavljali.»stavba na parc. št. 331/1 vložek 554 leži na deželni cesti v Kojskem in je popolnoma uničena«, so zapisali v prijavi vojne škode.»poškodba je nastala vsked topniškega obstreljevanja in vsled v času evakuacije odnešenih in odpeljanih materialov.«stavba je bila pritlična s kletjo v kateri je bilo stanovanje. Pritličje je v celoti zavzemala telovadnica. Kamnita zidana stavba ni bila le preprosta telovadnica. Fasadi so dali lep dekorativen videz. Eno in dvokrilna vrata so bila iz dražjega macesnovega lesa in s kovanjem. Vhodna vrata z okvirji so krasili štirikotni vložki in nad njimi so oblikovali line. Celoten pogled na fasado je zaključila streha, ki so jo pokrili z takrat modernim eternitom. Kljub temu, da je bila v temu času pločevina draga, so tu postavili strešni žlem in ogle okrasili z okraski. Tudi drugo stavbno pohištvo kaže, da so v Kojskem postavljali stavbo, ki je bila v ponos ne samo društvu, temveč tudi kraju. Okna so bila iz macesnovega lesa in s kovanjem. Gradivo opisuje tudi druge elemente takole: Tramovi iz jelovine z živim robom, tramovi, ki nosijo pod v telovadnici ležijo na železnih nosilcih, železni nosilci pa na zidanih stebrih. Stropovi v telovadnici pod streho iz zglajenih desk z vrezano zvezo. Podovi v telovadnici so iz smrekovih desk debelih 30mm, zglajenih in z vrezano zvezo, v kleti tlak iz betona. V Brdih so pred prvo svetovno vojno ustanovili telovadno društvo Sokol tudi v Biljani, na Dobrovem ter v Števerjanu. Prav za Dobrovo je zabeleženo, da ga je pomagalo ustanavljati kojščansko društvo je najavilo zlet z godbo na Dobrovem pri Biljani z namenom ustanovitve društvenega telovadnega pododseka. Po navedbah Rosane Kožlin naj bi društvo štelo 80 članov, med njimi tudi ženske sokolice, pa tudi mladino od 14 do 18 let. Uspeh društva lahko vidimo na zgrajenem Sokolskem domu z ambiciozno oblikovano fasado. Tanja Gomiršek, Goriški muzej Iz zamejstva Števerjan obiskal predsednik vlade RS Marjan Šarec Predsednika vlade Republike Slovenije Marjana Šarca je pred občinsko stavbo pričakala množica radovednih vaščanov in neuradna domača himna Zarja Števerjana, ki so jo zapeli člani pevskega zbora Sedej. Poleg predsednika sta prispela tudi generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in konzulka Tanja Mljač. Srčni dobrodošlici, ki je premierju narisala nasmešek na obraz, je sledilo rokovanje s prisotnimi odborniki, svetniki in zaposlenimi na občini. To je drugi visoki obisk iz Slovenije po prihodu predsednika Boruta Pahorja leta Oba sta se odvila v sklopu Festivala slovenske narodno-zabavne glasbe, tokrat na povabilo organizatorja S.K.P.D.»F. B. Sedej«. Kot je na tiskovni konferenci že napovedala županja Franca Padovan, je prihod tako imenitnih gostov v naš kraj potrdilo, da je festival kakovosten, uveljavljen in poznan širom naokrog. Sam premier je v govoru pred publiko poudaril, da je festival toliko bolj pomemben, ker goji ljubezen do slovenske glasbe in kulture v zamejstvu. Uvodnemu srečanju je sledila priložnost za osebni pogovor v družbi svetnikov, ožjega odbora in predstavnikov kulturnih društev. Sestanek se je odvijal v občinski sejni dvorani, kjer je županja visokim gostom orisala življenje v občini, njene odlike ter lokalne vinarske in gastronomske dejavnosti. Pogovor se je seveda moral dotakniti trenutnega političnega dogajanja, zaradi katerega bi lahko v to območje ponovno zarezala boleča ločnica. Predstavnike slovenske države je zato pozvala, naj Slovencem v zamejstvu posvetijo večjo pozornost in oporo, ki so jo v preteklosti prepogosto pogrešali. Premier se je zahvalil za izjemen sprejem in poudaril, kako ceni skupnost, ki goji slovenske vrednote in ima tako pristen odnos do matične države in državnosti. Želi si biti prisoten tudi v tem okolju in se namerava odzvati na zaskrbljujoče dogodke, ki smo jim trenutno priča. Meni, da se morata slovenska naroda na obeh straneh meje bolj povezati in držati skupaj.»lagal bi, če bi povedal, da je Slovenija v preteklosti storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi pomagala Slovencem v zamejstvu,«so bile njegove besede. Dodal je, da mora Slovenija danes odločneje prispevati k boju za obstanek manjšine in pomagati ohraniti neodvisnost njene identitete in kulture.»veličina naroda se ne meri v številu ljudi, ampak v srcu, duši in prepričanju njenih prebivalcev. Tu živijo kleni ljudje, ki imajo dušo in srce. Če bi začeli vsi tako razmišljati, bi tudi v Sloveniji marsikaj bilo lažje. Trudili se bomo, da se boste čutili sprejete in da se bo slovenska beseda slišala tudi v prihodnje.«županja se je zahvalila za prijazne besede in poudarila, da je Števerjan prepoznaven po svoji zavednosti, ki se prenaša iz generacije v generacijo, zato je tudi v novem mandatu v lokalno politiko vključenih veliko mladih. Srečanje se je zaključilo v prijetnem in sproščenem vzdušju, ki se je nadaljevalo na prizorišču pod borovci. Marjan Drufovka Zima 2019 / Briški časnik / 23

23 Dogodki Komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve Pri spomeniku v Gonjačah in v Medani Žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve je bila že tradicionalno 31. oktobra pri spomeniku žrtvam druge svetovne vojne v Gonjačah. Organizatorji so bili Občina Brda, Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in Območno druženje veteranov vojne za Slovenijo Brda. V programu pa so sodelovali častna straža garde Slovenske vojske, praporščaki, Pihalni orkester Brda pod taktirko Martina Skubina, Nonet Brda pod umetniškim vodenjem Martine Kocina in otroci OŠ Alojza Gradnika Podružnične šole Kojsko pod mentorstvom Helene Vendramin. K spomeniku so položili dva venca: Občine Brda in OZ borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Program je povezoval Dominik Rusjan. Zbranim je letos spregovorila Katjuša Žigon, predsednica OZ borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Kot je povedala, je ta najbolj zahodni del slovenske zemlje skozi zgodovino doživljal hude preizkušnje. Brici so v preteklosti trpeli kot koloni. Prestali so žrtve in uničenje prve svetovne vojne in po Rapalski pogodbi pripadli Italiji, kjer so doživljali uničujočo vladavino fašizma. Druga svetovna vojna je prinesla veliko gorja, trpljenja in žrtev, tako padlih borcev kot civilistov. Tu je nastala dobro organizirana osvobodilna fronta, v kateri je deloval tudi župnik Edvard Ferjančič. Tu so nastale partizanske enote in tudi prva italijanska partizanska brigada.»mi vemo, kdo so bili sodelavci okupatorja; brez njih bi se vojna veliko prej končala in žrtev bi bilo veliko manj. Domači izdajalci so sovražnikom izdajali položaje naših borcev. Danes pa preštevajo kosti in prilagajajo zgodovino. Je to iz strahu ali slabe vesti? Čas bi bil, da nehamo s takimi in drugačnimi obtožbami, da se nehamo deliti na naše in vaše in se pomirimo na osnovi resnice in ljubezni. Svetel del naše zgodovine nas uči, da ko smo Slovenci stopili skupaj, smo tudi zmagali, tako kot leta 1991 tako tudi leta 1945 in Le tako bomo lahko obstali na tem mestu, kjer smo že poldrugo tisočletje,«je med drugim dejala govornica. Spomnila je tudi na pomen praznika dneva reformacije. Primož Trubar je s prvo slovensko knjigo postavil temelje slovenskega jezika in s tem slovenske državnosti, saj je prav jezik tisti, ki določa obstoj naroda. Pod vladavino fašizma je bila prav vsaka slovenska mati, ki je svojim otrokom pela uspavanke in pripovedovala pravljice v slovenskem jeziku, protifašistka, tako kot vsi tigrovci in zavedni Slovenci. Komemoracija v Medani V Medani je bila žalna slovesnost 1. novembra pri spomeniku žrtvam NOB, ki jo vsako leto organizirata KS Medana in KO borcev za vrednote NOB Medana. Program so oblikovale učenke OŠ Alojza Gradnika Dobrovo pod mentorstvom Ivanke Škerlj in Moški pevski zbor Ludvik Zorzut pod vodstvom Zarjana Kocine. Spomin so letos posebej namenili tudi trpljenju žensk v vojnem času, ko so morale nositi druga bremena in trpeti izgube svojih najdražjih. Zbrane je nagovoril predsednik KS Medana Valter Kocina, ki je dejal:»danes stojimo pred spomenikom, na katerem so imena ljudi, ki so svoja življenja dali domovini v dar. Tujcem so dali vedeti, da slovenskega življa ni mogoče podjarmiti. Posebno mi, Primorci smo lahko ponosni, da so naši predniki stopili na pravo stran in tako že takrat postavili temelje današnji Sloveniji. Na tem spomeniku so imena mladih fantov in mož. Medana je ena izmed redkih krajev, kjer med žrtvami ni bilo deklet in žena. Vendar so se medanska dekleta in žene prav tako žrtvovale s svojim delom, skrbmi, žalostjo. Bile so obveščevalke, kurirke, pa tudi negovalke, matere, sestre in žene ranjenih in padlih. Njim v zahvalo in poklon prisluhnimo pesmi našega rojaka iz Šmartnega Karla Široka.«Pesem Kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat je recitiral moderator Dominik Rusjan, ki je med drugim še dejal:»vse, kar so bili, kar so storili, vse njihove misli, zmage, porazi zdaj prebivajo le še v naših srcih in našem spominu. Z obujanjem spomina pa utrjujemo naše korenine. Močnejše kot bodo, lepši in trdnejši bo naš jutri.«k spomeniku so položili venec in spomin na padle počastili z minuto molka. Milena Beguš Fotografija: Andrej Colja Zima 2019 / Briški časnik / 24

24 Občina Dogodki Zemljo z grobov odnesli v Kubinsk blizu Moskve Aleksander Krasnov na poslovilnem obisku v Brdih Polkovnik Aleksander Krasnov, vojaški, letalski in mornariški ataše pri Veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji, je v ponedeljek, 14. oktobra, še zadnjič obiskal spominsko obeležje in grobove padlih ruskih vojakov v drugi svetovni vojni v Brdih. Z njim sta bila še prva sekretarka Evgenia Nefedova in glavni inženir Aleksander Avramov. Obisk je koordiniral Drago Kosmač. V Brdih so jih sprejeli predsedniki KO borcev za vrednote NOB Dobrovo Žarko Kodermac, - Kojsko Karlo Passoni in - Medana Žarko Cukjati ter nekaj članov. Najprej so se ustavili na pokopališču v Kojskem, nato v Hruševlju in nazadnje pri spomeniku žrtvam NOB v Medani. Povsod so položili rdeče nageljne in vzeli vrečko zemlje. Namen tokratnega obiska pa ni bilo le slovo Aleksandra Krasnova po skoraj petletnem bivanju v Sloveniji, ampak nekaj drugega. Povedal je, da v naselju Kubinsk v bližini Moskve gradijo glavno cerkev ruske vojske, ob njej pa bo Cesta spomina. Tu bodo postavili vrečke, v katerih bo zemlja z vseh grobov, kjer so v tujini pokopani njihovi vojaki, padli v drugi svetovni vojni. To, je dejal Krasnov, je njegov zadnji projekt v času službovanja v Sloveniji, in se zahvalil vsem za sodelovanje. Žarko Kodermac je pozdravil goste in udeležence srečanja ter izrazil željo, da bi si to cesto spominov kdaj lahko tudi ogledali. Po obisku grobov so se zbrali v Hiši Marica v Šmartnem, kjer so se jim pridružili še briški župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda, direktorica ZTKMŠ Tina Novak Samec in direktor Kleti Brda Silvan Peršolja. Ob kosilu so si izmenjali zahvalne besede in darila. Župan Franc Mužič je dejal, da je z obiski grobov padlih ruskih vojakov in druženjem Krasnov pustil v Brdih poseben pečat. Izročil mu je posebej zanj etiketirano buteljko vina linije Krasno. Kot je pojasnil Žarko Kodermac, so ob enem izmed obiskov nazdravljali v vinski kleti z odličnim vinom blagovne znamke Krasno in tako se je skorajda sama po sebi ponudila zamisel glede na priimek Krasnov. Sedaj, ko ataše odhaja, so pomislili, da je prava priložnost za uresničitev ideje. V vinski kleti so popravili oz. ustrezno dopolnili etiketo in tako je nastalo vino Krasnov. Nekaj teh steklenic mu bodo podarili, da jih bo odnesel v Moskvo. Krasnov je v svojem nagovoru ponovil, kakšen je bil tokratni namen njegovega obiska grobov.»v Sloveniji so grobovi zgledno vzdrževani, drugje ni tako. Presenečen sem tudi nad tem, koliko skupnega imamo Rusi in Slovenci. Brda so najlepša dežela v Sloveniji, Slovenci pa so najbolj kulturen narod na svetu, saj so edini, ki imajo državni kulturni praznik. V veselje mi je bilo druženje z vami. V Sloveniji imam veliko prijateljev, Brda pa so zame poseben kotiček. Gotovo se bom v Brda še kdaj vrnil,«je svoje vtise strnil Krasnov. Vsem navzočim je za spomin izročil okrasni krožnik, na katerem je upodobljen spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom na ljubljanskih Žalah. Žarko Kodermac je dejal, da smo teh pet let odlično sodelovali, postali dobri prijatelji in se zato s težkim srcem poslavljamo. Zaželel mu je lepo življenje doma in izrazil željo, da bi se še kdaj srečali. V imenu Občine Brda in KO ZB Brd mu je izročil keramični list vinske trte, delo Ivana Skubina. Besedilo in fotografiji: Milena Beguš Zima 2019 / Briški časnik / 25

25 Dogodki Okrogla miza v Šmartnem Ob 130-letnici rojstva Karla Široka»Če bi bila ti vijolica, potem bi hotel biti jaz črni trn. Razkošatil bi se in bi te skrival, s trni bi te branil.«(k. Širok) Natanko na 130. obletnico rojstva smo 26. oktobra počastili spomin na Karla Široka v Hiši kulture v Šmartnem. Pod organizatorje so se podpisali Občina Brda, Društvo TIGR Primorske in KO borcev za vrednote NOB Dobrovo, Kojsko in Medana. V kulturnem programu so nastopili recitatorji OŠ Alojza Gradnika Dobrovo pod mentorstvom Denis Škrlj in Marjetke Zavrtanik ter Briška godalna skupina, ki jo vodi Clara Bensa. Moderatorka programa je bila Erika Koncut, ki je spominski dogodek razdelila na dva dela. Ob spominski plošči pred vhodom v Hišo kulture je po njenem uvodu prisotne nagovoril podžupan Žarko Kodermac v imenu Občine Brda. Recitatorji so deklamirali štiri pesmi iz zbirke Polžja hišica. Predstavniki KO ZB Brd so k spominski plošči dali venec. Drugi del programa se je odvijal v galeriji Hiše kulture. Tam je najprej nastopila godalna skupina, nato pa še recitatorji s tremi pesmimi iz zbirke Jutro. Življenje in delo Karla Široka sta osvetlila dr. Savin Jogan, predsednik Društva TIGR Primorske in upokojena učiteljica Milena Beguš. Prispevek dr. Savina Jogana Karel Širok učitelj, pesnik in mladinski pisatelj, tigrovec in narodni delavec se je rodil v znani učiteljski družini Širok (očetu nadučitelju Andreju). Maturiral je na koprskem učiteljišču leta 1909, učiteljeval je na Tržaškem, leta 1925 je bil odpuščen (po Gentilejevi reformi); naslednje leto je emigriral v Jugoslavijo in se kasneje zaposlil na jugoslovanskih konzulatih v Trstu in Celovcu. Zaradi tesnih stikov s koroškimi Slovenci in odločnemu nasprotovanju nacizmu so ga Nemci, po anšlusu gospodarji Avstrije, aretirali, mučili in zaprli ter kasneje izgnali v Trst. Po aprilskem napadu na Jugoslavijo 1941 se je poskušal umakniti proti vzhodu, prispel do Sarajeva, se vrnil v Ljubljano in v Trst, kjer so ga zaprli v zloglasne zapore Coroneo, 1. julija pa so ga na zahtevo nemške policije Italijani izročili gestapovcem. V Celovcu je bil obsojen na smrt in po strahotnem mučenju s prebadanjem z bajoneti in udarci s puškinimi kopiti zlasti potem, ko je v trenutkih pred smrtjo še vzklikal zoper fašizem in Hitlerja ustreljen v Dragi pri Begunjah 2. januarja Kraj pokopa ni znan. Njegovo podobo in značaj sta slikovito opisala pesnik Belič, nekdanji Karlov učenec, in brat Albert. Prvemu so v spominu ostali njegov koščeni, bledikavi obraz, velike črne oči in vranje črni lasje. Po bratovi oceni pa je bil Karel»samozavesten in glasen, človek živahnih besed in kretenj, silno čustven. Bil je razdvojen in nemiren duh.«polaganje venca k spominski plošči Recitacija pri spominski plošči V družbi je bil opazen in deležen pozornosti. To morda kaže podatek, da je bila njegova prva pesniška zbirka Jutro, čeprav vsebinsko še precej raznolika in neenotna, v nekaj dneh razprodana. Njegovo delovanje je bilo ne le intenzivno in vztrajno, temveč tudi zelo vsestransko: poleg učiteljevanja je pisal pesmi in objavljal mladinske povesti, v slovenskih časnikih je objavljal ognjevite članke o trpljenju Primorcev, urejal je mladinske liste. Z bratom Albertom sta sodelovala v dramski skupini v narodnem domu (danes bi Zima 2019 / Briški časnik / 26

26 Občina Dogodki Okrogla miza v Šmartnem bila stand up komika), sam pa je nastopal kot igralec in režiser; ustanovil je tudi dramsko šolo. V času njegovega učiteljevanja v Škednju je ta kraj postal žarišče močne slovenske kulturne dejavnosti: bratje Sancini so se ukvarjali z glasbeno tvornostjo, ustanovljena je bila glasbene šola, tudi Karel je nastopal v orkestru in igral na več instrumentih; na šoli CMD je poučeval petje. Srečeval se je s slikarjema Božidarjem Jakcem in Rihardom Jakopičem ter pripravljal knjigo pogovorov s slednjim; v tem obdobju se je ukvarjal tudi s slikarstvom in modeliranjem. Kasneje pa je kot uslužbenec na konzulatih v Protifašistična organizacija TIGR je jeseni leta 1927 v svoj program in delovanje vključevala, poleg premišljenih oblik političnega in tudi oboroženega boja zoper nasilni fašizem in njegovo diktaturo, tudi vztrajno delo za ohranitev narodne samobitnosti in zagotavljanje pogojev za razvoj slovenske narodne skupnost na Primorskem. V skrbi za mlado generacijo je bila posebej poudarjena potreba po programu pouka slovenščine na domovih, ki se je začela uresničevati kot prva izmed nalog z ustanovnega sestanka TIGR na Nanosu. Za pripravo programa in za začetek njegovega uresničevanja je bil zadolžen tržaški učitelj in pisatelj Andrej Šavli. Razumljivo je, da je ta točka predstavljala srčiko prizadevanj in delovanja tudi v omenjeni učiteljski družini Širokovih, sam Karel pa je bil neposredno vključen v njeno delovanje in ga najdemo med nekaj manj kot 800 razkritih podatkov o članih z osebnimi podatki ter bivališči, med približno 2500 do 3000 članov TIGR na Primorskem. Njegov prispevek in način povezovanja pa je bil zaradi okoliščin bistveno drugačen od delovanja tigrovcev, povezanih v trojke, zato pa ne manj pomemben. Zlasti kot uslužbenec na jugoslovanskih konzulatih v Trstu in Celovcu je izdatno izkoristil svojo imuniteto ter možnosti prenosa učbenikov in drugih slovenskih knjig, prav tako pa tudi protifašistične literature z diplomatsko-konzularno pošto. Bil je vključen v zbiranje vohunskih podatkov zoper Nemčijo, kasneje, ko je bila Avstrija priključena nemškemu rajhu, pa tudi v podporo tigrovskemu središču za sabotaže proti nemškim oblastem na Jesenicah in tudi neposredno v pripravo odmevnih razstrelilnih akcij na železniške naprave pri Judenburgu in Thalheimu ter pri Trbižu. Žal mu je pri tem nemška obveščevalna služba uspela podtakniti dva svoja sodelavca, kar je pripeljalo do njegove aretacije in usmrtitve. Vse Karlovo tragično prekinjeno življenje je bilo polno dela, prizadevanj, zanosa in tudi mnogih še neuresničenih načrtov v boju za našo stvar, osvoboditev Primorske, ohranitev slovenskega jezika in kulture. Njegov poglavitni kredo pa se da verjetno najbolj celovito razbrati iz njegovih pesmi v zbirki Kapelica, posvečeni bazoviškim žrtvam. V pesmi Kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat primerja Marijino trpljenje pod križem s trpljenjem Miloševe, Bidovčeve, Marušičeve in Valenčičeve matere v hipu ustrelitve bazoviških junakov. V pesmi Umrl je Jezus toži, da so pet fantov (tudi Gortana) zasuli skrivaj kot stekle pse, a kje še matere ne smejo Nastop recitatorjev Osnovne šole Alojza Gradnika Dobrovo Clara Bensa in Aleksander Sluga vedeti. V pretresljivi pesmi Kakor da je mrlič v hiši govori o predvečerih obletnice smrti bazoviških žrtev, ko se zbere družina ter pusti prazne stole in pogrinjke za štiri junake, na katerih spomin, čast in slavo molče popijejo kozarec:»ob polici večna luč bila je vžgana, kakor ranjeno srce je trepetala«. Karel se je najbolj intenzivno vključeval v tigrovsko in druge oblike protifašističnega boja sredi in ob koncu 30. let prejšnjega stoletja, ko ni bilo še niti žarka rešitve na obzorju, vendarle se začenja že porajati upanje na oddaljeno rešitev. V Pesmi beguncev primerja usodo Marije in Jožefa, ki sta se po trpljenju vrnila z Jezusom iz sužnosti. In čeprav vsem beguncem»tam od Soče bistre, Krasa belega in Istre«vrnitev ni dana, jim v srcu vendarle tli želja po vrnitvi v svobodno domovino. V pesmi Le mirno spavajte pa kot uteho petim ustreljenim junakom izrazi prepričanje:»saj pride, prav gotovo pride osvete in vstajenja dan!«zanimivo je, da se podobna misel, z morda nekoliko več gotovosti, kaže v Pesmi primorskih Zima 2019 / Briški časnik / 27

27 Dogodki Okrogla miza v Šmartnem emigrantov njegovega brata Alberta:»Bratje, svetlika se na obzorju strnite vrste! bliža se čas!«spomin na učitelja, narodnega bojevnika in pesnika ohranja poimenovanje ena od slovenskih osnovnih šol v Trstu. Prispevek Milene Beguš Karel Širok, mladinski pesnik in pisatelj, je bil rojen 26. oktobra leta 1889 v Šmartnem. Karlov oče Andrej Širok se je rodil v Lokah pri Kromberku. Zaradi bolezni in neugodnih domačih razmer se je moral odpovedati šolanju na goriški gimnaziji in je nadaljeval na učiteljišču v Kopru. Kot učitelj je služboval v Brjah na Vipavskem, Opatjem selu, v Kozani (tu je bil tudi občinski tajnik), v Šmartnem in v Kojskem. Leta 1903 je dobil zaprošeno mesto vodje na šoli pri Sv. Jakobu v Trstu in se z družino preselil tja. V zakonu z Marijo Čadež se je rodilo 11 otrok. Karel je bil rojen v Šmartnem, brat Albert pa 1895 v Kozani. Osnovno šolo je Karel obiskoval v Kozani od leta 1895 do Nato je obiskoval gimnazijo v Gorici in Trstu do leta 1905, učiteljišče v Kopru pa od 1905 do Med bivanjem pri Sv. Jakobu sta bila oba z bratom zelo dejavna v gledališkem in glasbenem kulturnem življenju. Sodelovala sta na prireditvah v Narodnem domu, pri Ljudskem odru in v kulturnih društvih pri Sv. Jakobu ter po vaseh okoli Trsta. Karel je bil tudi glasbeno izobražen in je igral kontrabas, violino in čelo ter vodil različne pevske zbore. Karel je učiteljeval v raznih krajih po Tržaškem, najdlje v Škednju, kjer je vodil dramski krožek in nastopal kot igralec. Leta 1925 so ga fašistične oblasti odpustile, zato se je leta 1926 izselil v Kraljevino SHS. Bil je eno leto učitelj v Črnomlju. Zatem je postal uradnik na konzulatu v Trstu (od 1926 do 1929) in od 1929 do 1938 v Celovcu. V obeh krajih ga je nadzorovala policija. 11. junija 1940 ga je v Celovcu aretirala nemška policija, ga po treh mesecih izpustila in izgnala v Jugoslavijo. Spet je krajši čas poučeval. Po napadu na Jugoslavijo pa se je pred fašisti umikal vse do Sarajeva, se nato vrnil v Ljubljano, kjer so ga poleti 1941 italijanske oblasti izročili Nemcem. Zaprt je bil v Begunjah in kot talec ustreljen 5. januarja 1942 v Dragi nad Begunjami. Literarno delo Karla Široka obsega prozo in poezijo in je namenjeno mladini, dandanes enako živo kot ob izidu v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Njegove pesmi in pripovedi berejo, poslušajo in tudi pojejo, saj so številne pesmi za otroke uglasbene. Izdal je tri pesniške zbirke: Jutro (Trst, 1920), od kritike so bile manj ugodno sprejete; Polžja hišica (Ljubljana, 1926) in Kapelica (Ljubljana, 1935); v njej so pesmi oblikovno zrelejše, motivno grajene na narodnih legendah, prepojene s primorsko narodnostno bolečino, ter dve prozni deli: Slepi slavčki (Gorica, 1922, zbirka sedmih črtic, ki kažejo večjo življenjsko globino in umetniško prizadevnost) in pravljico Trije bratje in trije razbojniki (izdala Mladinska knjiga, 1951, izšla je tudi v srbskem jeziku leta 1954 in v albanskem prevodu; več pesmi pa je bilo prevedenih v češčino). Godalna skupina Clare Bensa S prispevki je sodeloval tudi pri različnih listih, včasih tudi pod psevdonimom Andrejev. Na nazore obeh bratov Širok je močno vplival Ivan Cankar, ki je imel v Trstu dve odmevni predavanji: leta 1907 Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, aprila 1918 pa Očiščenje in pomlajenje. Sledi zapis Antona Ocvirka o Ivanu Cankarju in Karlu Široku, objavljenem v Slavistični reviji, leto 1948, letnik 1. številka 3/ 4, stran 272):»V zapuščini Karla Široka se je ohranilo nekaj važnih spominov na Cankarja: rokopis predavanja»očiščenje in pomlajenje«, dve še neobjavljeni pismi in tri razglednice s pisateljevim podpisom. Vsi ti dokumenti so sedaj last pesnikovega brata Alberta. Po njegovi ljubeznivi naklonjenosti mi je bilo mogoče pred kratkim gradivo pregledati in ga pripraviti za revijo. O Cankarjevem nastopu v Trstu 20. aprila 1918 se je nabralo že dokaj podatkov; deloma jih je prispeval Karel Širok sam v članku»cankar zadnjikrat v Trstu«(Jutro 1926, 9. maja), deloma France Dobrovoljc v sestavku, ki ga prinaša pričujoča številka Slavistične revije. Vse to pa je treba dopolniti še s tem, kar nudi pesnikova ostalina. O Cankarjevem prihodu v Trst in o izdelavi»očiščenja in pomlajenja«pripoveduje Karel Širok v opombah, priloženih rokopisu, naslednje:»dan pred predavanjem sem odšel na postajo južne železnice, da počakam večerni ljubljanski vlak, ker sem bil uverjen, da se pripelje z njim Ivan Cankar. Kmalu se je zbralo na postaji več članov,ljudskega odra' in nekaj Cankarjevih častilcev. Pridrdral je vlak in Cankar se je pojavil na peronu. Ogrnjen je bil s havelokom in v roki je nosil majhen kovčeg. Znanci so ga obkolili in pozdravili, gruča se je pričela pomikati proti mestu. Spotoma srečam dr. Lovrenčiča, ki se je zakasnil in radovedno povprašal, kaj je s Cankarjem. Povedal sem mu, da koraka spredaj v gruči.,pojdiva ga pozdravit,' je dejal Joža. Pohitela sva naprej in dohitela gručo. Cankar se je izluščil iz nje in se pridružil nama. V živahnem razgovoru smo šli dalje. Cankar je bil dobre volje. Spotoma mi je segel pod pazduho in nato dejal:,pa vi malo nesite tole Zima 2019 / Briški časnik / 28

28 Občina Dogodki Okrogla miza v Šmartnem Milena Beguš, dr. Savin Jogan in moderatorka Erika Koncut in mi ponudil svoj kovčeg. Vzel sem kovčeg in ga potehtal.,saj je čisto prazen!',rokopis je notri.',ali je predavanje že napisano?',že! Ali nisem priden?' In vendar ni bilo napisano! Gospa Ferfoljeva mi je pozneje pripovedovala:,in pomislite! Komaj pol predavanja je imel napisanega. Zato sem ga naslednji dan zaprla v sobo, pa steklenico ruma sem mu prej prinesla, in mu rekla, da ga ne pustim ven, dokler ne bo napisano vse do zadnje besede.' In napisal je vse do zadnje besede, in kako čudovito je napisal! To, kar je napisal, ni samo lepo, temveč je tudi drzno. Kdo izmed nas si je upal govoriti stranki in režimu tako odkrito! Pomisliti moramo, da je,očiščenje in pomlajenje' čital Cankar tik za fronto pred očmi cesarskega komisarja in riskiral, da mu nataknejo verige in ga ponovno odženejo v ječo, iz katere se je bil, kakor je sam pravil, izmotal po čudežnem naključju, kateremu še sam ni mogel verjeti.«naslednjega dne po predavanju je bil Cankar na obisku pri Karlu Široku in mu tedaj obljubil rokopis»očiščenja in pomlajenja«, pač v zahvalo za usluge, ki mu jih je ta storil s pošiljkami sadja in cigaret v Ljubljano v letih 1917 in In v resnici je pesnik prejel Cankarjev tekst 30. aprila, kakor izjavlja sam na listku, ki ga je prilepil na ovitek rokopisa. Za tedaj je moral nastati tudi prepis izvirnika, po katerem je France Dobrovoljc ugotovil razlike med objavo v»napreju«in resničnim besedilom. Pri ponovnem kritičnem ponatisu originala bo moral bodoči urednik Cankarjevih zbranih del upoštevati seveda tudi vsa ločila, naglasna znamenja in podčrtana mesta v rokopisu, а to ne samo zaradi ritma pisateljeve dikcije, ampak tudi zaradi vsebinske teže posameznih poudarjenih besed. Karel Širok se je po pripovedovanju brata Alberta seznanil s Cankarjem pozimi leta 1916, ko ga je obiskal na Rožniku s komponistom Ivanom Grbcem. Globljih odnosov med obema ni bilo, pač pa je Cankar čutil prijetno dolžnost, da se pesniku pismeno zahvali za njegova darila. Tako je poslal Izidor Cankar 15. februarja 1918 v Trst razglednico z naslednjim besedilom: Velecenjeni gospod! Pošiljatev sem prejel in jo Ivanu izročil, kakor priča njegov podpis. Pozdrav! Izidor Cankar Prisrčno Vas zahvalim! Ivan Cankar Toda že nekaj dni nato piše Ivan Cankar sam v Trst (- na naslov: Gospod Karel Širok, učitelj v Trstu, Kjarbola zg ) naslednje, v marsikaterem pogledu zanimivo pismo: Dragi gospod Širok! Prejel sem Vašo ljubeznivo pošiljatev; od srca se Vam zahvalim zanjo! Lani Vam za enak pozdrav niti odzdravil nisem; oprostite mi! Obenem pa vedite, da je zmirom več vredna tista hvaležnost, ki ostane v pošteni misli, nego ona, ki se baha v besedah.- V Ljubljani je zdaj kulturno življenje zares na višku. Nikoli ni bil duševni razmah tako mogočen, kakor je te zadnje čase. Ko pogledam in pregledam vse, kar se godi, je moje zaupanje v prihodnost naroda trdno in verno. Kako se ravnate v Trstu? Sporočite mi! Najlepše Vas pozdravlja Ivan Cankar V Ljubljani, 16. febr Škofja ulica 9./1. Kakor je mogoče razbrati iz pisma, je Cankar prejel prvi pozdrav iz Trsta že v letu 1917, a se tedaj Široku verjetno ni utegnil zahvaliti. Drugo pismo, datirano s 15. majem, je iz časa po povratku iz Trsta in se nanaša na obisk pri Širokovih na domu. Pismo se glasi: Dragi gospod Širok! Prav prisrčna zahvala za lepi dar, ki ste mi ga poslali po g. Karlu Pahorju! Z veseljem se spominjam na tisto tržaško popoldne, na Vašo prijazno pogostitev, na Vas in Vašo rodbino. Kadar pridete v Ljubljano, se Vam oddolžim. Nekaj časa sem nameraval, da se popeljem v Prago, pa nisem nič kaj zdrav in ostal sem doma. Bodo tudi brez mene opravili. Pozdravite mi vse tržaške prijatelje, najlepše pa bodite pozdravljeni Vi, Vaš brat in rodbina Vaša. Ivan Cankar.«Za zaključek je Beguševa prebrala pretresljivo pesem Kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat, s katero izpoveduje pesnik čustva Slovencev ob izvršitvi štirih smrtnih kazni v Bazovici. (Viri: Wikipedija, Primorski biografski leksikon, Slovenski biografski leksikon, Slavistična revija, leto 1948, letnik 1., številka 3/ 4, str. 272; Marija Mercina (literarna zgodovinarka, pisateljica in slovenistka), Brata Širok v luči boja za ohranjanje slovenske identitete v času fašizma, ob 120-letnici rojstva Karla Široka, zbornik Brda in Brici, 2013)) Spominski večer sta čudovito zaokrožila Clara Bensa in Aleksander Sluga s skladbo Zoltana Kodalya iz sonate op. 7 za violino in violončelo, 1. stavek. Besedilo in fotografije: Milena Beguš Zima 2019 / Briški časnik / 29

29 Dogodki Predavanje o diagnostiki in zdravljenju mezotelioma Najboljša preventiva je odstranitev vsega azbestnega materiala Sindikalna organizacija Brda je 25. oktobra v Vili Vipolže organizirala predavanje o diagnostiki in zdravljenju azbestnih rakavih bolezni, predvsem mezotelioma. Pojavnost te bolezni se, kot so izpostavili na srečanju, približuje vrhuncu. Pred 25 leti je bila incidenca manj kot 20 primerov letno, sedaj pa je ta že dvakrat večja v celotni Republiki Sloveniji. Na to obolevnost najbolj vpliva dolga latentna doba od prve izpostavljenosti azbestu. Ravno v tem letu opažamo izreden porast bolezni mezoteliomov tudi v Občini Brda, tako že verificiranih kot tistih, ki so v postopku pridobitve verifikacije in s tem tudi odškodnine. Na žalost se ta bolezen ''okoljski mezoteliom'' pojavlja tudi med občani, ki pa niso bili zaposleni v azbestcementni proizvodnji. Tega je bilo v preteklosti veliko manj, pojasnjuje predsednik SO Brda Ernest Žnidarčič. O diagnostiki in napredkih v zdravljenju mezotelioma je spregovoril izr. prof. dr. Viljem Kovač, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana. Kot je izpostavil v Vili Vipolže, slovensko zdravstvo bolnikom nudi vsakršno zdravljenje, ki je dosegljivo v tujini. Najboljša pa je gotovo preventiva, zato je Slovenija pred skoraj četrt stoletja prepovedala proizvodnjo azbesta.»problem pa je, da med izpostavljenostjo azbestu in pojavom mezotelioma poteče kar veliko časa, latentna doba je 20 do 40 let. Tako da bo, po vsej verjetnosti, število bolnikov še naraščalo. Drži pa tudi, da imamo še veliko azbesta v okolju. Želimo si, da bi bil ta čim bolj strokovno odstranjen, s čimer bi povzročili čim manjšo izpostavljenost tej nevarni snovi,«nam je pojasnil dr. Kovač, ki kot ključne znake, ki kažejo na mezoteliom, navaja kašelj, težko dihanje in bolečine.»če ti znaki bolezni izvirajo samo iz mezotelioma, je ta kar napredoval. Če pa so ti znaki povzročeni tudi od drugih bolezni, potem pa je veliko možnosti, da bomo bolezen odkrili v začetni fazi, takrat pa so uspehi zdravljenja lahko boljši.«veliko raziskav poteka v smeri uvedbe presejalnega programa in izboljšanja kakovosti življenja bolnikov. Prihodnost, kot zaključuje Kovač, je v kombinaciji imunoterapije s kemoterapijo ali obsevanjem ter v lokalnih kirurških posegih. Na predavanju zaradi zdravstvenih težav ni mogel spregovoriti dr. med. spec. pnevmologije v SB dr. Franca Derganca Nova Gorica Damijan Birtič, za katerega pa je dr. Kovač izpostavil izjemno strokovnost in dobro sodelovanje z Onkološkim inštitutom. Spregovoril je tudi Podžupan Žarko Kodermac izr. prof. dr. med. Marko Vudrag iz NIJZ Nova Gorica, in sicer o pomembnosti cepljenja proti gripi in pljučnici za vse rizične bolnike in starejše od 65. leta starosti. Pozdravne besede prisotnim pa je v imenu občine namenil podžupan Žarko Kodermac, ki je poudaril pomembnost takih predavanj v naši občini. Sicer pa sta se predavanja udeležila tudi oba briška splošna zdravnika kot tudi celotna ekipa iz ambulante za medicino dela Mitja Gala iz Šempetra pri Novi Gorici, kar nakazuje izostren čut do zdravstvene problematike, ki je ravno na Goriškem zaradi nekdanje proizvodnje v Anhovem najbolj pereča. Iz Občine Brda v 13 letih odpeljali zgolj polovico popisanega azbestnega materiala Leta 2006 je bil v Občini Brda, na predlog briškega sindikata, opravljen popis azbestnih plošč in cevi po katastrskih občinah. Po takrat zbranih podatkih je bilo v Občini Brda leta 2006 še m2 azbestne kritine, 107 m3 azbestnih plošč ter 860 m cevi.»po podatkih, ki sem jih pridobila od podjetja Komunala v oktobru 2019, smo od leta 2010 do leta 2019 (do meseca julija) iz Brd odpeljali skupaj kg azbestnih odpadkov,«pojasnjuje Tjaša Simčič iz oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije Občine Brda.»To naj bi znašalo zgolj polovico odstranitve azbestnega popisanega materiala, čeravno smo že takrat računali na državno finančno pomoč naši občini. Za sanacijo obstoječega azbesta v Republiki Sloveniji pa je odgovorna država, tudi po smernicah in priporočilih Evropske skupnosti,«zatrjuje predsednik sindikata SO Brda Ernest Žnidarčič. Zima 2019 / Briški časnik / 30

30 Občina Dogodki Predavanje o diagnostiki in zdravljenju mezotelioma V nadaljevanju objavljamo navodila, kako varno odstranjevati azbestne odpadke in kako jih pravilno odlagati. Občina Brda namreč že vrsto let krije stroške odvoza azbestnega odpadnega materiala.»zaradi dolge latentne dobe se lahko bolezen pojavi tudi po 20 do 40 letih po izpostavljenosti. Zato se mora izpostavljenost azbestnim vlaknom v čim večji meri preprečiti, saj na osnovi sedanjih znanstvenih dokazov ni mogoče določiti varne meje za izpostavljenost azbestnim vlaknom. Ker je uporaba azbesta v Evropi naraščala do poznih 70. let prejšnjega stoletja, se bo letno število malignih bolezni še naprej povečevalo celo v tistih državah, ki so prve prepovedale uporabo in dobavo azbesta. V nekaterih državah članicah bo letno število bolezni zaradi izpostavljenosti azbestnim vlaknom doseglo vrh šele okoli leta 2030.«Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ( si/teme/azbest) S 1. majem 2015 je oddaja azbestno-cementnih odpadkov možna le na lokacijah nastanka odpadkov. Najavo in podatke o lokaciji za odvoz pripravljenih azbestno-cementnih odpadkov je potrebno posredovati v tajništvo Občine Brda na tel. številko ali z elektronskim sporočilom na info@obcina-brda.si. Odvoz azbestno-cementnih odpadkov se v Občini Brda opravlja približno vsak drugi mesec. Navodila za pravilno oddajo azbestno-cementnih odpadkov: Gradbeni material, ki vsebuje azbest predvsem salonitno kritino je treba naložiti na palete do 80 cm in oviti z embalažno folijo. Mesto za prevzem azbestno-cementih odpadkov mora biti dostopno večjim smetarskim vozilom brez višinskih ovir. Azbestno-cementne odpadke lahko po predhodni najavi na vaši občini sami pripeljete na zbirni center na CERO Nova Gorica v Stari Gori. Če imamo možnost, azbestno-cementne odpadke zmočimo z vodo. Na drugih zbirnih centrih je oddaja tovrstnih odpadkov prepovedana. Z odpadki ravnamo previdno, da se ne drobijo, lomijo, luščijo, prašijo pri pometanju, da preprečimo sproščanje azbestnih vlaken v zrak. Občani lahko v lastni režiji opravijo le dela manjšega obsega, za katera: ni potrebno delati projektne dokumentacije, ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, ni potrebno sestaviti pisnih navodil, ni potrebno prijaviti inšpektorju pristojnemu za varstvo okolja, ni potrebno pisno pooblastiti nadzornika, ki opravlja gradbeni nadzor v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, ni potrebno ograditi območja odstranjevanja. Dr. Viljem Kovač, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana»Slovenija zagotavlja odškodnino v višini 60 %, delodajalec pa v višini 40 %. Kadar delodajalec, pri katerem je bil upravičenec zaposlen, oziroma pravni naslednik delodajalca ne obstaja več, ali če gre za okoljski mezoteliom, pa Slovenija krije odškodnino v celoti. Pomembno je omeniti tudi to, da v primerih, ko gre pri upravičencu za poslabšanje zdravstvenega stanja in je upravičenec v preteklosti že prejel odškodnino za lažjo obliko bolezni, upravičencu pripada razlika v odškodnini.«vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ( Dela manjšega obsega so dela, ki jih opravita največ dva delavca in obsegajo odstranjevanje fasadnih oblog, strešnih kritin in cevovodov iz azbest cementa, če dela potekajo na prostem, skupna površina azbestno-cementnih plošč pa ne presega 300 m2 oziroma skupna dolžina azbestno-cementnih cevi ne presega 300 m. Kar je več, morajo dela opraviti pooblaščene organizacije. Uporabljamo naslednjo osebno varovalno opremo: varovalna delovna obleka s pokrivalom - za enkratno uporabo (na primer kombinezon tyvec), delovne gumijaste rokavice, gumijasti škornji, ki jih po končani uporabi operemo, obrazna maska s filtrom P3 za varovanje dihal, odpadke previdno polagamo v posebne predpisane vreče ali folije (dvoslojne, s trdnostjo kot so polietilenske vreče, debeline najmanj 0,6 mm). Te nato neprepustno zapremo ali zalepimo in označimo z napisom»azbestni ODPADEK«. Besedilo in fotografiji: Erika Koncut Zima 2019 / Briški časnik / 31

31 Dogodki Društvo upokojencev Dobrovo Jesenski izlet na Sardinijo Člani DU Dobrovo smo se v velikem številu odpravili na večdnevni izlet na Sardinijo. Iz Dobrovega smo se zapeljali mimo Benetk in Bologne ter naredili malce daljši postanek v mestu Lucca, ki je obdano s srednjeveškim obzidjem, bogato s kulturnimi in umetniškimi spomeniki, se sprehodili do cerkve sv. Mihaela in se ustavili na trgu Anfiteatro. Pot smo nadaljevali v Livorno in se pozno zvečer vkrcali na trajekt. Vsem je bilo zanimivo jutranje pristajanje v mestu Olbio. Po sladkem zajtrku smo pot nadaljevali v Orgosolo. Mesto ima stene stavb porisane s političnimi dogodki, pa tudi z vedno aktualnimi temami. Na polotoku Sinis smo si ogledali ostanke feničanskega mesta. Feničani so bili med prvimi osvajalci otoka. Mesto je bilo pomembno in cvetoče trgovsko središče. V kraju Abbasanta smo si ogledali ostanke nuraške civilizacije. To so najbrž ostanki prvotnih prebivalcev Sardinije. Seveda smo se med ogledi tudi zabavali, saj je bilo med nami kar nekaj slavljencev, tako da nam dobrot in dobre volje ni manjkalo. Naslednji dan smo se zapeljali bolj ob obali otoka, uživali na pogled morja in otočkov. Ob cesti smo se ustavili pri skali iz trahita v obliki slončka, ki dviga rilec, malo naprej pa je narava izoblikovala obalno skalovje v obliko medveda. Za zaključek dneva smo se ustavili v tipični vinski kleti. Najprej so nam pokazali, kako in kaj pridelujejo, nato smo tudi poskusili njihovo vino in seveda domačo salamo in sir. Vsi smo bili nad prijaznostjo in gostoljubnostjo zelo navdušeni. Zadnji dopoldan so nekateri izkoristili za kopanje in sončenje, saj je bilo pravo poletje. Popoldan pa smo si ogledali Olbio, zvečer pa se vkrcali na trajekt. Domov smo se vrnili polni lepih, novih vtisov in upamo samo, da se bomo še imeli tako lepo. Zahvaliti se moramo udeležencem izleta in vsem, ki so poskrbeli, da smo se imeli lepo ter nam ni zmanjkalo domačih dobrot in dobre volje. Nasvidenje prihodnjič. Anica Sirk Razstava Otvoritev razstave Krhko/Fragil 23. oktobra je bila ob 18. uri otvoritev razstave projekta Krhko/Fragil umetnikov Amalie Perez Molek (Argentina) in Gorana Medjugorca (Slovenija), ki je nastal ob svetovnem dnevu čebel v sodelovanju s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, osnovnimi šolami št. 14, 34 in 38 iz Cerrita v Argentini ter Občino Brda. Otvoritve so se, poleg obeh umetnikov, udeležili tudi predsednik Slovenske izseljenske matice Sergej Peljhan in podžupanja Občine Brda Teja Jelina. Prisotne pa je nagovoril ravnatelj naše šole Damijan Marinič. Za kulturni program, ki je zanimivo prepletal Slovenijo in Argentino v pesmi in besedi, so poskrbeli učenci naše šole in njihove mentorice Valentina Bevčar Stanič, Danica Aščić in Sara Remžgar. Razstava je bila postavljena že maja letos v argentinskih mestih Cerrito in Parana, do 15. novembra pa je bila na ogled v avli Gradu Dobrovo. Zima 2019 / Briški časnik / 32

32 Dogodki Društvo Briške žene in dekleta Ohranjanje tradicije za prihodnje rodove Društvo obstaja, odkar obstaja Praznik češenj, uradno pa se je registriralo kasneje. Nekdaj je štelo tudi 150 članic, zdaj jih je okrog 30 in trudijo se pridobiti nove. Najmlajši članici, Melissa in Ella, imata rosnih devet let, starosti najstarejše pa ne izdajo. Silvestra, Petra, Marija in Nataša na letošnjem Prazniku češenj Začetek pred več kot pol stoletja Mislim, da se je vse skupaj začelo ob pripravah za prvi Praznik češenj pred več kot pol stoletja. Takrat se je pokazala potreba po druženju kmečkih žena, kar je botrovalo nastanku Društva kmečkih žena. Namen je bil predvsem ohranjanje briške tradicije za prihodnje rodove, pove aktualna predsednica društva Silvestra Elen Brašnič Saffigna. Predsednica je od leta 2011, pred njo je društvo vodila Vesna Tronkar. Naloga predsednice je, da drži društvo skupaj, da se dogovarja za dogodke, da koordinira delo in seveda poskrbi tudi za vsa pisarniška dela ter za promocijo društva. Ko sem prevzela funkcijo predsednice, sem društvu spremenila naziv v Društvo Briške žene in dekleta. In to zato, da bi v društvo pridobilo nove članice. Upam, da mi bo uspelo povečati število članic, saj bi bilo škoda, če bi se stari briški običaji in navade izgubili. Ohranjajo tradicijo Glavna naloga društva je torej ohranjanje tradicije: kako so nekoč prodajali sadje in tako služili prvi kruh, kakšne so bile navade. Seveda je pomembno, da znajo pripraviti in pokazati tudi tradicionalne briške jedi. Pred kakšnim le- tom je na enem večjem briškem kulinaričnem dogodku znani gostinec pripravil toč z grahom na sodoben način, in mislim, da je spoj tradicije z novim pristopom odlična kombinacija, nadaljuje predsednica. To kakovost in zavedanje želim ohraniti tudi v bodoče, saj ni nič boljšega od jedi, ki jo pripravimo doma in s srcem. Vsi, ki so imeli možnost poskusiti naše dobrote, so bili prijetno presenečeni nad našo briško kulinariko. Največkrat se članice društva predstavljajo s pecivom in drugimi jedmi, kakor so frtalja, toč, polenta Nastopajo v povorkah in na prireditvah doma in v tujini, največ v Avstriji. Ker je potrebno znanje prenašati naprej, organizirajo tudi kuharske tečaje in upajo, da bo tečajev še več, ko bodo dobile nov prostor. Finančno jih v veliki meri podpira Občina Brda, pomagajo pa si tudi s prodajo peciva. Stroške za nakup sestavin krije društvo, zaslužek gre seveda za pokritje teh stroškov in za namene društva, nove obleke, izlet ali večerjo, novo opremo. Med članicami društva so tudi pevke. Vokalno skupino Brike, ki deluje znotraj društva, zadnja leta uspešno vodi dirigentka Barbara Šinigoj. Njihov repertoar zajema briške pesmi, pesmi, ki jih je napisala Jožica Krašček in uglasbil Radovan Kokošar, ter druge pesmi po izboru dirigentke. Nosijo društvene obleke Pevke imajo po dve obleki, ena je zakmašna in je sešita po fotografiji iz starih časov. Tudi druge članice društva so oblečene enotno. Idejo za društveno obleko so dobile v knjigi Darinke Sirk 99 meštirjev, 100 mižerij, v kateri je zapisano, da so v Brda tako obleko prinesle Brike, ki so delale na Dunaju. Članice so ohranile tudi originalne obleke, ki so jih domačinke nosile za domača opravila in za takrat, ko so hodile prodajat. Sestavljata jih dolga temna obleka, lahko z malimi rožicami, in črn predpasnik, prekrižan na hrbtu. Imajo torej več različnih oblek za različne priložnosti. Ne moremo pa teh oblek definirati kot nošo, recimo jim društvene obleke, razloži predsednica. Je bila ladjica iz skušja dobra? Med seboj se dobro razumejo, včasih je vzdušje tudi malo stresno, ko se pripravljajo na kakšen velik dogodek. Se pa tudi veliko nasmejejo, zlasti takrat, ko so obiskovalci navdušeni nad njihovimi izdelki. Tudi kakšna nerodna in smešna se jim zgodi. Kakor denimo tista v Vili Vipolže. Pripravile so fuje, z rezinami pršuta ovite svaljke iz kruha, namočenega v pršutovi juhi in z dodatki moke, jajc, drobnjaka in čebule, in jih postregle v krožničkih v obliki barčic iz koruznega ličja. Obiskovalci te briške jedi niso poznali, so pa bili nad njo navdušeni. Našel se je tudi gos- Zima 2019 / Briški časnik / 34

33 Občina Dogodki Društvo Briške žene in dekleta Stojko Simčič Uresničene želje po likovnem ustvarjanju Melissa in Ella, najmlajši članici društva Mmmm, sladke dobrote pod, ki ni pojedel samo fuj, ampak še ladjico zraven. Vabilo in voščilo In še beseda predsednice za konec: Rada bi dodala vabilo mladim in manj mladim Brikam, da se nam pridružijo. Z veseljem se bomo skupaj učile o zanimivostih iz preteklosti in razvijale novosti za bodoče generacije. Obenem pa želim vsem bralkam in bralcem Briškega časnika lepe božične in novoletne praznike. Iva Sivec Fotografije: SEBS Stojko Simčič iz Šmartnega, po poklicu strojni ključavničar, je bil zaposlen v anhovskem Salonitu. Pred dvema letoma se je upokojil in nato začel uresničevati svojo davno željo po likovnem ustvarjanju. Da ima umetniško žilico, je opaziti že pred njegovim domom in nato tudi v notranjosti. Od kdaj nosite v sebi željo po likovnem izražanju?»likovno izražanje me je veselilo že v osnovni šoli in imel sem tudi željo, da bi se izobraževal v tej smeri, vendar se je vse obrnilo drugače. Sicer pa me je tudi delo, ki sem ga opravljal, veselilo.«kakšni so vaši izdelki, kako nastajajo?»ustvarjam motive na vezani plošči. Pri tem uporabljam veji- ce različnih dreves. Narežem jih s škarjami za obrezovanje, poleg tega je moje orodje še olfa nož, material pa lepilo, akrilni lak in ustrezne barve.«ste svoje izdelke že dali na ogled, morda kaj prodali?»razstavljal sem v prostorih Qlandie v Novi Gorici, kjer je bilo mesec in pol na ogled 32 slik. Nekaj malega sem jih tudi prodal, več pa podaril.«ste vključeni v kakšno likovno društvo?»poskušal sem, pa sem ugotovil, da najraje ustvarjam sam.«kakšni so vaši načrti?»sedaj razmišljam, kako bi te slike uokviril, da bi bilo vse skupaj usklajeno. Rabil bi tudi ustreznejši prostor za ustvarjanje. In želim si, da bi razstavljal tudi v Brdih.«Besedilo in fotografija: Milena Beguš Zima 2019 / Briški časnik / 35

34 Dogodki Prostovoljno gasilsko društvo Brda Z majhnimi koraki naprej Prostovoljno gasilsko društvo ima v Brdih več kot 70-letno tradicijo. Prav je, da to plemenito dejavnost nadaljujemo. Živimo v dobi, ko sta denar in čas zelo pomembna. Ne morem mimo tega, da ne bi pozabil pohvaliti vsakega, ki za to nameni nekaj prostega časa, še posebno pa mlade in manj mlade operativce, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč tistim, ki jo potrebujejo. (Problem nastane, ko so na delovnem mestu.) Za tako pomoč pa je potrebno izobraževanje, tako teoretično kot praktično. Nekaj nam uspeva tudi na tem po- dročju. Da pa lahko posredujemo, moramo biti ustrezno opremljeni z opremo, orodjem in mehanizacijo. Lahko se pohvalimo, da smo v tem letu nabavili nekaj nove opreme. Obleke za intervencije in gozdne požare, čelade, rokavice, agregat, kompresor, police Da nakup ni bila zgrešena investicija, se je izkazalo na intervencijah tako doma in drugod. Bili smo tudi na požaru na Cerju. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili nabavo nove opreme. Zavedamo pa se, da bo treba glede na velikost in razvoj občine še marsikaj pripeljati v naš gasilski dom. Ob tej priložnosti obveščam in naprošam občane, da za klic v sili pokličejo številko 112. Z gasilskim pozdravom - NA PO- MOČ! Egon Ivančič Krasno Nazdravili mlademu vinu in uspehom vinarjev 16. novembra je skupina vaščanov s prijatelji v Krasnem že drugo leto zapored pri Marjanu Markočiču pripravila praznovanje sv. Martina. Na mizah ni manjkalo dobrot, ki so značilne za martinovanja, in v kozarcih dobrega briškega vina. Za vzdušje sta poskrbela Lea Marinič na harmoniki ob spremljavi Marjana Markočiča na baritonu. Ob tej priložnosti so nazdravili uspehu vinarja Stojana Markočiča, ki je na sejmu Agra v Gornji Radgoni nedavno prejel zlato medaljo za rose penino Tej zlati medalji so naslednji teden, 23. novembra, nazdravili pri njem doma skupaj z vinarji iz Hrvaške. Ponosni so tudi na uspehe članov Kleti Brda Uroša Mariniča in Barbare Gabrijelčič, ki sta ob letošnjem martinovanju v Kleti Brda prejela priznanje»zgleden pridelek«. VK Zima 2019 / Briški časnik / 36

35 Dogodki Razvoj novogoriške občine v letih Dokumentarni film o diplomatu Jožetu Šušmelju V začetku novembra je bila v dvorani Mestne občine Nova Gorica premiera dokumentarnega filma Jože Šušmelj pot diplomata, ki je nastal v produkciji slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Film oriše življenjsko zgodbo Jožeta Šušmelja, pri čemer posebej izpostavi njegovo izjemno bogato in uspešno diplomatsko pot. Premieri je sledil pogovor Jožeta Šušmelja, dr. Branka Marušiča in Tomaža Vuge o razvoju novogoriške občine v letih V tem pestrem zgodovinskem obdobju je bil Jože Šušmelj predsednik Skupščine Občine Nova Gorica, v pogovoru pa je bila med drugim predstavljena tudi izgradnja sabotinske ceste v Brda. Časopis Soča Ustanovitev čitalnice v Kojskem Zopet imamo kaj novega na Goriškem, 29. junija je imela nova čitalnica v Kviškem v naših Brdah prvi občni zbor. Zbralo se jih je nekaj čez 30 družbenikov popoldne v prostorni šoli, kar je bilo najbolj spodobno, saj ima biti čitalnica šola za odrasle ljudi.- Pod vodstvom začasnega predsednika gosp. Mariniča je seja začela in po njegovem predlogu so vsi navzoči soglasno imenovali gosp.dr. Lavriča za častnega uda mladega društva. Nato so se društvena pravila brala, in dr. Lavrič je razjasneval bolj važne odločbe teh statutov, še posebno razlagal in povdatjal namen čitalnic, zlasti dotične knjigarnice. Potem so se vršile volitve; za predsednika so zbrali gori omenjenega gospoda Mariniča in 7 odbornikov, ki imajo vsi zdaj veliko, častno nalogo. Gorko jim priporoča»soča«, naj skrbijo, da dobijo veliko bukev, kajti čitalnica brez knjig je kar je krčma brez vina. One so vez, ki najbolj veže vse družbenike in njih družine. Po končanem delu smo se razšli z navdušenimi živijo klici in šli smo pred krčmo na prostorno dvorišče od koder je krasen razgled na Furlanijo. Tu smo slišali česar nismo pričakovali, kajti kdo je vedel v Gorici, da so pevci v Kviškem tako izurjeni. Zares smo občudovali njih pianissimo in sploh njihovo pevanje. Pozneje nastopijo godci, njih jih je bilo 14; kaj hočemo povedati o njih. Kratko rečeno, da smo mislili, da slišimo vojaški oddelek godbe v Gorici. Njihova 'zbirka slovenskih napevec je kaj lepa, svojo veljavo pa so pokazali, ko so mojstrsko godit kos opere:»i Lombardi«. Gospod Lavrič stopi med nje, srčno se zahvalili in vpraša kam da so pevci šli. Smejaje se mu odgovorijo godci:»mi smo tudi pevci, kaj nas ne poznate več?«nekaj jih je bilo odšlo. Na, naj zdaj pa kdo reče, da ni to nova svitla prikazen na slovenskem obnebji! Zares, to je pač kaj posebnega, in vso zaslugo imata vrla in vneta Slovenca: pevovodja in organist Jože Marinič in godbovodja in nekdanji godec pri vojakih Franc Kumar, katera se že ve let trudita. Čast njima in njihovim godcem in pevcem tako narodnim! Nova čitalnica bo kaj cvetela, toda Brici nikdar ne pozabite pregovora: Sloga jači, nesloga pa tlači in podira največje reči! Zbral: Jože Šušmelj Odštevamo, da bomo lahko kmalu seštevali! Do izteka leta odštevamo še zadnje tedne. Kmalu bomo obrnili nov list in začeli pisati novo zgodbo. Tudi v novem letu bomo skrbeli, da bo vaš korak varen in vam stali ob strani kot vseživljenjski partner. V letu 2020 bomo v Skupini Generali ustvarjali brezmejne priložnosti in seštevali nove sinergije. Želimo vam leto polno sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva in uresničenih želja. Zima 2019 / Briški časnik / 38

36 Občina Dogodki Vaška skupnost Hum Vesela jesen na Humu Predsednik društva upokojencev Kojsko Karl Turk je podal pobudo, da bi ob mednarodnem dnevu starejših, ki ga praznujemo 1. oktobra, v dvorani na Humu skupaj z VS Hum organizirali dogodek, ki bi se ga zaradi bližine in dostopnosti lahko udeležili tudi tisti starejši, ki zaradi različnih ovir ne morejo sodelovati pri drugih aktivnostih, ki se odvijajo v okviru njihovega društva. Želeli smo, da bi bili z nami tudi Beneški fantje, zato smo datum za to praznovanje prilagodili njim in dogodek organizirali 19. oktobra. Letnemu času primerno smo srečanje poimenovali Vesela jesen na Humu. Po uvodnem pozdravu predstavnikov organizatorjev srečanja, društva upokojencev Kojsko in VS Hum, je navzoče v imenu Občine Brda pozdravila in nagovorila tudi podžupanja Teja Jelina. Poudarila je pomembnost medgeneracijskega sodelovanja in medsebojne pomoči. Kulturni program, ki ga je povezoval Dominik Rusjan, so oblikovale tri generacije. Začeli so ga najmlajši, učenci in učenke 3. in 4. c razreda POŠ Kojsko pod mentorstvom Katarine Golob. Z igro, pesmijo in besedo so na svoj način prikazali sobotni dan na obisku pri noni in nonotu. Oder so nato zasedle energične in gibčne plesalke iz novo nastalega športno-kulturnega društva #lospravilos pod vodstvom Anje Pertovt. Za mladino so se prvič na našem odru predstavili varovanci Doma upokojencev iz Podsabotina. Najprej sta poskočno zaplesala Romina Velušček, njihova glavna animatorka, in gospod, ki nosi že kar dobrih devet križev. Ob dveh skladbah so še predstavili vadbo, ki jo izvajajo malo drugače in pri stanovalcih vedno znova izzove sprostitev, dobro voljo in nasmešek na obrazu. Marsikomu v dvorani se je ob njihovem nastopu orosilo oko. Dokazali so, kako vesela in srečna je lahko tudi jesen življenja. Za veselje in ples je s svojim nastopom poskrbel ansambel Beneški fantje. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, Kleti Brda in vsem, ki so pomagali pri organizaciji srečanja, da smo predstavniki različnih generacij doživeli malo drugačen popoldan in lep večer. Bernarda Konjedic, VS Hum Zima 2019 / Briški časnik / 39

37 Dogodki Noč čarovnic v Cerovem Strašljive buče, pojoči čarovnik in penasti bazen Tudi letos je v Cerovem zadnji oktobrski dan, dan reformacije, minil v znamenju otroške noči čarovnic. Vemo, da gre za ameriški praznik, a ne gre za njegovo poveličevanje ali prevzemanje tujih navad. Dogodek organiziramo zato, ker radi vidimo otroško veselje. In vsako leto znova smo presenečeni nad tem, koliko otrok osrečimo. Nestrpni otroci so pred začetkom stali pred šotorom in čakali, da začnejo z rezljanjem svojih buč. Kaj kmalu pa se je prostor vaškega doma v Cerovem začel polniti do zadnjega kotička. Otroci so veselo razlagali načrte za strašljive buče, staršem pa so zaupali delo nosačev buč. Drug za drugim so se razporedili okoli miz in začeli z delom. Velike, male, okrogle, oranžne, zelene, vse so po dobri uri rezljanja razstavili pred vhodom v čarobni gozd. Z razsvetljenimi strašnimi in veselimi obrazi so buče pričarale pravo vzdušje noči čarovnic. Kdor je bučo hitreje dokončal, se le lahko zabaval pri ročnih delavnicah ali si svoj obraz popestril s pisanimi poslikavami. Za tem pa so čakale slastne palačinke naših mam. Ko je nastopil čas čarovniške predstave, so se posedli pred odrom v šotoru. V pričakovanju je nastala tišina, ki jo je prekinil pojoči čarovnik Grega. S pesmijo in baloni je navduševal male nadobudneže, na katere je po predstavi čakalo še eno presenečenje Čarobna vas. Nanje je prežal gozd, poln strašljivih dodatkov in zapletenih poti z adrenalinskim zaključkom, skokom v penasti bazen. Nekateri sami, drugi v skupini ali za roko s starši so se podali skozenj in z veselim vriskom končali pot v bazenu. Najpogumnejši so pot ponovili in morda odkrili še kakšen nov kotiček vasi. Večer se je zaključil z malo plesno zabavo, za lačne pa smo poskrbeli z našimi slastnimi hamburgerji. Utrujeni od dela in zadovoljni s še eno uspešno otroško nočjo čarovnic smo zaključili oktober. Ponovno nam je uspelo narisati ogromno otroških nasmehov in jih osrečiti z dogodkom, namenjenim le njim. Dogodek je že leta priljubljen med briškimi otroki, a ko slišimo, da prihajajo k nam tudi otroci iz Nove Gorice in od drugod, ker smo edini, ki imamo dogodek le za njih, vemo, da smo naredili nekaj dobrega, vemo, da bodo otroci veseli zaspali, in se že veselimo naslednjega leta. Hvala vsem obiskovalcem in hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, predvsem našim staršem in Vaški skupnosti Cerovo. Se vidimo 31. oktobra Ekipa DŽC Zima 2019 / Briški časnik / 40

38 Občina Dogodki Prva Rotary trgatev v Brdih Z 800 steklenicami rebule v pomoč talentiranim in pomoči potrebnim Rotary klub Medana Goriška se je ob letošnjem martinovanju razveselil rezultata prve dobrodelne trgatve rebule, ki jo je izpeljal konec septembra in katere izkupiček bo klub namenil raznim dobrodelnim namenom. Več kot dvajsetim trgačem se je v Plešivem v imenu Občine Brda pridružila direktorica občinske uprave Anita Manfreda. Prva trgatev rebule obrodila osemsto steklenic z rotary etiketo Rotaryjci v briškem prostoru delujejo že peto leto. Pred dvema letoma pa so naredili dodaten korak in ustanovili svoj klub. Naš cilj oziroma namen je, da propagiramo rotaryjski duh, kar pomeni nuditi pomoč pomoči potrebnim, pojasnjuje predsednik kluba Silvan Saksida. Da je preteklo precej časa, preden si je briški klub postavil temelje, gre pripisati želji, kot poudarja Saksida, da v klubu delujejo ljudje, ki so sposobni poleg svojega dela pomagati tudi ljudem v stiski. Odločamo se za pomoč otrokom s posebnimi potrebami, družinam, ki so v stiski, pa tudi širši lokalni skupnosti. Tak primer je recimo nakup defibrilatorjev v Krajevni skupnosti Medana, še izpostavlja Saksida, ki si želi, da bi briški rotaryjski klub postal prepoznaven v lokalnem okolju. S tem namenom je padla odločitev, upoštevajoč, da so Brda vinorodno okolje, poznano širom po svetu, da zagrabijo za inovativen izziv predelovanja in stekleničenja rebule. Akcija bo postala tradicionalni družabni dogodek. Po principu kroženja bomo imeli vsako leto v najemu drug vinograd rebule naših rotaryjskih prijateljev iz Brd, za katerega bomo skrbeli čez celotno leto, ga obdelovali in nazadnje poželi rezultat našega truda. Tokrat je rebula iz vinograda v Medani v lasti družine Bužinel iz Plešivega, vino pa zori na kmetiji Kristančič prav tako v Medani. Vino bomo ustekleničili in ga označili z našo posebno rotaryjsko etiketo. Prispevki, zbrani na trgatvi kot izkupiček prodaje steklenic, bodo namenjali v dobrodelne namene. S prodajo prve njihove letine rebule, ki se bo še celotno leto starala v lesenih sodih, bodo pričeli konec leta 2020, nastalo pa bo približno 800 steklenic. Celotna pobuda je edinstvena v Sloveniji, kar gotovo prinaša okolju in klubu dodatno prepoznavnost. Klub trenutno stremi k dvema ciljema: prihodnje leto ponovno omogočiti letovanje na Debelem Rtiču otroku s posebnimi potrebami iz Goriških brd ter pomagati osebi v hudi stiski. Sicer pa se je klub med drugim odločil tudi, da bo podprl nadarjeno mladino, ki izstopa na različnih področjih, od športa do umetnosti. Ti mladi ne bodo, na raznih prireditvah in tekmovanjih, promovirali samo našega kluba, temveč tudi Brda kot taka, zaključuje Saksida. Erika Koncut Fotografiji: Rotary klub Medana Goriška Zima 2019 / Briški časnik / 41

39 Dogodki Čebelarstvo Batištuta Nedeljsko popoldne v čebelnjaku Na cesti Kojsko Hum vidimo tablo Čebelarstvo Batištuta. Od letošnjega poletja pa pod cesto opazimo lično urejen živobarvni čebelnjak. Kaj se skriva v njem? Mlada čebelarka Elis Batištuta nas je v nedeljo, 6. oktobra, prijazno povabila k sebi, odprla vrata čebelnjaka in nas popeljala v svet čebel. Predstavila nam je čebelarstvo, ki nima neke dolgoletne tradicije, se pa hitro širi. Z dejavnostjo so začeli leta 2005 s štirimi čebeljimi družinami. Ljubezen do čebel jih je popolnoma prevzela. Danes čebelarijo s 460 čebeljimi družinami. Zaradi povpraševanja po ogledu njihovega čebelarstva in ker so imeli vse gospodarne družine na prevoznih enotah, so se odločili, da bodo zgradili apiterapevtski čebelnjak. Ideja je letos poleti prerasla v resničnost in tako so tudi oni postali košček v mozaiku briške ponudbe. Elis se nam je predstavila kot zanimiva predavateljica. O njihovi ponudbi je povedala:»goste z največjim veseljem popeljemo skozi življenje čebel in jim pričaramo edinstveno doživetje. Lahko pokukajo v čebelji panj, poskusijo različne vrste medu višje kakovosti, posušen kaki, oljčno olje; vse, kar uspemo pridelati skupaj z naravo.«za tiste, ki si želijo več, pa je dodala:»v našem čebelnjaku lahko gostje vdihujejo čebelji aerosol, ki ugodno vpliva na naše psihofizično počutje, na zdravljenje obolenj dihal, kot so astma, kronični bronhitis, seneni nahod in pljučna obolenja. Krepi imunski sistem, pomaga pri raznih alergijah, kroničnemu vnetju grla, migrenah, nespečnosti, živčnih motnjah, depresijah, revmatičnih težavah, pri okrevanju po možganski kapi Terapija je primerna za vse, najboljši čas izvajanja terapije pa je od marca do septembra.«elis poudarja, da se moramo zavedati, da imajo čebele skupaj z naravo velikansko moč, ki jo je potrebno s pridom izkoristiti in pravilno usmeriti. Prav zaradi tega se je še dodatno usposobila. Nudi tudi medeno masažo hrbta, namenjeno predvsem razstrupljanju telesa. Pri njih pa lahko gostje uživajo tudi v klasični masaži telesa z oljem, ki je nežnejša in pri kateri se popolnoma sprostijo. Prepričana je, da bo pri njih prav vsak našel nekaj zase, svoje najdražje pa lahko razveselijo z njihovimi darilnimi boni. V imenu vaščanov, ki smo se udeležili brezplačnega ogleda čebelnjaka, uživali v degustaciji domačih dobrot in preživeli drugačno nedeljsko popoldne, se celotni družini Batištuta lepo zahvaljujemo za povabilo in gostoljubje. Želimo jim uspešno nadaljevanje poslovne poti in naj jim dobro medi. Bernarda Konjedic Zima 2019 / Briški časnik / 42

40 Dogodki Dom upokojencev Podsabotin Pestra, glasbena in slikovita jesen Glasbena skupina Kimelj je odgnala vse bolečine in skrbi in noge so postale lahke in poskočne Vesela jesen na Humu. Letna konferenca o demenci - spremenimo pogled na demenco Za rojstni dan smo si zaželeli, naj nas sreča in smeh spremljata v dneh in nočeh. Učenci in učitelji OŠ Alojz Gradnik so dolga leta naš dober prijatelj in dragocen zaklad Kot je zapisal William Shakespeare: iz glasbe prihaja čas, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca. V okviru akcije Simbioza giba smo obiskali učence OŠ Bilje. Zima 2019 / Briški časnik / 44

41 Dogodki Lions Klub Dobrovo O martinovanju v Kleti Brda Za nami je tradicionalno martinovanje v organizaciji Lions Kluba Dobrovo. V Kleti Brda smo člani kluba postregli 150 gostov, med njimi člane iz desetih Lions klubov v Sloveniji in zamejstvu. Narezali smo odličen pršut in v pokušino ponudili oljčno olje, ki ga pridelujejo naše članice in člani. Z mladostjo in prešernostjo so dvorano napolnili mladi Leoti, ki so s svojo radoživostjo obogateli prijeten večer. Nato je najprej zadišalo po vročih juhah in mineštrah, kakršne so kuhale naše babice. Slastne glavne jedi so bile večinoma takšne, kakršne strežejo na martinovanjih. Raznovrstne sladice, palačinke z domačimi marmeladami in pečen kostanj pa so zaokrožile našo zares pestro ponudbo, ki je razveselila naše obiskovalce. Osrednji del martinovanja je bilo zabijanje pip v sode, v katerih je zorelo letošnje vino. Pri tem opravilu nas je spretno vodil direktor kleti Silvan Peršolja, član našega društva. Iz sodov so pritekla vrhunska vina in okusili smo rebulo, muškat, chardonnay, sauvignon in druga vina. Ob prijetni glasbi smo se zavrteli in plesali dolgo v noč. Posebna pozornost našega kluba velja mladim, zato smo mladim glasbenikom in plesalcem uvodoma omogočili predstavitev. Spremljali so jih starši in domačini, s katerimi Organizacija martinovanja je osrednja prireditev našega kluba. Priprava, organizacija in izvedba nas članice in člane kluba na poseben način poveže in pod taktirko naše Hedvike Jelinčič združi v harmonično delujočo skupino s pomembnim ciljem: zbrati donirana finančna sredstva, da bi jih lahko delili otrokom in ljudem Goriških brd in širše skupnosti, ki našo pomoč potrebujejo. Tudi tokrat nam je uspelo. smo ob dobrem pršutu poklepetali. Zaupali so nam, da so veseli v Goriških brdih delujočega Lions kluba, ki ni zaprta skupina ljudi, temveč odprta in spoštovana v lokalni skupnosti. Da smo pri svojem delu uspešni, je naša guvernerka Nadja Pahor potrdila s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članicam in članom Lions kluba Dobrovo. Liana Kalčina, predsednica LK Dobrovo Fotografiji: Matjaž Klemenc Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo Ekskurzija v Postojnsko jamo Učenci 6. razredov smo 8. novembra preživeli dan pod zemeljskim površjem, saj smo preživeli skoraj dve uri v Postojnski jami in nato še v EXPO jama kras. Najbolj nas je navdušil ogled človeške ribice ter "zmajevih mladičkov". Učenci 6. razredov Zima 2019 / Briški časnik / 46

42 Občina Dogodki Intervju z Nadjo Pahor Bizjak, guvernerko Lions kluba distrikta Slovenija Četrta ženska na čelu Lions kluba Na 19. konvenciji Zveze Lions klubov Slovenije je letos maja v Novi Gorici krmilo slovenskega distrikta Lions klubov prevzela članica briškega Lions kluba Nadja Pahor Bizjak, ki bo klub popeljala v praznovanje 30. obletnice ustanovitve prvega Lions kluba v Sloveniji. V tem obdobju se je izoblikovala nam lastna organizacijska kultura in identiteta. Naš način delovanja se je prilagodil našemu okolju tradiciji, vrednotam, potrebam in zmožnostim. Z ostalimi lioni sveta in našo mednarodno organizacijo nas druži skupno poslanstvo, vizija, cilji, etična načela in prisega. Prepoznavamo potrebe v lokalnem okolju, dejavno pa se vključujemo tudi v globalne izzive na svetovni ravni: vid, diabetes, okolje, otroški rak in lakota. Zvesti ostajamo uveljavljenim projektom, ki uspešno potekajo v domačem okolju: Donirana hrana, Izmenjava in tabor mladih, Plakat miru, Tečem, da pomagam, Otroci rešujejo življenja, Srčni zastoj, Specialna olimpijada, Zgodnja obravnava slepih in slabovidnih otrok, piše Pahor Bizjakova na spletnem portalu kluba. Z guvernerko smo pokramljali za Briški časnik. Kot četrta ženska ste prevzeli enoletno guvernersko mesto v Zvezi Lions klubov Slovenije. Tokrat je vodstvo v goriškem duhu. Po vseh moških je prišla na vrsto spet ženska energija in tudi v svetovnem merilu smo v 102. letu lionizma dočakali prvo žensko guvernerko, ki prihaja iz Islandije. Katera so vaša prioritetna področja, čemu dajete največ poudarka v vašem guvernerskem letu? Lionsi v Sloveniji delujemo na različnih področjih, tako na domačih kot globalnih izzivih dobrodelnosti. Moji poudarki so delovanje na področju okolja, medgeneracijskem sodelovanju in ozaveščanju o problemu staranja prebivalstva v Sloveniji, obenem pa v ospredju ostajajo vse ostale globalne prioritete, kot je skrb za slepe in slabovidne, za otroke, za izziv lakote v svetu in lansko leto tudi izziv diabetes. Nam lahko pojasnite, kaj prinaša projekt na področju slabih in slabovidnih? Slovenski distrikt (129) je s strani fundacije Lions Club International in Alpske kooperacije prejel sredstva v višini dolarjev, ki so v celoti namenjena za triletni projekt zgodnje obravnave slepih in slabovidnih otrok od rojstva do šestega leta, in sicer za obravnavo predvsem na psihološkem in tiflopedagoškem področju. Ti otroci bodo imeli skupaj s svojo družino, saj gre za obravnavo cele družine, na voljo eno obravnavo na domu, eno pa v centru IRIS v Ljubljani. Goriško območje se lahko pohvali tudi s čezmejnim sodelovanjem. Deset let mineva, odkar ste uresničili unikatni čezmejni projekt skupaj z Lions klubi z druge strani meje. To je izreden projekt, na katerega sem tudi osebno zelo zelo ponosna. Zagnali smo ga v letu 2009 na pobudo člana pobratenega Lions kluba Giorgia Bresciana. Takrat smo ustanovili prvi Odbor Lions klubov brez meja dveh obmejnih con, ki deluje že deset let. Vsako leto se srečamo vsi člani obeh con, enkrat v Sloveniji, drugič v Italiji. Spoznavamo kulturne, zgodovinske, naravne danosti nekega kraja in hkrati vedno organiziramo dobrodelni projekt. Zbrana sredstva vedno namenimo fundaciji za cepljenje otrok proti ošpicam v manj razvitih deželah. Moram poudariti, da je čezmejno sodelovanje nastalo na našem območju, ki ima svojo kulturno in zgodovinsko preteklost tako, kot jo ima. Zato tak projekt ni samo sodelovanje Lions klubov, ampak je na nek način tudi povezovanje, prijateljevanje in rušenje nekih meja, ki so zaradi zgodovinskih dogodkov iz preteklosti še marsikje prisotne v naših glavah. Nadja Pahor Bizjak bo štafetno palico novemu guvernerju ali guvernerki predala maja Zveza Lions klubov, Distrikt 129, Slovenija združuje 59 Lions klubov z okoli 1500 člani. V zvezi deluje tudi 19 Leo klubov z okoli 200 člani. Slovenska zveza Lions klubov je na podlagi zemljepisne delitve razdeljena v dve regiji in deset con. Vir: Erika Koncut Zima 2019 / Briški časnik / 47

43 Dogodki Pohod v organizaciji vaške skupnosti Hum Močerad in križi z bršljanom Z babico in z mlajšim bratcem sem šel 2. novembra na pohod. Zbrali smo se pri dvorani na Humu. V Dablo baru smo lahko popili brezplačno kavo ali kakav. Potek poti je bil letos spremenjen in zaradi slabega vremena so jo skrajšali. Začetek je bil zabaven, dokler se nisva z mlajšim bratcem Maticem utrudila. Hodili smo skozi Snežatno, po poteh, kjer vozijo traktorji. Polovica poti je bila v Kojskem pod igriščem v gradu. Privoščili smo si hrano in pijačo. Ko smo prišli v gozd, je začelo deževati. Videl sem močerada, ki ga ni hotel nihče pogledati. Pohod je vodil vaščan Livijo in nam vmes tudi kaj povedal. Pohodu sta se pridružila zagrebška turista, mož in žena, ki sta bila zelo zadovoljna in navdušena. Na poti pod Brestjem smo videli križe v ograji iz prve svetovne vonje, vse prerasle z bršljanom. Planinec Zvonko nam je povedal, da so tam v eksploziji umrli delavci, ki so gradili železnico. Slišal sem odrasle govoriti, da bi bilo to nujno potrebno očistiti in obeležiti, kajti to je del zgodovine. Hodili smo naprej in prišli v Podsabotin, kjer smo prečkali cesto, krajšali pot preko potoka, ker je že močno deževalo. Ko smo na koncu prišli v dvorano, sem bil prvi. Tam nas je čakala dobra pašta, ki so jo za pohodnike pripravili mladinci. Na koncu smo dobili še medaljo in spominsko darilce od Zavarovalnice Triglav. Čeravno ni bilo najlepše vreme, nas je bilo kar veliko in kar je najpomembneje pogovarjali smo se in družili. Bilo nam je lepo. Nace Ian Rušt, 9 let Zima 2019 / Briški časnik / 48

44 Dogodki Klet Brda Ponosni na mlade prevzemnike kmetij Zima 2019 / Briški časnik / 50 Martinovanje Kleti Brda postaja vsakoletno regionalno srečanje gospodarstvenikov in kulturnikov Primorske, poslovni partnerji kleti pa prihajajo v Brda z vse Slovenije in tujine. Druženje ob praznovanju novega letnika je priložnost za sproščene pogovore in hkrati za tkanje poslovnih vezi. Hkrati je to tudi priložnost, da gostje doživijo Brda in širšo Primorsko ne samo preko izbranih vin, temveč tudi z izbrano lokalno kulinariko. V prijetnem jesenskem vzdušju so goste s svojimi dobrotami razvajale kmečke žene iz družin članic Kleti Brda, briški oljkarji so pripravili degustacije oljčnih olj, za zaključek večera pa so poskrbeli lovci iz LD Sabotin. Osrednje dejanje martinovanja - zabijanje pip v sode z mladim vinom - je letos pripadlo petim mladim prevzemnikom družinskih kmetij, ki so od svojih staršev prevzeli kmetijsko delavnost ter tako nadaljujejo družinsko tradicijo, na kar smo v Kleti Brda še posebej ponosni, saj vedno radi poudarimo, da je Klet Brda klet družinskih vinogradov. Prenos znanja in tradicije iz roda v rod je v tako dolgoročnem poslu, kot je vinogradništvo, ključnega pomena. Veseli smo, da se vsako leto za to odloči več mladih vinogradnikov. Glavna tema letošnjega martinovanja so bila vina Krasno, to je gastronomska linija vin, namenjena gostinstvu. Nastala je leta 2012, ko smo slovenskemu trgu predstavili dve zvrsti. Zaradi pozitivnih odzivov doma in tudi v tujini smo linijo razširili na šest polnitev. Vina Krasno so letos prejela tri zlate medalje na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona (Krasno belo 2018, Krasno rdeče 2017, Krasno merlot 2017), kakovost linije pa so prepoznali tudi v tujini, saj je Krasno rebula 2016 na prestižnem ocenjevanju Decanter World Wine Awards 2019 prejela srebrno medaljo. Ajda Miška

45 Občina Dofgodki Briška simbioza giba Dobro jutro življenje Kot učenci, ki se vsako leto prve dni septembra vračajo v šolske klopi, tako se jaz v začetku septembra redno vračam v kabinet pomočnice ravnatelja. In tudi letos ni bilo nič drugače. Po natrpanem stopnišču Osnovne šole Alojza Gradnika, polnem razposajene mladine, ob rahlem udarcu ene, druge in tretje šolske torbe, prispem do zbornice. S pomočnico ravnatelja Tanjo Slapernik Tominec sva se srečali z željo po snovanju skupnih aktivnosti in dogodkov, ki jih bo Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda skupaj z učenci in učitelji osnovne šole izpeljal v mesecih do konca leta Na seznamu je bilo čedalje več aktivnosti, od sodelovanja učencev na Gradnikovih večerih, do pečenja palačink in nastopa najmlajših na prižigu lučk, pa postavitev jaslic v Šmartnem in še in še. Pretekla leta smo odlično sodelovali tudi pri organizaciji in uresničitvi vseslovenskega projekta Simbioza giba. Gre za večdnevne brezplačne medgeneracijske aktivnosti za vse občane. Ker pa datumov vseslovenske akcije še ni bilo razpisanih, sva v en glas predlagali, da jo - ne glede na to, ali simbioza letos bo ali ne - v Brdih izvedemo. Briška simbioza giba je tako tudi letos med 4. in 19. oktobrom zaživela in spodbudila različne generacije k aktivnejšemu in kakovostnejšemu preživljanju prostega časa. Aktivnosti v sklopu projekta smo smiselno in nekoliko hudomušno poimenovali. Pohod učencev od 1. do 5. razreda podružnične osnovne šole Kojsko je 4. oktobra s starši, starimi starši, prijatelji, znanci in sosedi vabil k sodelovanju z naslovom»drug z drugim na pot«. Kaj pa ta?»življenje je lepo, če se ob glasbi zavrtiš.«si tudi vi zavrtite najljubši komad, ko je dan turoben in grenak? Varovanci doma upokojencev iz Podsabotina si srečo priplešejo najraje kar vsaki dan. Plesalo, rajalo in na ves glas prepevalo se je tudi 17. oktobra v dvorani Vile Vipolže. Prijatelji iz doma upokojencev so v vilo prišli pripravljeni, z naučeno plesno animacijo ter nepopisno srečo v srcih. Potem pa so v dvorani na ves glas zadoneli zvoki predvajanih pesmi Dižem sidro, Ti ti ti ti moja rožica, Dobro jutro življenje, A la la li, Zdaj pa kozarce vsi v zrak. V ritmu melodij se je pozibavala tudi mladina. Sedmošolke in sedmošolci Luka, Tobija, Jan, Sara, Maja, Anika in Veronika ter osmošolka Lejla, učenci Osnovne šole Alojza Gradnika, iz krožka prostovoljstvo so se zavrteli skupaj z našimi varovanci ter jim pričarali nepozabno grajsko zabavo. Isti dan, že v dopoldanskih uricah, pa so se briški učenci družili s starimi starši in spoznavali stare briške igre, ki jih današnje generacije mladih ne poznajo več. Skupaj s člani Planinskega društva Brda in učenci, ki v sklopu obšolskih aktivnosti obiskujejo planinski krožek, smo se tudi letos podali»veselo na pot, briškim gričem naprot«. Z dežjem namočena briška pokrajina, sivi oblaki, rahel piš vetra in drobcene dežne kaplje nam niso vzeli volje in poguma, da tudi tokrat dosežemo cilj, ki smo si ga zastavili. Začetna in končna točka je bilo parkirišče pred Kletjo Brda. Bučni otroški glasovi in smeh so predramili megleno jutro, po skoraj dveh urah hoje pa so se nad nami zgrmeli hudi temni oblaki in nam sporočili, da je čas za malico. V deževnem dopoldnevu smo se zatekli pod košček pokrite lope sredi vinograda in se dodobra okrepčali. Malica je bila tudi tokrat najlepši in najbolj pričakovani trenutek pohoda. Čeprav nismo uspeli uživati ob neverjetnih razgledih, ki jih nudi pot nad vasico Neblo, smo siv dan obarvali s številnimi dežniki in dežnimi plaščki različnih vzorcev in barv. Po spustu do Hotela Venko smo zagrizli v oster klanec, ki se vije vse do Barbane, se na razgledni točki ustavili, obeležili trenutek z nekaj foto utrinki ter nato nadaljevali pot proti Fojani in zaključili spet pred Kletjo Brda. Mokri in blatni smo si priznali, da smo se meli res lepo, verjetno pa bi vseeno bilo bolj preudarno, da naslednjič, ob slabem vremenu, pohod raje odpovemo oziroma prestavimo. Ob koncu dneva smo res lahko hvaležni za podarjen dan, ki je za nami, ne glede na to ali smo še v rani mladosti ali pa pozni jeseni življenja. Če pa smo si v tem dnevu utrgali trenutek, dva in z našo prisotnostjo in dejanji polepšali dan nekomu drugemu, potem je spanec ob koncu dneva še slajši in mirnejši. Ne rabimo veliko. Dovolj je iskren nasmeh in objem, topla dlan, prijazna beseda. Dobro jutro življenje! Mateja Drnovšček Fotografija: ZTKMŠ Zima 2019 / Briški časnik / 51

46 Dogodki Briške busklce Martinovanje v Čelu Na martinovo soboto smo Briške busklce pripeljale v Brda skupino Čuki. Preden so se nam oni predstavili smo imeli bogat program, katerega je letos ponovno povezoval mojster Egon Ivančič. Jesenski pohod Jesenski pohod po poteh briških češenj Najprej so se nam predstavile pevke in pevci šole petja Lili Simčič, sledil je nastop plesalk in plesalcev skupine Los Pravilos vod vodstvom Anje Pertovt. Za njimi se nam je predstavila pevka iz OŠ Alojza Gradnika Ešli Peršolja, ki nam je odpela dve pesmi. Prisotne je nagovoril tudi župan Franc Mužič Najmanjše plesalke in plesalci, so se nam kot folklorna skupina predstavili proti koncu programa. Skupino vodi Veronika Šuligoj, v njej pa so učenci in učenke od 1.do 4. Razreda OŠ Alojza Gradnika Dobrovo. Ob spremljavi harmonikašice domačinke Tjaše Zimic so nam odplesali lepo kolo. Blagoslov vina je opravil Šlovrenski župnik Emil Kramar. Prisotna je bila tudi kraljica rebule Teja Fabricijo. Letošnja botra pa sta bila Igor Skubin in Jože Potrebuješ, tako da upamo, da bo vince dobro teklo. Po končanem programu so instrumente v roke vzeli Čuki. Ko so oni počivali, nas je zabaval DJ TORTA. In tako je bilo do jutranjih ur. Skratka imeli smo se lepo. Za to gre zahvala vsem vinarjem, ki ste nam sponzorirali vaše vino in vsem drugim sponzorjem, ki ste nam pomagali. Posebna zahvala pa gre MA-KO računalniški sistemi d.o.o., A-market Neblo in Nebelškim pustarjem. BB 27. septembra smo se učenci od 5. do 9. razreda odpravili na jesenski pohod po poteh briških češenj. Vsak razred se je odpravil na svojo pot. Nekateri smo pot podaljšali, nekateri skrajšali, vsi pa smo uživali v prečudovitem jesenskem dnevu. Zima 2019 / Briški časnik / 52

47 Dogodki Martinovanje v Šmartnem Sv. Martin je oblake pregnal Martinovanje je čas, ki v veselo družbo poveže ljubitelje in poznavalce vinske kapljice in jesenskih dobrot v Šmartnem. Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je bil tudi letos organizator enega izmed največjih turističnih dogodkov v Brdih. Izbrana enogastronomska ponudba je že tradicionalno obudila gase in lokalni ponudniki so v soboto, 9. novembra, in nedeljo, 10. novembra, imeli polne roke dela. Martinovanje je z živahnejšim sobotnim kot uglajenim nedeljskim dogajanjem v Šmartno privabil izjemno število obiskovalcev. Dež je na sobotno popoldne pojenjal in program letošnjega martinovanja je stekel. Številne stojnice z domačimi izdelki so popestrile ulice in ansambel Suho cvetje je s svojo glasbo tudi letos poživil skoraj vse kotičke Šmartnega. Na južnem odru so Juice band najprej razveselili najmlajše in kasneje zvabili na plesišče tudi tiste malo starejše. Poskrbljeno je bilo tudi za varstvo otrok z ustvarjalno delavnico, likovnim natečajem Jesen v Brdih in poslikavo obraza. Na glavnem prizorišču pa je nastopila otroška plesna skupina L'uniti. Ob 15. uri se je s tradicionalnim krstom in Vokalno skupino Vinika uradno pričelo martinovanje. V Brdih so na svetega Martina kakovost vina napovedovali z martincem, večjim jabolkom, ki ga je gospodinja večer prej postavila na sod. Vanj je zabodla vejice različnih zelišč - brina, rožmarina, lovorja, sivke in pelina. Če je martinc na Martinov večer ostal svež, je to napovedovalo dobro vinsko letino, če je jabolko z zelišči zgnilo, pa slabo. Franko Trakonja in Gabrijela Zamar sta obiskovalcem ta prizor nazorno odigrala in pospremil jih je bučen aplavz. In res je bilo tako, da se Ob svetem Martinu da vino na špinu. Zatem je sledilo zabijanje čepa v sod, blagoslov in pokušina prvega mladega vina. Nastopil je Rudi Bučar ter s svojimi uspešnicami ogrel obiskovalce na trgu. Za otroke se je v Hotelu San Martin odvila gledališka predstava za otroke Pesmice s podstrešja s poskočnim Dejanom Krajncem. Kasneje so na trgu nastopili učenci Šole petja The best in Glasbene šole Pertinach ter skupina Briška pomlad. Hiša kulture, Slikarska hiša, Briška hiša, kleti in posebej za te dni odprte nekatere vaške hiše so zvabile na pokušino vin in dobre glasbe. S sklopi nastopov Sherzer brigade, kolektivom izkušenih bobnarjev, ki skupaj tvorijo energično glasbo, je marsikoga pripravila do plesa. Tudi po kleteh se je slišalo harmoniko in plesno glasbo. Mojster vinilnih plošč DJ Janko je v spodnji gasi - tako kot zna on - pripravil super zabavo. V jutranjih urah so bile šmartenske gase počiščene in pripravljene za sončno Martinovo nedeljo. Nedeljsko jutro je naznanilo prihod prvih obiskovalcev, ki so tja do časa za kosilo že preplavili ulice Šmartne- Zima 2019 / Briški časnik / 54

48 Občina Dogodki Martinovanje v Šmartnem ga. Medtem se je v jutranjih urah v Vili Vipolže pričel Martinov pohod v organizaciji Planinskega društva Brda in se je tam tudi zaključil. Stojnice z domačini izdelki ter degustacija vin po kleteh je na nedeljo potekala resda nekoliko bolj umirjeno kot v soboto, a nič manj veselo. Veliko je bilo obiskovalcev iz Avstrije in Italije, na obrazih je bilo opaziti navdušenost še posebej tistih, ki so prvič obiskali Šmartno.»Z veseljem se bodo vrnili,«je bil njihov pogost odgovor. Tudi v nedeljo je bilo poskrbljeno za varstvo otrok in ustvarjalnost. Na trgu je nastopila plesna skupina #lospravilos in sledil je še izvrsten nastop glasbenice Polone, PIKAJE. Nepremagljivi Suho cvetje in Simon Muraro Colja s svojo harmoniko so poskrbeli, da je bila glasba po ulicah od jutra vse tja do večera. Starodavna vasica Šmartno skriva za svojimi zidovi posebnosti arhitekture, ganke z zunanjimi stopnišči, široke napušče, okrasne dimnike, mostovže, žbatafur in uličice»gase«, ki medse rade sprejmejo obiskovalce, ki imajo radi kulturno zgodovinsko dediščino in se radi vrnejo v Brda. Nataša Gregorič Fotografije: Damijan Simšič-ZOSO Zima 2019 / Briški časnik / 55

49 Dogodki Veselo srečanje 15. decembra 2018 smo se v prostorih Gradu Dobrovo srečali letniki Kljub skromni udeležbi je bilo ponovno snidenje sproščeno ter veselo. Jasmina Brezigar Rastem s knjigo Dan zlatih knjig V času šolanja učenci dvakrat obiščemo Goriško knjižnico Franceta Bevka, in sicer v okviru kulturnih dni v 3. in 7. razredu. Tretješolci smo knjižnico obiskali 19. septembra. Prijazni knjižničarki sta nam razložili, kaj lahko najdemo v posameznem delu njihovih prostorov in nam postregli z zanimivimi podatki. Lahko smo videli tudi skrite prostore, ki jih zaposleni uporabljajo pri drugem delu (hramba starih knjig, garaža za bibliobus, kletna dvorana, pravljična soba ) ter Bevkovo sobo. Po končanem ogledu smo šli tudi do njegovega kipa, si ogledali repliko znamenitega letala bratov Rusjan (Eda5), Trg Evrope, sončno uro in staro lokomotivo hlapon. Z veliko zanimivostmi smo si tekom dneva obogatili naše kulturno znanje. V okviru projekta Rastem s knjigo smo sedmošolci 19. novembra najprej obiskali Goriško knjižnico Franceta Bevka, kjer smo v krajši predstavitvi izvedeli veliko zanimivosti o njeni zgodovini in delovanju, nato pa je sledil še ogled knjižnice (oddelki, Bevkova soba, prikaz delovanja knjigomata, Mojstrovalnica...). Na koncu smo v okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo v dar prejeli knjigo Janje Vidmar Elvis Škorc, genialni štor. Nato smo se sprehodili še do Kostanjevice in si ogledali cerkev, grobnico Burbonov ter Škrabčevo knjižnico. Vodička nam je povedala zelo veliko zanimivih podatkov in z veseljem je odgovarjala na naša radovedna vprašanja. Dan je bil res zanimiv in kulturno bogat. Zima 2019 / Briški časnik / 56

50 Dogodki Obisk Miklavža Medana Šlovrenc Kojsko Biljana Vrtec Dobrovo Ob dnevu slovenske hrane v briških vrtcih V času šolanja učenci dvakrat obiščemo Goriško knjižnico Franceta Bevka, in sicer v okviru kulturnih dni v 3. in 7. razredu. Sredi novembra smo v okviru dneva slovenske hrane v vrtcu imeli tradicionalni slovenski zajtrk. V starejših skupinah pa smo dejavnosti razširili preko celega tedna. Spoznavali in okušali smo različne vrste kruha, jabolk, medu in mleka. Otroke 2. starostnega obdobja so obiskali briški čebelarji in jim predstavili čebele ter njihov pomen za okolje in človeka. Čebelarji Elis Batištuta, Oskar Kristančič in Vasja Jug so s seboj prinesli panj in zaščitna oblačila, ki jih uporabljajo. Z zanimanjem smo si jih nadeli. Otroci so izdelali tudi svečke iz čebeljega voska. Teden smo zaključili s slovenskim zajtrkom, ki smo ga začeli s slovensko himno. Zavrteli pa smo se tudi ob narodno-zabavni glasbi. Mariza Koncut Zima 2019 / Briški časnik / 58

51 Gospodarstvo in kmetijstvo Priznanja briških vinarjev Briški vinarji del ameriške oddaje Wine Revealed Vpogled v uspehe briških vinarjev pričenjamo z izjemnim promocijskim uspehom. Bili so del ameriške serije devetih epizod oddaje Wine Revealed. V prvi oddaji smo videli pogovor z Markom Skočajem vinarske hiše Dolfo, v tretji epizodi so avtorji obiskali vinarja Marjana Simčiča in vinarsko hišo Medot Simona Simčiča. Četrta epizoda je bila v znamenju vinarske družine Ščurek ter Gravnerjevih z italijanske strani Brd, v peti pa je svoj pogled na vinarsko zgodbo Brd razkrival direktor Kleti Brda Silvan Peršolja. Deveto epizodo sta nazadnje sooblikovala Felixe in Sylvia Jermann z italijanske strani Brd. V kar petih epizodah od skupno devetih so ameriški gledalci lahko spoznavali briško čezmejno vinogradniško pokrajino, kjer se rojevajo izjemna vina. Priznani italijanski sommelier Luca Gardini je sredi novembra razveselil vinarsko hišo Marjana Simčiča iz Ceglega, ki je za Chardonnay Opoka 2017 prejela 100 točk. Sredi novembra smo v britanski reviji The Guardian zasledili članek z naslovom»the 50 best wines for Christmas 2019«avtorja in vinskega pisca Davida Williamsa, ki je vino Krasno sauvignon blancribolla uvrstil med TOP 20 belih vin, ki jih svojim bralcem priporočajo za nakup v prihajajočem prazničnem času. Vino, kot je zapisal Williams, odlikuje svežina in pristna sadnost, ki sta zaščitna znaka mnogih belih vin s tega področja. Naj omenimo še, da so vina iz linije Krasno letos prejela tri zlate medalje na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona (Krasno belo 2018, Krasno rdeče 2017, Krasno merlot 2017). Kakovost linije pa je bila prepoznana tudi v tujini, saj je Krasno rebula 2016 letos na prestižnem ocenjevanju Decanter World Wine Award prejela srebrno medaljo. Velja tudi poudariti, da so se briški vinarji sredi novembra predstavili v Shanghaju na enem največjih vinskih sejmov na azijskem trgu. Na sejmu ProWine se je Slovenija predstavila prvič. Pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pripravilo razstavni prostor s podobami slovenskih vinskih pokrajin vinorodnih dežel, mest in znamenitosti, se je kitajskim kupcem predstavilo 16 vinarjev, od katerih je bila kar polovica briških, in sicer Klet Brda, Edi Simčič, Jakončič, Erzetič, Marjan Simčič, Ščurek, Kristančič in Ferdinand. Gre za pomembno promocijsko aktivnost in poslovno priložnost za briške vinarje, saj vinski strokovnjaki predvidevajo, da se bo uvoz vina na Kitajskem nadaljeval z več kot 30-odstotno rastjo. Potencialno tržišče je tudi rusko. Vinarska hiša Movia se je v letošnjem novembru že drugo leto zapored predstavila na festivalu naravnih vin Gorizont. Njihovo vino pa so okušali vinski poznavalci tudi v kanadskem Montrealu na festivalu naravnih, organskih oziroma bio dinamičnih vin RAW WINE in avstrijski prestolnici na festivalu ORANGE WINE. O briški rebuli smo brali tudi v članku Caroline Gilby MW v Decanterju. Najvišje ocene, po 96 točk, je namenila Rebuli Fojana 2017 vinarske hiše Edi Simčič, Rebuli Opoka Medana Jama Cru 2016 Marjana Simčiča in Rebuli Bagueri Superior 2016 Kleti Brda. Tokrat poročamo tudi o rezultatih londonskega ocenjevanja Glass of Bubbly V kategoriji Classic&Elegant je zlato osvojila vinarska hiša Bjana za penino cuvée prestige 2013, vinarska hiša Medot pa za penino brut cuvee. V kategoriji Summer Days je ravno tako zlato osvojila vinarska hiša Silveri, in sicer za penino brut rosé. V kategoriji Light& Fruity si je penina Bjana brut rosé 2015 priborila srebro, penine Medot extra brut cuvee in millesime 2011 ter Silveri brut nature in Silveri blanc de blancs so enako lesketajočo medaljo osvojile v kategoriji Zesty&Zingy, medtem ko penina Virus 7 vinarske hiše Sosolič srebro v kategoriji Spring Fling. Bronasti medalji si je prislužila vinarska hiša Čarga, in sicer v kategoriji Hint of Spice za penino Donna Regina noir 2013 in v kategoriji First Date za penino Donna Regina brut nature Bron je v kategoriji Spring Fling osvojila tudi penina Bjana brut. Oktobra so briška vina medalje osvajala tudi na mednarodnem ocenjevanju Emozioni dal mondo: Merlot e Cabernet insieme. Zlato medaljo sta Zima 2019 / Briški časnik / 60

52 Občina Gospodarstvo in kmetijstvo Priznanja briških vinarjev domov odnesli vini merlot 2015 Vinarstva Kristančič in Bagueri superior merlot 2015 Kleti Brda. Vinarstvo Kristančič si je za merlot 2015 obenem prislužilo nagrado medijev. Zaključujemo na lokalni ravni. Novembra so bila izbrana najboljša tri vina Mercatorjevega natečaja Radi imamo domače. V najboljšo trojico se je uvrstila Kmetija Šibav iz Neblega z vinom Sauvignonasse Tajo. Na natečaj je prispelo skupno 75 vzorcev vin iz celotne Slovenije, ki je prestalo dva kroga ocenjevanj. Kar trije briški mladi vinarji pa so finalisti Lidlovega natečaja Mladi vinar Ali bo kdo izmed trojice vinarstva Čarga, Aljoša Sirk ali Bizjak stopil na najvišjo stopničko, kot je že lani Martin Erzetič iz Čargove kmetije, bo znano v drugi polovici decembra. O tem pa bomo poročali v naslednji številki Briškega časnika. Vodnik Flos Olei 2020 BOSE oil v eliti najboljših oljkarjev sveta Flos Olei, velikanski vodnik po svetu oljčnih olj, v katerem je zajetih 500 oljkarjev iz 53 držav, je objavil lestvico 11. izdaje za leto V prvem poskusu je veliki met uspel tudi našemu olju BOSE oil in s tem so Brda postavljena v sam vrh sveta oljčnih olj. Erika Koncut Flos Olei je prvi mednarodni vodnik, ki velja za nekakšno biblijo na tem področju. Vanj so vključeni najboljši proizvajalci oljčnega olja s celega sveta. Olja ocenjujejo strokovni degustatorji pod vodstvom Marca Orregie. V ožji izbor se uvrstijo le olja, ki prestanejo izredno stroge kriterije ocenjevanja. Tako niso pomembna samo organoleptične vrednosti olj, temveč tudi stalna kakovost olj proizvajalca ter skrb in strast, ki jo proizvajalec goji do oljke ter tudi dodana vrednost, ki jo proizvajalec da lokalnemu območju. Ponosni smo, da je bilo naše olje med 850 vzorci izbrano za vodnik Flos Olei 2020, saj je to dokazilo kakovost in kontinuiteto. V čast nam je, da smo postavljeni v samo elito proizvajalcev oljčnih olj, še posebej, ker nam je to uspelo v prvem poskusu. Skupaj z ostalimi prejetimi medaljami in šampioni je to priznanje za ves vložen trud vseh teh let. Seveda gre velika zahvala tudi Oljarni Babič za iztisnjeno kakovostno olje. Ponosni smo tudi, da postavljamo Brda v sam vrh sveta oljčnih olj, kar bo našemu oljkarstvu dalo še večjo kredibilnost. Za izreden dosežek čestitamo tudi Ernestu Kante ter vsem oljkarjem iz slovenske Istre Tajda Marinič Fotografija: ZTKMŠ Brda Zima 2019 / Briški časnik / 61

53 Gospodarstvo in kmetijstvo Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica Regijo povezuje že 40 let Ob letošnjem jubilejnem letu, ko Območna obrtnopodjetniška zbornica Nova Gorica slavi 40 let delovanja, je na tradicionalni tribuni goriških županov, ki jo je zbornica 27. septembra gostila v Obrtnem domu v Novi Gorici, beseda tekla o razvojnih izzivih, predvsem na področju turizma na Goriškem ter zagotavljanju ustreznega strokovnega kadra. Kot ključne izzive so goriški župani in županja tokrat nanizali pravočasno načrtovanje, zagotavljanje ustrezne infrastrukture, razpisov in spodbud in primernih kadrov. Na vrh lestvice potreb umeščajo tudi prisotnost bank, ki bi začutile okolje in pripomogle k razvoju lokalnega gospodarstva. Odpira se tudi vprašanje plačila za delo, saj se precej usposobljenega kadra raje odloči za zaposlitev onkraj meje, kjer je plačilo za opravljeno delo bistveno višje kot v Sloveniji. Res je, da o industriji v Brdih ne razmišljamo. V vseh sedmih mandatih občine so bili svetniki stališča, da v Brdih ne rabimo industrijskih obratov, temveč kvečjemu obrtno-trgovske cone. Take cone imamo v Brdih tri: v tako imenovanih Štalonih, pri Agrariji in na Humu. Obrtna cona pri Agrariji, tik ob Kleti Brda, se sedaj prenavlja in ureja. V komunalno ureditev te cone bo občina vložila kar dober milijon evrov. Pričel se je že graditi nov objekt Agrarije, kmalu za tem naj bi se tukaj zgradila nova trgovina z živili, za katero že imamo zagotovljenega investitorja. V obrtni coni pa bo tudi nastal sodoben mehanski servis s prodajo kmetijske mehanizacije. Ob njem naj bi se zgodil tudi gostinski lokal. Vsekakor bo v tej obrtni coni prostora še za kakšno drugo dejavnost oziroma obrt. Glede obrtne cone ob zadružnem domu na Humu naj povem, da bo potrebno v bližnji prihodnosti tudi ta prostor urediti, komunalno opremiti, s čimer bi briškim obrtnikom in malim podjetnikom omogočili še dodaten razvoj, je za OOZ Nova Gorica povedal briški župan Franc Mužič. V Brdih in v občinah širom po Sloveniji, ki stavijo na Jesen 2019 / Briški časnik / 62 Zima turizem, je ključni problem pomanjkanje kadra na področju turizma, torej strežnega osebja. Ravno na letošnji tribuni je bila ta problematika izrecno izpostavljena. Skupaj z zbornico, lokalnimi skupnostmi in izobraževalnimi institucijami moramo napraviti odločnejše korake na področju deficitarnih poklicev. Gotovo je, da je nujno že v osnovni šoli mladino usmerjati v obrtniške dejavnosti. Zbornica sicer že pelje aktivnosti za promocijo deficitarnih poklicev, svoje morajo pristaviti še poklicne izobraževalne institucije. Zagotavljam vam, ljudi s specifičnimi poklici je potrebno boljše plačati. Mimo tega ne moremo. Kadri niso dovolj plačani za zahtevnost dela in delovni čas, ki ga opravljajo. Sicer pa je Območna obrtno-podjetniška Nova Gorica v prvi polovici oktobra skupaj s svojimi člani in gosti nazdravila prvim štirim desetletjem delovanja. OOZ Nova Gorica je ena izmed najbolj aktivnih in prepoznavnih zbornic v Sloveniji, ki jo odlikuje dobra kondicija, so na slavnostni skupščini v en glas izpostavili člani zbornice in gostje. Predsednik novogoriške OOZ Zoran Simčič je o pomenu vztrajnosti in združevanja izpostavil: Zbornica je v teh štirih desetletjih igrala pomembno vlogo koordinatorke, katere glavno vodilo je bilo omogočiti obrtnikom in podjetnikom kvaliteten servis. Z veliko vztrajnosti, obrtniško trmo in ljubeznijo do dela smo premagali številne izzive ter preizkušnje. Naš moto je bil in ostaja strokovnost ter kakovost zborničnih storitev za vse člane, prilagodljivost ter inovativnost. Dandanes OOZ Nova Gorica združuje 660 obrtnikov in podjetnikov, ki zaposlujejo preko 3300 oseb ter predstavlja pomembno, kredibilno ter ugledno institucijo, ki pomembno prispeva k razvoju gospodarstva na Goriškem ter ugledu obrtništva in podjetništva. OOZ Nova Gorica Fotografija: Foto Lado

54 Gospodarstvo in kmetijstvo Pogovor z Božidarjem Slivnjakom, predsednikom Društva oljkarjev Brda Oljčnega olja je letos v Brdih samo za pokušino Da je oljčno olje zdravo, je splošno znano. Dokazano je, da ljudje, ki živijo v mediteranskem okolju in uživajo mediteransko hrano, živijo dlje. Pravo deviško oljčno olje je bogato s polifenoli, ki so znani kot dragocena sestavina zdrave prehrane. Ugotovili so, da redna uporaba oljčnega olja zmanjša tveganje za možgansko kap celo do 41 %, da zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, uravnava krvni sladkor in pomaga pri sladkorni bolezni, da izboljšuje funkcijo možganov, nekateri raziskovalci naštevajo kar 20 zdravilnih lastnosti tega rumenega zlata. Žal ga je letos v Brdih samo (in res samo!) za pokušino. Božo Slivnjak, predsednik Društva oljkarjev Brda, ocenjuje letošnji pridelek oljk kot katastrofalen. V Društvu oljkarjev Brda so ocenili, da so briški oljkarji pridelali le 10 % povprečne letine, saj nekatera področja v Brdih niso imela prav nič pridelka. Oljkarjem ni bilo naklonjeno vreme, odpadali so dobro nastavljeni plodovi, borili so se proti izjemnemu napadu oljčne muhe. Ali stroka ve, kje je vzrok za tolikšen izpad? Je kriv smrdljivec? Kaže, da leži vzrok za tako velik izpad pridelka v sovpadanju več dejavnikov. Stroka govori o izmenični rodnosti, o neprijaznih vremenskih razmerah v pomladnih mesecih, o vročinskih valovih v času cvetenja in slabem oplajanju. Sosednji italijanski oljkarji raziskujejo tudi možnost glivičnih obolenj. Ker je ostalo na drevesih le malo plodov, so oljkarji opuščali škropljenje proti oljčni muhi. In je prišlo še do dodatne škode na preostalih plodovih. Poleg že omenjenega je letos veliko marmornate smrdljivke, ki se je v naših krajih pojavila pred tremi leti. Ta smrdljivka je rjave barve in kaže, da postaja velik problem za vse zelene plodove, ne le za oljke. Je bil poleg Brd prizadet še kak drug okoliš? V Sloveniji je najbolj prizadeto področje Brd. Podobno je bilo prizadeto področje Vipavske doline in goriškega Krasa. Slovenska Istra je tudi prizadeta, vendar v manjšem obsegu. Ocena škode, ki smo jo sprejeli na Združenju oljkarskih društev Slovenije (ZDOS), je, da imamo na Goriškem 90-odstotni izpad pridelka, v Slovenski Istri pa 70-odstotnega. Tudi z italijanske strani poročajo o podobno velikem izpadu na tržaškem področju in v celotni Furlaniji. Se bodo posledice letošnjih nadlog poznale tudi na pridelku naslednje leto? Upam, da ne. Oljčna drevesa letos niso obremenjena in dobro napredujejo. Prav možno je, da bo pridelek Božidar Slivnjak, predsednik DOB naslednje leto zelo dober. Seveda, če ne bodo vremenske razmere in škodljivci spet krojili količine. V Društvu oljkarjev Brda pričakujemo, da bomo od strokovnjakov Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica in Inštituta za oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper dobili primerne nasvete in da bodo organizirana izobraževanja, ki nas bodo usmerjala, da se podobna katastrofa več ne ponovi v takem obsegu. Se bo država kaj zganila? Se je že. Inštitut za oljkarstvo je v začetku oktobra poslal oceno škode in pobudo za finančno pomoč na mi- Zima 2019 / Briški časnik / 64

55 Občina Gospodarstvo in kmetijstvo Božidar Slivnjak nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Uprava RS za zaščito in reševanje bo ocenjevala škodo na oljkah. Na podlagi višine ocenjene škode bodo oljkarji imeli možnost uveljavljanja finančnih olajšav in morebitnih drugih pomoči. Kdaj se bo to zgodilo, pa ne morem napovedati. Imate morda podatke o večji osveščenosti uporabnikov glede oljčnega olja? Marsikomu se zdi cena olja previsoka, ker ne ve, kaj je dobro oljčno olje in koliko truda in skrbi mu je treba posvetiti. Uporabniki oljčnega olja v Brdih že vedo, kaj je dobro oljčno olje. Največkrat pa ga ne znajo dobro predstaviti in povedati, v čem se razlikuje od drugih olj in zakaj ima pri nas relativno visoko ceno. Zato smo si v Društvu oljkarjev Brda zastavili nalogo, da za člane društva do marca naslednjega leta izpeljemo nekaj krajših delavnic o kakovosti oljčnega olja, da organiziramo delavnico za ponudnike turističnih in gostinskih storitev ter delavnico za bodoče senzorične ocenjevalce kakovosti oljčnega olja. Delavnice bodo brezplačne. Pravočasno bomo objavili, kdaj in kje se bodo odvile ter kdo jih bo izvajal. Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo Tradicionalni slovenski zajtrk Tudi letos smo na šoli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom obeležili dan slovenske hrane. Vsak tretji petek v mesecu novembru se v slovenskih šolah in vrtcih odvija dogodek, ki daje poseben pomen zajtrkovanju in slovenski hrani.»hvala za super zajtrk!«je bilo geslo letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka, s katerim smo se želeli zahvaliti vsem tistim, ki ohranjajo podeželje in skrbijo, da so naše mize bogato obložene in da uživamo zdravo hrano. Hvala torej kmetovalcem, zadrugam, podjetjem in vsem tistim, ki hrano vsakodnevno pripravljajo. Na šoli smo dan obeležili s pogovori in skupnim zajtrkom po razredih. Učenci 6. in 8. razreda pa so zajtrkovali v jedilnici. Po krajšem uvodu je zadonela tudi pesem Čebelar, nato pa smo si vsi skupaj privoščili kos kruha z maslom in medom, skodelico mleka in jabolko Tradicionalno briško kosilo za učence Bo k večji osveščenosti prispeval svetovni dan oljk? Kdaj in kje bo potekal in kakšne teme bodo na sporedu? Združeni narodi so določili 26. november za svetovni dan oljk. Letos ga bomo obeležili v Pretorski palači v Kopru z okroglo mizo z naslovom Sodelovanje in skupne rešitve v oljkarstvu, na kateri bo sodelovala tudi ministrica za kmetijstvo, in predstavitvijo svetovno priznanega vodnika ekstra deviških oljčnih olj FLOS OLEI V njej je predstavljeno olje našega člana Borisa Mariniča. Je prvi in tudi edini predstavnik iz Brd, ki je doslej omenjen v tej publikaciji. Za ta podvig mu izrekam priznanje in čestitam. O novi torklji pa kdaj drugič. Iva Sivec Fotografija: Osebni arhiv BS Ob dnevu slovenske hrane je skupina sedmošolcev, ki obiskujejo izbirni predmet Sodobna priprava hrane in so vključeni v projekt»kuhna pa to«, pripravila briško kosilo za učence 7. razreda. V gospodinjski učilnici so mladi kuharji svo- jim sošolcem skuhali joto in»čješpove«cmoke. Bili so navdušeni nad tem, da so povabljeni učenci vse pojedli, pohvalili so kosilo in njihove kuharske spretnosti. Z veseljem bodo v prihodnje pripravili kosilo še učencem 6. in 8. razreda. Zima 2019 / Briški časnik / 65

56 Kmetijski nasveti Razvoj podeželja Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje V okviru programa razvoja podeželja se je letos začel projekt, namenjen varovanju opraševalcev v sadovnjakih za povečanje zanesljivosti opraševanja. V projekt Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (SOOS) je vključenih šest sadjarjev, med njimi tudi Kmetija Jelina iz Goriških brd. Brez opraševanja ni prehranske varnosti Kar tretjina človeške hrane je odvisna od opraševanja žuželk, vrednost opraševanja za slovensko kmetijstvo pa je ocenjena na 120 milijonov evrov letno. Od opraševanja ni odvisna le količina, temveč tudi kakovost pridelka. Če so cvetovi dobro oprašeni, se na njih razvijejo lepši, bolj obstojni in bolj hranljivi plodovi. To je pomembno tako za kmeta, ki si želi višje cene pridelka, kot za potrošnika, ki bi rad kakovostno hrano. Poleg medonosne čebele v zadnjem času spoznavamo tudi velik pomen divjih opraševalcev, med katerimi so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in čebele samotarke, oprašujejo pa tudi druge žuželke. Pogosto so divji opraševalci celo bolj učinkoviti kot medonosna čebela. Čmrlji so ključni za opraševanje v slabem vremenu, ena čebela samotarka pa lahko opravi delo kar 100 medonosnih čebel. V Sloveniji je bilo do sedaj najdenih 563 vrst divjih čebel, med njimi 35 vrst čmrljev, kar kaže na veliko pestrost opraševalcev. Žal zaradi sprememb v okolju populacije divjih opraševalcev upadajo. Eden glavnih razlogov je izguba življenjskega prostora. Na pogosto košenih travnikih rastline ne zacvetijo, zato opraševalcem primanjkuje hrane. Vedno težje najdejo tudi primero mesto za gnezdenje. Opraševalce ogroža tudi nepravilna uporaba pesticidov in bolezni. Sadovnjaki so lahko dober življenjski prostor za opraševalce Projekt, ki poteka pod vodenjem Nacionalnega inštituta za biologijo, je namenjen izboljšanju razmer za opraševalce v sadovnjakih. Za prenos znanja je ključno sodelovanje kmetov, raziskovalcev in kmetijskih svetovalcev. Z boljšim poznavanjem pomena pestrosti opraševalcev in njihovega varovanja bomo vzpostavili dobro sadjarsko prakso, ki bo izboljšala razmere za opraševalce v vzorčnih sadovnjakih in tako tudi izboljšala kakovost opraševanja. Čmrlji so zelo dobri opraševalci Eno od treh postavljenih gnezdišč za čebele samotarke na Kmetiji Jelina V sadovnjakih smo vzpostavili pozno košene travnike, v katerih se divji opraševalci prehranjujejo in gnezdijo. Poleg tega smo postavili sodobna gnezdišča za čebele samotarke in tako povečali njihove populacije. S sejanjem medovitih rastlin pa jim omogočamo pašo tudi po cvetenju sadnega drevja, ko po obdobju obilja nastopi obdobje pomanjkanja. V okviru projekta izvajamo tudi usposabljanja, ki so odprta za vse sadjarje. Pripravili bomo še priročnik o pomenu, ogroženosti in varovanju opraševalcev v kmetijstvu, spletne video vsebine, predavanja, delavnice, ekskurzije za študente in strokovni posvet. Projekt SOOS v Sloveniji na področju varovanja pestrosti opraševalcev v kmetijstvu orje ledino. Sodelovanje tako različnih partnerjev (kmetov, svetovalcev in raziskovalcev) predstavlja dobro osnovo za iskanje rešitev, ki bodo omogočile učinkovito kmetijsko pridelavo in tudi varovanje narave. dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Zima 2019 / Briški časnik / 66

57 Možnosti predelave koščičastega sadja Od suhega sadja do žganja Občina Kmetijski nasveti Poleg vinogradništva je sadjarstvo ena izmed gospodarskih panog z najdaljšo tradicijo v Brdih, saj so za pridelavo sadja pomembna ustrezna lega in toplo podnebje. Prav ugodno podnebje obsredozemske pokrajine omogoča pridelovanje zgodnjega sadja, zlasti češenj, breskev in marelic. Z namenom podaljšanja trajnosti sadju, katerega dozorevanje je sicer omejeno na krajši čas, uporabljamo različne postopke konzerviranja, pri čemer želimo ohraniti čim višjo hranilno vrednost, kot tudi barvo in aromo pridobljenih proizvodov. Pomemben namen predelave je tudi preprečiti encimatske in mikrobiološke spremembe, ki bi lahko povzročile kvarjenje proizvodov. Suho sadje Sadje, ki vsebuje veliko sladkorja in kislin, lahko sušimo. Poleg jabolk in hrušk za sušenje pogosto uporabljamo še koščičasto sadje, predvsem slive, marelice, lahko tudi breskve in češnje. Sadje za sušenje obiramo v užitni zrelosti, sortiramo ga po debelini in zrelosti (manj zrelo mora še dozoreti), odstranimo poškodovano in nagnito sadje ter nato sadje dobro operemo. Pranje sadja je nujno zaradi morebitnih ostankov škropiv, prahu in umazanije. Pri breskvah pa je ta faza pomembna tudi zaradi odstranjevanja dlačic na površini plodov. Ob tem velja omeniti, da češnje za sušenje običajno obiramo s peclji, kasneje jih pri sušenju veliko odpade, vendar po pecljih lahko že na videz prepoznamo, da gre za češnje in ne rozine. Sadje pred sušenjem pogosto olupimo, ni pa to nujno potrebno. Posebno pri nas na Primorskem je poznana tradicija lupljenja sliv. Olupljene suhe slive imenujemo prunele. Marelice in breskve nato prerežemo na polovico, da odstranimo koščice, medtem ko koščice iz sliv in češenj iztisnemo med postopkom sušenja, ko so sadeži na površini že suhi, v notranjosti pa še vlažni. Pri slivah pred fazo sušenja izvedemo tudi blanširanje (v raztopini NaOH ali vodni pari), s tem dosežemo odstranitev voščene prevleke in kasneje pospešeno sušenje. Oksidacijo (porjavenje in spremembo okusa) plodov ustavimo z antioksidativnimi sredstvi (SO2 žveplanje ali vitamin C). Najbolj pogosto je mokro žveplanje, pri katerem uporabimo kalijev metabisulfit, ki ga raztopimo v vodi in v to raztopino potapljamo sad- je. Odcejanju sledi zlaganje sadja na lese ali pladnje in sušenje. Najstarejši način sušenja sadja je prav gotovo sušenje na soncu in vetru, danes pa veliko pogosteje uporabljamo sušenje v pečicah štedilnikov, lahko pa si omislimo od enostavnejših sušilnikov do najsodobnejših sušilnic za sušenje sadja. Med sušenjem sadja je temperatura zraka v sušilnicah okoli 50 C, ob pričetku sušenja pa višja. Poleg temperature pa je za sušenje bistvenega pomena tudi dovolj hitro gibanje zraka in ustrezna relativna vlažnost. Postopek sušenja je končan, ko ocenimo, da je v povprečju iz plodov izhlapelo 80 % vode. Suho sadje shranjujemo v temnem in hladnem prostoru, najbolje v plastičnih vrečkah ali neprodušno zaprtih posodah. Kompot Namesto za sušenje lahko olupljene (ali neolupljene), prerezane (ali cele) in razkoščičene sadeže uporabimo za izdelavo kompota. Kompot je namreč proizvod, ki ga dobimo s prelivanjem celih ali narezanih plodov s sladkornim sirupom. Za naliv uporabimo sladkorno raztopino (nekje 18 %), ki jo predhodno zavremo. Z njo prelijemo sadeže, ki smo jih naložili v kozarce, in sicer do enega centimetra pod rob grla kozarca. Pri slivah, češnjah in višnjah se lahko poslužujemo tudi drugačnega načina konzerviranja, in sicer, da sadje vlagamo v kozarce po plasteh, pri čemer vsako plast sadja posujemo s plastjo sladkorja. Pri tem je potrebno po vsakem polnjenju kozarec dobro pretresti, da se sadje lepo usede. Kozarce se nato zalije z vodo in postavi na štedilnik ter segreje do temperature pasterizacije. Sledi pasterizacija kompota, ki poteka pri temperaturi nad 70 C. Čas pasterizacije je odvisen od sadja, ki ga vlagamo in dosežene temperature pasterizacije (višja je temperatura, krajši čas poteka pasterizacija). Potrebno je biti tudi pozoren, da se kozarci med pasterizacijo ne dotikajo. Kompote lahko pripravimo tudi brez pasteriziranja, in sicer tako, da sadje, ki smo ga izbrali za kompot, kuhamo v sladkornem sirupu ter ga še toplega vložimo v pripravljene in ogrete kozarce. Kompot nato ohlajamo postopoma, da kozarci ne počijo. Velja pa, da mora sadje, ki je konzervirano v kompot, ohraniti obliko, barvo in aromo. Marmelada in džem Za izdelavo marmelade ali džema kot tudi sadnega soka je potrebno sveže sadje ustrezne zrelosti in kvalitete razkoščičiti in spasirati. Pred postopkom pasirnaja običajno sadje še blanširamo. Pri tem zmehčamo meso ploda ter inaktiviramo encime in nekatere mikroorganizme. Prav tako je pasiranje veliko učinkovitejše, če je surovina segreta. Tako dobimo t. i. sadno kašo ali mark. Marmelada je izdelek iz zgoščene sadne kaše, ki ji vkuhavamo sladkor. Del sladkorja lahko tudi nadomestimo z glukozo in glukoznim sirupom. Tako zmanjšamo sladkost, izboljšamo trdnost, preprečimo kristalizacijo ter dosežemo lepši videz marmelade. Marmelado kuhamo v širokih in nizkih emajliranih posodah ali posodah iz nerjavečega jekla, ki morajo biti dovolj velike, da voda izhlapi iz sad- Zima 2019 / Briški časnik / 67

58 Kmetijski nasveti Možnosti predelave koščičastega sadja ja. Strjevanje marmelade je odvisno od količine naravnega sladkorja, pektina in kislin v sadju. Zato lahko pri pripravi marmelade dodajamo želirne pripravke ali želirni sladkor, s katerim med drugim skrajšamo tudi čas kuhanja. Citronska kislina se prav tako lahko uporablja pri izdelavi marmelad, in sicer zaradi dveh razlogov: kislina oz. kisli medij poudari sadni okus, obenem pa pektin deluje kot želirno sredstvo le v ustrezno kislem okolju. Po potrebi lahko dodamo tudi naravna barvila (sok borovnic, višenj ali rdeče pese). Priprava džema je sicer zelo podobna pripravi marmelade, le da je za džem značilno, da vsebuje več sladkorja kot marmelada in vsaj 6 % celih plodov ali večjih kosov sadja. Zato za izdelavo džema uporabljamo manj predelano sadje. Tako džem kot marmelado po krajšem ohlajanju (približno 30 minut) običajno polnimo v čisto stekleno embalažo. Sadni sok oziroma nektar Temeljni pogoj za dobre izdelke je, tako kot že velikokrat omenjeno, kakovostno sadje, zato je potrebno tudi pri soku posvetiti posebno pozornost izboru zdravega sadja ustrezne sorte, ki mora biti obrano ob primerni, užitni stopnji zrelosti. Takrat ima sadje najlepšo barvo, najboljši okus ter aromo in druge lastnosti, ki so pomembne za kakovosten izdelek. Pomembno je tudi, da je prevoz sadja od sadovnjakov do predelovalnih linij čim krajši. Vemo namreč, da se tudi pri obranem sadju biokemijski procesi nadaljujejo, zato se lastnosti sadja (barva, aroma, okus) spreminjajo. Sadje tako čim prej po obiranju in prevzemu operemo. Med pranjem izločimo nagnito, poškodovano in nezrelo sadje. Nato sadje razkoščičimo in spasiramo. Pomembno pri pasiranju je, da dobimo čim bolj homogeno kašo. Sledi finalizacija soka, pri čemer sadni kaši lahko dodajamo vodo, sladkor in/ali vitamin C (askorbinska kislina). Dodatek vitamina C je izrazito tehnološki ukrep proti porjavenju ali oksidaciji soka in ne vitaminska obogatitev soka. Tako dobljen sok konzerviramo s pasterizacijo. Njen namen je uničenje mikroorganizmov, ki povzročajo gnitje, plesnivost in fermentacijo ter Zima 2019 / Briški časnik / 68 uničenje encimov, ki bi med skladiščenjem lahko povzročili spremembo barve, okusa in vonja. Za ohranitev hranilnih vrednosti izdelkov mora biti čas pasterizacije čim krajši, temperatura pa čim višja. Sledi vroče polnjenje v čisto, stekleno embalažo ali vrečke za sok. Polne steklenice takoj obrnemo v vodoravni položaj vsaj še za minuto, da pasteriziramo še vrat steklenice in notranjo stran zamaška. Nato jih čimprej ohladimo. Sok kasneje hranimo v temnem in hladnem prostoru. Žganje Žganjekuha je opravilo z dolgo tradicijo, ki se že stoletja skorajda ni spremenila. Gre za pridobivanje alkoholnih pijač z destilacijo alkoholno prevretih rastlinskih pridelkov. Zahteve glede kvalitete sadje so enake kot pri sadnem soku, prav tako je nujna odbira in pranje sadja. Sadje zmeljemo zato, da povzročimo poškodbo lupine, pri čemer pridejo v stik substrat in kvasovke, ki pretvorijo sladkor v alkohol, etanol. Najbolje je, da sadje pred mletjem razkoščičimo, če pa to ni mogoče, pa je potrebno nežno mletje in odstranjevanje koščic kasneje, iz drozge. Zakaj je to pomembno? V koščicah se nahaja amigdalin, ki se pod vplivom encimov in po reakciji z etanolom pretvori v etil karbamat. To je spojina, ki je definirana kot procesno onesnaževalo in je regulirana tudi z priporočilom komisije Evropske unije. Fermentacija sicer poteka v anaerobnih pogojih, tj. v odsotnosti kisika, v posodah za vrenje. Največkrat so te plastične ali iz nerjavečega jekla, take, ki jih je mogoče dobro čistiti in imajo na vrhu pokrov na navoj z vrelno veho. Pri mletju je pomembno, da je mlin nad posodo, kjer bo potekalo vrenje, da omogočimo čim manjši stik drozge s kisikom ter s tem ne prihaja do oksidacije in sprememb v aromatskih sestavinah. Na zmleto drozgo, ki jo napolnimo v posodo do ¾, dodamo kvasovke iz rodu Saccharomyces, lahko tudi hrano za kvasovke, zapremo pokrov in namestimo vrelno veho. Poskrbeti moramo še, da je med fermentacijo v prostoru dovolj toplo (15 20 C). Po končani fermentaciji, kar lahko določimo z refraktometrom, pričnemo takoj z destilacijo. Pri daljšem hranjenju fermentirane drozge se namreč lahko sprosti cianovodikova kislina (nastane iz amigdalina) tudi iz nepoškodovanih koščic sadja. Destilacijo običajno izvajamo v preprosti destilacijski napravi, ki je sestavljena iz kotla za segrevanje, kape za zbiranje pare, hladilnika, povezanega s kapo, in soda za zbiranje destilata. Najprimernejši material za destilacijsko napravo je baker, ki deluje kot katalizator in prispeva h kakovosti destilata. Pri destilaciji alkoholno prevrete drozge preidejo hlapne snovi, ki so nastale med fermentacijo, v pare in nato v sam destilat. Pozorni moramo biti na segrevanje pri destilaciji, ki mora biti enakomerno in ne premočno. Pri prvem kuhanju dobimo surovo žganje, zato zares dober destilat dobimo šele po drugi destilaciji. Pri destilaciji najprej zbiramo predtok ali cvet, ki vsebuje največ hlapnih snovi (aldehidi, estri, metanol ), od katerih so nekatere zdravju škodljive in dajejo žganju oster vonj, zato predtok običajno zavržemo. Srednji tok ali užitno žganje, ki ga zbiramo nekje med 70 in 45 vol. % alkohola, je senzorično najboljše in ga uporabljamo za prehrambene namene. Zadnji tok ali patoko pa lovimo nekje do 20 vol. % alkohola in jo lahko ponovno destiliramo. Vsebnost samega alkohola v žganju ugotavljamo z alkoholometrom. Destilati so polizdelki, ki imajo močan in pekoč okus, vendar ga s primernim staranjem postopno izgubijo. Če staranje izvajamo v sodih pri nastanku vonja, okusa in arome žganja sodeluje tudi les. Po končani fazi zorenja destilat redčimo z mehko ali destilirano vodo na pitno jakost, pri čemer je, odvisno od vrste žganja, vsebnost alkohola nekje med 38 in 50 vol. %. Literatura: Suwa Stanojecić M. Tehnologija sadja, vrtnin in pijač Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Dr. Karmen Bizjak Bat, svetovalka specialistka za predelavo, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica

59 Kultura Art Circle 2019 Mednarodni festival vizualne umetnosti Brda Vreme in zvezde so bile letošnjemu krogu umetnosti naklonjene. V Brdih smo odprli še dve umetniški rezidenci, Brazilije pri Šibavih v Neblem, in Avstrije pri Fana Estate v Vipolžah. Krog umetnosti ali Art Circle 2019 je gostil 73 umetnikov iz 20 držav na 14 ambasadah, od tega jih je 11 v Brdih. Do leta 2018 je bilo v Brdih in v Vipavski dolini ustanovljenih 12 umetniških ambasad, ki so v letu 2018 gostile preko 60 umetnikov iz 13 držav. Vsako leto pa se Art Circlu pridružujejo nova veleposlaništva, kar kaže na vztrajno rast festivala. Kultura in umetnost prostora se krepita Namen kolonije je povezovanje lokalnih ponudnikov in destinacije, ki podpirajo projekt z umetnostjo. Ustanavljanje umetniških ambasad pri vinarjih na območju Brd in širšem goriškem prostoru pripomore h krepitvi kulturno-umetniškega središča tega prostora. Vsaka ambasada zastopa eno državo in z organizacijo raznih umetniških festivalov, srečanj in kolonij skozi leto se bogati kulturno in umetniško dogajanje, poskrbi za promocijo lastne države, Brd in slovenskih vrhunskih vin v svetu. Pri izbiri nastopajočih umetnikov je pri projektu ključno sodelovanje z veleposlaništvi držav, katerih umetniške ambasade projekt vključuje. Veleposlaništva pomagajo pri izbiri nastopajočih umetnikov, ki se vsako leto znova povežejo z različnimi kulturnimi institucijami v njihovi državi in opravijo izbor umetnikov, ki gostujejo na umetniški ustvarjalni rezidenci. Tedenski umetniški program je poleg ustvarjanja dopuščal umetnikom tudi medsebojno spoznavanje in odkrivanje briških lepot in dobrot. Prvi spoznavni večer se je po programu zgodil pri Ediju Simčiču Alma Vista v Vipolžah. Zadnji umetnik je tja prispel okoli in vsem organizatorjem se je takrat odvalil kamen sod srca, saj je prišlo vseh 73 umetnikov. Večer, ki so ga poleg Edija Simčič Alma Vista organizirali še ZOI Turizem, Iaquin in Fana Estate, je v prelepem ambientu trajal tja do jutranjih ur. Drugi večer se je zgodil pri Nejki in Urošu Klinec v Plešivem. Vinarja Dolfo in Ščurek sta vrhunsko dopolnila jedi šefa Uroša. Tretji večer se je zgodil v Zaloščah pri Saksidovih, kjer so v soorganizaciji Kmetije Baša in Vina Slavček skupaj odlično predstavili dobrote ter gostoljubje Vipavske doline. Svetovljanski pridih povezovanja umetnosti Ta četrti dan se je čas ustavil v ateljeju Etka Tutte v Šempetru. Odlično pripravljena hrana Janeza Skočaja, vina Šibav, številni umetniki, Etkotovi prijatelji in živa glasba so krogu umetnosti vdahnili svetovljanski pridih. Pri- Gostiteljica Martina s Kazahstanske ambasade Janez Skočaj in Teja Šibav z brazilskimi umetniki Marc EMESS in Stojan Ščurek Zima 2019 / Briški časnik / 70

60 Občina Kultura Art Circle 2019 šel je tudi šempetrski župan ter nekdanja nemška veleposlanica v Sloveniji, ki je še vedno velika podpornica Kroga umetnosti, ter številni drugi gostje. Peti dan so se umetniki mudili v Šmartnem. Najprej so nas sprejeli z japonskimi jedmi v Hotelu San Martin. Sledil je sprehod do vinoteke penin Al di lá, kjer so glasbeniki Vladimir Čadež, Tatjana Mihelj in Davor Radolfi ter»neuničljivi«suho cvetje pospremili naše druženje po šmartenskih ulicah. Kmetija Prinčič je s svojimi vini odlično dopolnila ponudbo dogajanja v Šmartnem. Prelepo je bilo videti zadovoljne obraze domačinov, ki so tudi čez dan lahko občudovali ustvarjanje umetnikov, ter umetnikov. Vsa, od nas, ki je sodeloval pri letošnjemu projektu Kroga umetnosti/art Circle 2019, je v to dal tudi del sebe, kar se je tudi začutilo. Zadnji dan, v petek, 18. oktobra, smo v Vili Vipolže odprli razstavo nekaterih del iz vseh sodelujočih umetniških ambasad. Kazahstansko veleposlaništvo iz Avstrije nas je razveselilo z nastopom njihovih mednarodno priznanih zvezdnikov Steppe Sons. Tedenske umetniške aktivnosti, ki temeljijo na sočasnem ustvarjanju umetnikov na umetniških ambasadah pri izbranih turističnih ponudnikih (vinarji, gostinci, nočitvene kapacitete), se namreč zaključijo z odprtjem razstave novo izdelanih umetnin. Razstava bo na ogled v Vili Vipolže do konca januarja Projekt Krog umetnosti/art Circle 2019 je uspel nenazadnje ravno zaradi odličnega sodelovanja vseh vpletenih ponudnikov, umetnikov in lokalnih prebivalcev. Naj živi umetnost povezovanja! Nataša Gregorič Hrvaški umetniki Dela umetnika Makota z Japonske Španski umetniki Dosedanje umetniške ambasade in lokacije, na katerih se nahajajo: Nemčija Ščurek, Plešivo (Brda) Poljska Klinec, Plešivo (Brda) Kazahstan - Edi Simčič, Alma Vista, Vipolže (Brda) Španija Iaquin, Vipolže (Brda) Japonska Hotel San Martin, Šmartno (Brda) Francija Dolfo, Ceglo (Brda) Češka Zoi Turizem, Vipolže (Brda) Hrvaška Vinarstvo Prinčič, Kozana (Brda) Slovaška Saksida, Zalošče (Vipavska dolina) Rusija Slavček, Potok (Vipavska dolina) Italija Al di la', Šmartno (Brda) Madžarska Baša, Dornberk (Vipavska dolina) Avstrija Fana Estate, Vipolže (Brda) Brazilija - Larya, vina Šibav Mednarodna zasedba - Etko Tutta Atelier, Šempeter pri Gorici Poljska in francoska umetniška ambasada z briskimi ponudniki Steppe Sons Zima 2019 / Briški časnik / 71

61 Kultura Slovenske skladbe v Dalmaciji Oktet Quercus na srečanju klap v Podgori Na povabilo Turistične zveze Podgora smo se člani Okteta Quercus 19. julija udeležili dogodka Druga smotra klapa Podgore 2019, ki je potekalo v sklopu podgorskega kulturnega poletja. Srečanje se je odvijalo v čudovitem ambientu pred cerkvijo vseh svetih v vasi Podgora nad znanim istoimenskim letoviščem. Na srečanju so sodelovali še klape Adrion iz Makarske, domača klapa Podgora, Kolajna iz Komuna, Žmul iz Omiša, Basca iz Baške Vode ter Stine iz Zagreba. Slednji so naslednji dan nastopili še na slovitem festivalu dalmatinskih klap v Omišu, kjer so prejeli drugo nagrado. Oktet Quercus pa je bil prva slovenska oziroma tuja skupina, ki je nastopila v dveh dosedanjih izvedbah tega srečanja. Na dogodku smo se predstavili samo s slovenskimi skladbami (Na trgu, Dan ljubezni in Solinar), ki so bile pri obiskovalcih večera lepo sprejete. Poseben gost večera je bil ljudski pesnik Stipe Vela, ki je med nastopi skupin prebiral svoje pesmi. Po koncertu je sledilo druženje, na katerem smo navezali nova poznanstva in morda bomo katero izmed klap gostili v Brdih. Podgoro smo zapustili z novo pevsko izkušnjo, ostali pa nam bodo lepi spomini na dneve, ki smo jih skupaj preživeli v Dalmaciji. Za pomoč pri realizaciji projekta se najlepše zahvaljujemo družbam Elektro Primorska d. d., Globex s. r. l. Logatec, Goinfo d. o. o. Nova Gorica, Goap d. o. o. Nova Gorica, SENG Nova Gorica ter KD Skladi d. d. Hvala tudi Občini Brda in županu Francu Mužiču za pomoč in darila, Romanu Štekarju pa zahvala za kontakt z organizatorji in za moralno podporo na prizorišču koncerta v Podgori. Oktet Quercus Ogrevanje v cerkvi Vseh svetih na prizorišču koncerta pred nastopom Oktet Quercus Nastop v Podsabotinu Na deževni dan 13. novembra smo stanovalcem doma upokojencev v Podsabotinu s pesmijo in besedo prinesli sonce, veselje in radost. Program so oblikovali pevci solisti, člani mladinskega pevskega zbora, na solo kitari in bas kitari pa sta pevce spremljali Hana in Nika. Zima 2019 / Briški časnik / 72

62 Občina Kultura Zaključni recital Gaje Tadič in Katarine Gomiršek Glasba nedvomno povezuje Violončelistka Gaja Tadič iz Gonjač in violinistka Katarina Gomiršek iz Gradnega sta bili vse do konca šolskega leta 2018/19 učenki Glasbene šole Nova Gorica. Ob zaključku nižje stopnje glasbenega izobraževanja sta se odločili, da bosta skupaj pripravili zaključni recital. Učenki osmega razreda sta v času šolanja na Glasbeni šoli Nova Gorica pogosto navduševali z muzikalnostjo, zanesljivimi izvedbami in suverenimi nastopi tako na številnih internih in javnih šolskih nastopih kot tudi na mnogih izvenšolskih glasbenih in kulturnih dogodkih kot solistki ali kot članici komornih skupin. Vrsto let sta zasedali mesti v šolskih godalnih ansamblih in simfoničnem orkestru ter se udeleževali raznih koncertov šole. Dobro delo sta potrjevali na glasbenih tekmovanjih. Violončelistka Gaja Tadič iz razreda Petre Vodopivec in violinistka Katarina Gomiršek, učenka Stele Povšič, sta svojima mentoricama pripravili tehten in programsko bogat koncert. Na sporedu so bila dela skladateljev, ki so se v zgodovini izkazali za najpomembnejše. Zaigrali sta dela skladateljev iz družine Bach, Haydna, Mozarta, violinista vražjega trilčka, rojenega v Piranu, Tartinija, pa še violončelista Popperja in ruskega skladatelja zgodnjega 20. stoletja Prokofjeva. Tako Gaja kot tudi Katarina sta izvedli stavek iz dveh znamenitih del Johanna Sebastiana Bacha; Gaja Couranto iz Suite za violončelo v G-duru, Katarina pa Gavoto iz 3. partite za violino solo. Za veliki zaključek sta povabili k sodelovanju prijateljice iz glasbene šole, ki so uspešne glasbenice in tekmovalke (kar tri dekleta nadaljujejo glasbeno pot na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (KGBL)) in tako izoblikovale zasedbo, ki je zaigrala prvi stavek iz Kvinteta v D-duru Johanna Christiana Bacha. V zasedbi so ob Gaji in Katarini nastopile še flavtistka Eva Faganelj (mentor Armando Mariutti), oboistka Anamarija Vuga (mentorica Andreja Konjedic) in pianistka Erika Šavli (mentor Miha Štokelj). Za spremljavo solističnih skladb so poskrbeli učitelji: violončelistka Petra Vodopivec, organist Dušan Ješelnik in pianistka Barbara Mačkić. Celoten koncert pa je povezovala Sara Stopar. Zaključek šolanja prizadevnih mladih glasbenic je zaokrožil uspešen recital, ki je s številčnim poslušalstvom napolni koncertno dvorano. Ob čestitkah za lep dogodek in popotnico Gaji Tadič, ki nadaljuje šolanje na KGBL v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik, se je prijetno druženje po koncertu nadaljevalo v večer in s tem potrdilo, da glasba nedvomno povezuje. Metka Sulič Fotografije: Damijan Sedevčič Zima 2019 / Briški časnik / 73

63 Kultura Odprtje razstave v Galeriji Gredič Boris Zaplatil: Med nebom in zemljo Gredič je znan kot eden najboljših butičnih hotelov naokoli z vrhunsko restavracijo in vinoteko, prav poseben pečat pa mu daje galerija, v kateri so na ogled dela vrhunskih slovenskih umetnikov. Tokrat pod naslovom Med nebom in zemljo predstavljajo platna, katerim je svoje ideje, misli in čutenja zaupal naš priznani akademski slikar Boris Zaplatil. Ob odprtju nove razstave so se na Grediču zbrali ljubitelji umetnosti in vsega lepega, gostje pa so dogodek lahko spremljali s ptičje perspektive ter tako skupaj s slikarjem Zaplatilom raziskovali nova polja abstraktnosti, saj pogled od zgoraj prikaže svet brez horizonta. Tudi naslov razstave Med nebom in zemljo razkriva ta slikarjev najljubši pogled na motive od zgoraj navzdol. Abstraktna slika ne sugerira ničesar, kar bi bilo povezano z realnostjo. Kakor hitro potegnemo horizont, ni več abstrakcije. Zato na prostor rad gledam s ptičje perspektive, od koder vidim več osišč, od zgoraj, pravi Boris Zaplatil, za katerega je pomembno, da slika ni vezana ne na določeno formo ne na vsebino. Njegov pogled je velikokrat usmerjen v urbano ureditev prostora, v razmerje med naravo in geometrijo. Izraža se z močnimi, živahnimi barvnimi toni in pa z izjemno majhnimi, drobnimi detajli, ravno v teh pa, kot pravi sam, najbolj vidi svoj svet. Navdih za svoja dela je Zaplatil že večkrat našel v Brdih in prav tu je nastalo nekaj njegovih imenitnih del. Na Grediču sedaj predstavlja svoj celoten opus. V vinoteki pod zemljo so razstavljena njegova najstarejša dela, v restavraciji, kjer je poudarjen horizont s terase, so s pogledom na briško pokrajino med drugimi razstavljene slike, ki so nastale v Brdih, v prijetno toplih razgibanih vmesnih prostorih pa so novejša dela, ki jih že zaznamujejo umirjene barve, urejena motivika, tihožitja. Posebno abstraktno zgodbo pa je ob odprtju razstave z gibom pripovedovala profesionalna plesalka in koreografinja Nastja Bremec Rynia iz MN Dance Company. To je že tretja zaporedna razstava v sodelovanju z Galerijo Artes od leta 2017, odkar je novo poglavje na Grediču odprla družina Simčič z Doma- Slikar Boris Zaplatil in vodja Galerije Artes Dragan Abram z vodstveno ekipo Grediča (Simon Simčič, Nina Grmek, Sebastian Postogna) Abstraktna pripoved plesalke in koreografinje Nastje Bremec Rynia, MN Dance Company čije Medot na Dobrovem. Potem ko so galerijo pred dvema letoma odprli z akademskim slikarjem Simonom Kajtno pod naslovom Navdihi poletja ter nadaljevali z Rudijem Skočirjem in Poklonom ljubezni, sedaj obiskovalce čakajo čisto novi pogledi na prostor Med nebom in zemljo z Borisom Zaplatilom. Razstava bo v Grediču obiskovalcem na ogled leto dni. Zima 2019 / Briški časnik / 74

64 Občina Kultura Odprtje razstave v Galeriji Gredič Boris Zaplatil Akademski slikar Boris Zaplatil se je rodil 23. aprila 1957 v Ljubljani. Po končani srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani leta 1975 je sodeloval v ateljeju akademskega kiparja Janeza Boljke in v oblikovalskem studiu arhitekta Petra Skalarja. Leta 1978 je začel študirati na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1982 pri prof. Gustavu Gnamušu. Študij je še nadaljeval na slikarski specialki do leta Od leta 1979 je imel 90 samostojnih razstav, sodeloval na 186 skupinskih razstavah in se udeležil 64 likovnih kolonij. Leta 2000 je sodeloval kot svetovalec pri pripravi likovne zbirke Hypo banke v Ljubljani, v letih 2001 in 2002 je deloval kot umetniški vodja galerije Imprima v Ljubljani. Za svoje delo je prejel 12 nagrad. Živi in dela kot samostojni ustvarjalec v Ljubljani. Eldina Domazet, Fotografija: Matic Grmek Slikar Boris Zaplatil in vodja Galerije Artes Dragan Abram s povezovalko Eldino Domazet 6. Večer malih vokalnih skupin Zapelo je deset vokalnih skupin 12. oktobra je v Vili Vipolže potekal že 6. Večer malih vokalnih skupin, ki ga organizira domači Oktet Quercus. Tako kot vsako leto je nastopilo deset vokalnih skupin iz celotne Slovenije. Vsaka se je predstavila s tremi skladbami iz svojega repertoarja. Letos so s pesmijo jesenski večer obarvali Vokalna skupina In spiritu iz Vojnika, Vokalna skupina Korona iz Radovljice, Oktet Quercus iz Goriških brd, Dragovrajski sekstet iz Dravograda, Vokalna skupina Amabile iz Boštjana pri Sevnici, Oktet Valvasor iz Litije, Vokalnih 5 iz Bučke, Sekstet Odoica z Vrhnike, Oktet Planika iz Slovenske Bistrice in Potoški fantje iz Loškega Potoka. Po prijetnem večeru polnem petja je sledilo druženje ob dobri hrani in izbranih vinih različnih vinskih hiš iz Goriških brd. Kot vsako leto so bili člani Okteta Quercus glavni organizatorji večera. Oktet Quercus čez celo leto organizira številne koncerte: februarja Valentinov koncert, maja koncert na Brjaču, oktobra prireja srečanje malih vokalnih skupin, december pa je rezerviran za tradicionalni božični koncert. Pod vodstvom Vladimirja Čadeža se udeležujejo tudi drugih prireditev in revij v Brdih ter širši okolici, pojejo pa tudi drugje po Sloveniji in v tujini. Večer malih vokalnih skupin organizirajo z namenom, da privabijo čim več ljudi v Goriška brda in spoznajo tudi druge skupine, ki delijo svojo ljubezen do petja. Za pomoč pri organizaciji dogodka se najlepše zahvaljujejo naslednjim institucijam: Občina Brda, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Klet Brda, Javni sklad za kulturne dejavnosti območna enota Nova Gorica, Adriatic Slovenica, E3, EuroSpin, Kuplast, Računalniške storitve Mitja Hlede s. p., Zveza kulturnih društev Brda, Borex storitve in trgovina d. o. o., Medot vina, Ščurek vina, Vina Peršolja, Vina Ronk, Vina Sosolič, Vina Štekar, Vinarstvo Aljoša Sirk, Vinarstvo Mavrič Danilo, Vinarstvo Mavrič Jožko, Vinska hiša Bjana in Cvetličarna Nataša. Zima 2019 / Briški časnik / 75

65 Kultura Ivan Skubin v vrhu svetovne keramike Tihi raziskovalec vsebin Četrt stoletja je minilo od takrat. Pri Nadiži je na hitro izoblikoval majhnega konjiča in bil prepričan, da je z glino opravil.»prvi stik z glino me je odbil,«prizna.»pozneje me je potegnilo noter in nisem več mogel, da ne bi delal z njo. V sebi čutim željo po ustvarjanju, nek naboj, ki sili navzven, in preprosto moram se izražati.«ustvarjanje je notranje dogajanje, notranji razvoj Dolgo zatajevana eruptivna ustvarjalna sila ga je v mladih letih gnala v pisateljevanje. A življenje ima svoja pota. Hotel je postati pisatelj, postal je ustvarjalec v glini, nenehno raziskujoč njene danosti in možnosti, vedno znova presenečen nad seboj in odkritimi svetovi v sebi.»bil sem na neki razstavi, na kateri je umetnik rekel, da njegova umetnost ni njegov namen, temveč stranski produkt. Lahko bi rekel, da gre pri meni za isto. Gre za notranje dogajanje, notranji razvoj, ki se kaže z ustvarjanjem. Meni daje ustvarjanje v glini možnost, da poletim preko horizonta,«začne razpredati svoje tihe misli. Na simpoziju 2019 Zapisan zemlji Ni čudno, da je za svoje izražanje izbral ravno glino. Zapisan je zemlji: prsti, na kateri goji oljke, in glini, ki mu omogoča polet. V oboje vtiskuje sledove svojih rok.»glina, zemlja, nosi v sebi genetski spomin, spomin na začetek in konec. Surova je voljna, gnetljiva, mehka; žgana je trda kot kamen. Je prastara človekova sopotnica, daje mu hrano in poslednje bivališče. In prav zato, ker je človeku tako domača, ga zmore zapeljati v svoje svetove.«kako iz napake narediti vrlino A če je prvinskost prsti, materie prime, dobro poznal, saj je bil zrasel z njo, z glino ni bilo tako. Njegova Zima 2019 / Briški časnik / 76 pot v svet keramike je bila tlakovana z neštetimi poskusi in napakami, z nenehnim eksperimentiranjem in izobraževanjem.»učil sem se pri velikih mojstrih. Bodisi z rokami bodisi z očmi. Ali pa oboje. Največ pa sem se naučil sam. Predvsem na napakah. Zgodilo se je, da mi je prav napaka prinesla prvo mesto na tekmovanju v Faenzi, italijanski in evropski prestolnici keramike. Glazuro, ki ni zadostila mojim pričakovanjem in je bila pravzaprav napaka, sem nanesel na skulpturo, jo naredil tako popolno, da sem sam ostrmel nad njo, jo spekel in poslal na tekmovanje. Zlahka sem prekosil vse tekmece, presenečenje je bilo popolno!«obudi spomin na izkušnjo, za katero pravi, da je dober nauk za življenje: kako iz napake narediti vrlino. Ustvarjati z notranjo radostjo Nima vzornika, ki bi ga tako prevzel, da bi mu sledil, zadnji dve leti pa je zelo živa njegova dvomesečna pariška izkušnja, ki je ne more primerjati z nobeno drugo. Dala mu je širino, občutek svobode, radosti, polet. Pariz je pač en sam, večno lep in mlad. Taka je tudi zahtevna prastara japonska tehnika žganja gline, ráku, ki ga je očarala. Dobesedno beseda ráku pomeni»veseliti se dneva«. Ustvarjati z notranjo radostjo v dotiku z nastajajočim predmetom, v dotiku z glazurami pečenega predmeta, ki so včasih gladke in bleščeče, včasih baržunaste...»vedno se zgodi kaj, česar ne pričakujem. To je odvisno od temperature ali pa od kombinacije z glazurami, ki so v bližini. Gle-

66 Občina Kultura Ivan Skubin v vrhu svetovne keramike de na to nastanejo čisto drugačni efekti,«pravi avtor. Kako ga vidi kritiško oko»sem bolj tih po naravi, bolj zadržan, in taka so tudi moja dela. Strokovni ocenjevalci jih vidijo kot čiste, preproste, enostavne, celo asketske forme.«likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki njegovo ustvarjanje dobro pozna, zapiše:»skubin ostaja tihi raziskovalec vsebin, ni mu do bleščavosti. Ko začutimo njegova dela v njihovi iskreni prisotnosti in likovni izčiščenosti, se zavedamo, da je njihovo sporočilo brezčasno, v bistvu pa najprej duhovno.«zelo dobro ga je poznal tudi njegov pokojni prijatelj, akademski slikar Igor Krmpotič, ki je ob neki priliki zapisal:»za Skubina očitno ni skrivnost, kako glineno ploščo z enim samim zamahom spremeniti navidezno v volumen, v figuro, ki kot Samotraška Nike kljubuje vetru. Za vzpostavitev takega dialoga med avtorjem in glino je potrebno zelo dobro poznati tehnološki postopek oblikovanja in žganja, se pravi spreminjanja gline v keramiko pri visoki temperaturi. In avtorju je to virtuozno uspelo.«presenečenje je bilo popolno Utrinek z razstave Iz domače hiše v svet Prvo razstavo je imel v domači hiši v rodnih Brdih. Zelo hitro je zorel kot ustvarjalec in se odpiral v svet. Doslej je imel nad 150 samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Pariz, Berlin, Barcelona, Rim, Bruselj so postaje nekaterih njegovih razstav. Bil je izbran za številne narodne in mednarodne razstave keramike in druga umetniška tekmovanja, sodeloval je pri umetniških projektih, likovnih kolonijah in simpozijih. Njegovo delo je bilo hitro opaženo in večkrat nagrajeno z najvišjimi nagradami, drugo leto zapored je bil izbran za rezidenta enomesečne umetniške rezidence v Parizu, letos pa so ga sprejeli kot člana IAC, Mednarodne akademije za keramiko v Ženevi. A pot v sam vrh svetovne keramike ni bila samoumevna»ne, ni bila,«prizna.»veliko prehojene poti je za mano, veliko uspehov, pa tudi neuspehov. S svojimi rokami bi rad ustvaril lepoto, popolno, absolutno. Hkrati pa se zavedam, da so moje stvaritve le slutnja o njej, in da moja forma, nastala na zemlji in vzpenjajoča se k nebu, ostaja nedokončana, na pol poti «Pa je vendar bila opažena in nagrajena»sem vesel, da je tako. Da sem se letos kot edini slovenski keramik uspel prebiti med člane ustanove, ki predstavlja keramiko na najvišjih ravneh in združuje vrhunske umetnike in poznavalce z vsega sveta. Zelo sem hvaležen vsem, ki so mi pri mojem ustvarjanju pomagali, me učili in podpirali.«prijava in sprejem v članstvo»naprej se je potrebno izkazati z odmevnimi razstavami, nagradami, udeležbami na simpozijih, rezidencah ipd. Potem je treba pridobiti pozitivno mnenje treh uveljavljenih članov Akademije in predložiti vse druge zahtevane podatke. Člani 13-članske komisije, ki jo imenuje IAC, najprej glasujejo posamično, nato pa skupaj. In potem čakaš odgovor Vsako drugo leto je organiziran mednarodni kongres, ki vključuje konferenco na določeno temo, razstave in razne kulturne aktivnosti v državi gostiteljici. Junija naslednje leto bo tak kongres IAC na Finskem, na katerem bodo razglasili in sprejeli nove člane, med njimi tudi mene.«besedilo in fotografije: Iva Sivec Zima 2019 / Briški časnik / 77

67 Kultura Gradnikovi večeri 2019 Na zlatih lestvah s pesnikom, glasbenikom in slikarjem Sedemindvajsetič zapored so se Brda poklonila svojemu poetu, ki je od njih,»te svete zemlje moje domovine, prejel to težko kri«; ki je vedel, da zlate lestve nekje so, po njih koprnel»v tej zmedi življenja«; si želel stopiti»samo do vznožja, na kline najnižje, samo, da bom bliže, samo, da zaslutim pojoča okrožja«. Poezijo v Medani rojenega Alojza Gradnika, ki ga umetnostni zgodovinar Milček Komelj označi kot»pesnika neizgovorjenih bolečin, temnega erosa in smrtne bližine«, je povezovalka Andreja Benedetič na prvem letošnjem Gradnikovem večeru v Vili Vipolže nežno vpletala v prejo spomina na nedavno preminulega dirigenta, zborovodjo, glasbenega pedagoga in skladatelja Radovana Kokošarja. Poklon prijatelju Vinika in Kokošarjeva Uspavanka»Samo izjemne, srčne osebnosti lahko skupaj združijo toliko ljudi, kolikor nas je danes tukaj zbranih,«se je glasbeniku po srcu in duši v uvodni besedi poklonila Teja Jelina, podžupanja Občine Brda.»Dvajset let je tkal vezi, vztrajal, komponiral, gojil vedno nove glasbene projekte v Brdih in navdihnil številne mlade, da so se zapeljali na glasbeno pot.«njegovemu spominu se je poklonila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Samec z mislijo, da je naša naloga prenašati glasbenikov način sobivanja z glasbo in ljubezni do glasbe na soljudi, na mlade, na svet. V spomin na glasbenika, ki je za seboj pustil mnogotero sled, Solkanca, ki je dve desetletji ustvarjal na Gradnikovih»belih cestah«, v Brdih, so tisti večer zapeli pevski zbori, za katere je pisal priredbe ali avtorsko glasbo: MPZ Ludvik Zorzut iz Medane pod vodstvom Zarjana Kocine, Vokalna skupina Vinika pod vodstvom Franke Žgavec in Nonet Brda z zborovodjo Martino Kocina. V video projekcijah, ki jih je pripravil Matej Srebrnič, so se svojega učitelja in prijatelja spominjali njegovi učenci in pevci.»malokdo ima to sposobnost, da nadarjenost in ustvarjalnost uspešno in primerno predaja naprej, mladim in najmlajšim. Radovan ni bil le glasbenik, bil je človek, ki je znal z glasbo spregovoriti z mladimi in starejšimi, s profesionalci in amaterji. Vsem se je posvečal z enako mero pozornosti in vsi so bili zanj pomembni,«je bilo slišati iz njihovih ust. Kokošar je živel bogato ustvarjalno življenje. Ustanovil je glasbeno šolo Pro Musica na Dobrovem, vodil pihalni orkester Salonit Anhovo, bil je umetniški vodja Noneta Brda in vokalnega ansambla Reunion, zborovodja MPZ Ludvik Zorzut, član skupine Big Ben, avtor številnih aranžmajev in skladb,»predvsem pa iskren sodelavec in človek, ki nikoli ni znal odreči kakršnekoli pomoči, bodisi strokovne ali življenjske,«zapiše njegov vrstnik, dolgoletni sošolec, glasbeni prijatelj in kolega Vladimir Čadež. S posnetkom zadnjega koncerta, na katerem je Ko- Zima 2019 / Briški časnik / 78

68 Občina Kultura Gradnikovi večeri 2019 košar nastopil kot avtor glasbe in pianist, se je v Vili Vipolže ob dolgem aplavzu, spontanem izrazu hvaležnosti in spoštovanja, sklenil prvi Gradnikov večer in za njim ostal na zlate lestve uprt pogled, kajti, kakor pravi Gradnik,»nekje so, da stopamo nanje.«slikar tišine, ki še danes govori Ovit v novembrsko vzdušje je tudi drugi Gradnikov večer na Gradu Dobrovo naslikal pravšnjo kuliso za srečanje z enim najpomembnejših evropskih slikarjev, briškim rojakom po očetu Zoranom Mušičem. Najprej so v grajski avli odprli razstavo učencev OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, ki so v različnih tehnikah reinterpretirali Mušičeva dela Konjički, in članov likovnega društva Dablo, za katere je njihov mentor Bojan Bensa prepričan, da bi bil Zoran Mušič vesel»zvena njih barvitih simfonij«. Mušičev slikarski opus, življenjsko pot, izkušnjo smrti v taborišču Dachau, izkušnjo časa in bivanjske končnosti je v pogovoru s povezovalko večera Andrejo Benedetič izčrpno in doživeto orisala Nelida Nemec, nekdanja kustosinja Goriškega muzeja, umetnostna kritičarka in esejistka, dobra poznavalka del velikega umetnika. Opisala je rojevanje ideje o obnovi Gradu Dobrovo in postavitvi Mušičeve zbirke na gradu, izjemnem projektu, v katerega so njegovi avtorji vložili vse svoje znanje in moči. Njihovo prizadevanje je bilo bogato poplačano: leta 1991 je grad na Dobrovem dobil največjo evropsko zbirko grafičnih del, s katerimi je slikar počastil svojo domovino in se tako simbolno vrnil domov. V galeriji je na ogled 134 grafičnih listov, nastalih med letoma 1949 in 1984, ki jih je umetnik leta 1991 podaril takratni Občini Nova Gorica, v upravljanje pa Goriškemu muzeju. Dela iz ciklov Dalmatinska in sienska krajina, Konjički, Dalmatinska zemlja, motivi iz Benetk in Chioggie, rastlinski motivi in skalnate pokrajine Dolomitov ter dela iz cikla Nismo poslednji so neprecenljiv dar, zaupan Brdom in njenim ljudem.»navdajalo nas je nepopisno spoštovanje, hvaležnost in veselje,«se je spominjala Nemčeva tistega septembra pred skoraj 30 leti. Slikar, ki si ga v enaki meri lastimo Slovenci, Italijani in Francozi, je postal umetnik svetovnega slovesa s svojim ciklom Nismo poslednji, pretresljivo resničnostjo človeške okrutnosti, doživeto v nacističnem taborišču, ki s šokantnimi gomilami trupel izstradanih taboriščnikov pošilja v svet pretresljivo sporočilo, naslovljeno na vest človeštva; je slikar tišine, ki še danes govori. V svojem 96 let dolgem življenju je ustvaril izjemen slikarski opus, razstavljal po znanih razstaviščih, prejemal najvišje nagrade, bil član znamenite francoske šole École de Paris, se družil z umetniki različnih področij, živel med Parizom in Benetkami, prijateljeval z nekdanjim francoskim predsednikom Radovan Kokošar Pot skozi čas Zorana Mušiča Mitterrandom in ostajal tih in skromen, zazrt v pusto, osamljeno kraško pokrajino skopih barv, zapuščene in neobljudene pariške ulice, v tišino in molk.»njegova osamljenost je notranje videnje, slika je le izraz trenutnega razpoloženja. Samega sebe je razgalil, ko je spregovoril s skopo barvo, s pokrajino telesa in telesom pokrajine, z otožno lepoto,«je povedala Nemčeva. Nadeja se, da bodo 30-letnico slikarjeve zbirke na Gradu Dobrovo, kakršne nima nobena druga galerija, dostojno proslavili. Vsekakor si tako velik umetnik, kakršen je bil Mušič, to zasluži. Ne le počastitve ob obletnici, temveč stalno zavedanje, da živi z nami globoko sporočilo, ki nam ga je poklonil kot humanist, filozof, estet, človek z veliko začetnico.»res je bil velik človek,«je v grajski avli dodala Darinka Sirk, Mušičeva sorodnica, in se pridružila želji, da bi veličino Zorana Mušiča, ki je v Brdih, kamor je rad prihajal, poleg dragocene zbirke pustil svoje sledi tudi v cerkvici svetega Jurija v Gradnem, znali tako ceniti in spoštovati, kakor si zasluži. Iva Sivec Fotografije: Damijan Simčič, ZOSO Zima 2019 / Briški časnik / 79

69 Kultura Vila Vipolže Controtempo Jazz & Wine festival Konec oktobra so Vilo Vipolže do zadnjega kotička zapolnili ljubitelji jazza in vina v sodelovanju z društvom Controtempo iz Krmina in festivalom Jazz&Wine of Peace. Gostje so prihajali predvsem iz Avstrije in Italije, slišati je bilo tudi ameriški naglas ter seveda slovensko besedo. Ljubitelji jazza sledijo dogodkom Controtempo že vrsto let, ko s Festivalom Jazz & Wine of Peace poživijo Krmin (Cormons) z bližnjo okolico. Po uspehu lanske in prejšnjih izvedb je bila tudi letošnja izvedba zelo uspešna, saj je bilo prodanih veliko vstopnic. Nastopil je na novo sestavljen trio, ki ga tvorijo ameriški saksofonist in klarinetist David Murray ter norveška kontrabasist Ingebrigt Håker Flaten in bobnar Paal Nilssen-Love. Tekom letošnje turneje so predstavili svoje avtorske skladbe kot tudi skladbe drugih glasbenikov. V Vili smo na dan koncerta slišali tudi veliko odlične improvizacije. Davida Murraya zaznamuje njegov nezmotljivi stil, v katerem se prepletajo soul, gospel in free jazz. Ingebrigt Håker Flaten in Paal Nilssen-Love sta prepoznavna člana znanega norveškega tria The Thing. Glasba tria je bila tako intenzivna, energična in vznemirljiva, kar smo lahko od glasbenikov s tako bogatim in raznolikim glasbenim ozadjem pričakovali. Po koncertu je sledila degustacija briških vin v kleti Vile Vipolže s sodelujočimi vinarji: Atelier Kramar - Barbana, Edi Simčič - Vipolže, Hiša vina Oton Reya - Kozana, Vina Reja - Kozana in Vinarstvo Šibav Dušica - Fojana. Obiskovalci so vidno zadovoljni uživali tako na koncertu kot tudi v ambientu Vile Vipolže, kjer je dogodek, kot je Festival Jazz&Wine of Peace, izjemno doživetje. Nataša Gregorič Fotografije: Matej Vidmar, Kulturni dom Nova Gorica Zima 2019 / Briški časnik / 80

70 Občina Kultura Martin Lancelot Barre oktobra nastopal v legendarni dvorani na Humu Koncert je vzbudil spomine na stare čase Martin Lancelot Barre, legendarni britanski glasbenik, ki je od konca 60. let prejšnjega stoletja igral z legendarnimi Jethro Tull, prodal 60 milijonov plošč, dobil Grammyja, v Združenih državah Amerike pristal na 25. mestu na listi najboljših kitaristov v Veliki Britaniji pa na 20. mestu, je 18. oktobra s svojo novo ekipo obiskal legendarno dvorano na Humu v organizaciji Kluba Strelišče. Ob je skupina zasedla oder prikupne dvorane, v kateri se je zbralo 200 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije in Italije. 72-letnemu glasbeniku so se na odru pridružili kitarist Dan Crisp, basist Alan Tomson in bobnar Darby Todd. Skupina se je sprehodila po bogatem naboru Tull klasik, prearanžiranimi na večji blues format, pa tudi kitare so precej bolj grmele. Slišali smo lahko tudi nekaj komadov, ki jih Jethro Tull niso nikoli igrali v živo. Spletni portal rockline.si pa je zapisal: Lahko rečemo, da je ta večer legendarni glasbenik več kot suvereno izvlekel koncertno predstavo, zahvaljujoč prefrigani adaptaciji aranžmajev za klasični rockovski kvartet ter gromoglasnejšim kitaram, kot kompenzaciji za odsotnost flavte in klaviatur, prav tako pa so navdušila občutja, da je bila na tak način približana Barrejeva kitarska aura, kot edinstvenega kitarskega čarovnika celotnega rock n roll univerzuma. Njegov blues eklekticizem, poln presenetljivih modulacij, integracije in interakcije akordov in melodij, ki jih konvencionalna blues retorika ne pozna, sta razgaljala pravzaprav vrsto vpogleda v slečene Tull klasike. Se pravi, dobil si občutek, kako bi zveneli Jethro Tull brez flavte, ali celo to, kako so brez flavte zveneli nekateri izvirniki nastali še v drugi polovici šestdesetih in začetku sedemdesetih. To je tista vrednost absolutnega unikata, ki postavlja tega glasbenika na posebno mesto v rock n rollu ter več. V njegovem pionirstvu. Izvrstna uigranost ekipe in seveda, nadvse prijeten približek Crispovega vokala Andersonovemu, je dodal obvezno piko na i prelepemu večeru vzbujanja Tull nostalgije v režiji in po recepturi edinstvenega Martina Barreja ter njegove ekipe. Preživeli smo odličen koncert, ki je vzbudil spomine na čase, ko je bila dvorana Hum še na evropskem zemljevidu koncertnih prizorišč. Ob razumevanju lokalne skupnosti se to lahko ponovno zgodi potencial vsekakor je. Franjo Polanc Fotografiji: Vid Sirk Zima 2019 / Briški časnik / 81

71 Kultura Martinovanje na Dobrovem Jesenske melodije violine in klavirja Čeprav je martinovo praznik vina in v tem času najprej pomislimo na zabavo, ne smemo pozabiti na kulturo in umetnost. V Brdih sta nas na to spomnili glasbeno nadarjeni sestri, violinistka Clara in pianistka Elisa Bensa, ki sta 8. novembra ob 20. uri na Gradu Dobrovo imeli Jesenski dialog koncert klasične glasbe, na katerem sta poslušalce omamili s popolnoma usklajenimi melodijami violine in klavirja. Clara in Elisa Bensa sta se z glasbo začeli ukvarjati že v otroštvu. Clara je najprej igrala flavto, pri trinajstih letih pa je glasbilo zamenjala in leta 1998 v Trstu diplomirala iz violine ter deset let kasneje zaključila drugo akademsko stopnjo. Elisa, ki klavir igra od sedmega leta, je diplomirala leta Clara svoje glasbeno znanje deli tudi z drugimi, saj že dvanajst let poučuje violino v Brdih, od leta 2015 tudi v Palmanovi v Italiji, od leta 2018 pa je delno zaposlena na Glasbeni šoli Nova Gorica. Svojo glasbeno nadarjenost je prenesla tudi na svojo hčerko Sereno, ki igra flavto in klavir.»moja in Elisina starša pa nista glasbenika, a sva doma in na koncertih lahko vedno poslušali dobro klasično glasbo. Poleg tega sta naju vedno podpirala pri nadaljevanju glasbene poti, in sicer finančno, vozila pa sta naju tudi na nastope in na njih prisostvovala,«pove Clara o svojih in Elisinih starših ter doda, da sicer nista zaključili samo glasbene šole, pač pa sta vzporedno dokončali tudi univerzitetno pot sama je zaključila študij filozofije, Elisa pa fizike. Sestri sta koncert za martinovo začeli s preprostejšo Bachovo Sonato IV za violino in klavir v c-molu in nadaljevali z razkošno Beethovnovo sonato Pomlad, ki je zaradi svoje dramatičnosti predstavljala vrh koncerta. Glasbenici sta v zadnjem delu glasbene prireditve odigrali Dvořákovo Sonatino v G-Duru, s katero sta poskrbeli za veličasten Klara in Elisa Bensa zaključek. Ko smo že mislili, da je Jesenskega dialoga konec, sta presenetili še s kratko skladbico 111-letne skladateljice, violinistke in učiteljice glasbe Cecilie Seghizzi iz Gorice, ki nosi naslov Canzonetta (Mala pesem) za violino in klavir. Clara in Elisa skladateljico poznata tudi osebno.»ko sem obiskovala drugo akademsko stopnjo za violino, sem skladbe pred izpiti ali koncerti vedno zaigrala tudi pri njej doma. Cecilia je prav tako diplomirala iz violine in mi je vedno dajala neposredne in dobre nasvete. Elisa jo še zdaj redno obiskuje,«pove violinistka Clara. Ne pravijo zastonj, da glasba ni samo umetnost, pač pa tudi čarovnija, saj so zvoki violine in klavirja izpod prstov dueta Bensa popolnoma začarali vse, ki smo se udeležili koncerta. Besedilo in fotografija: Ana Cukjati Zima 2019 / Briški časnik / 82

72 Občina Kultura Pozabljeno izročilo o spodnjem perilu Skrita belina Darinke Sirk pritegnila širok krog obiskovalcev tudi v Kromberku Junija smo bili v okviru Praznika češenj povabljeni v Vilo Vipolže na predstavitev knjige Skrita belina, pozabljeno izročilo o spodnjem perilu v Brdih. Kljub temu, da se omejuje na Goriška brda pa je tematika v bistvu širša, saj je bila oblačilna kultura Goriških brd enaka oziroma podobna tisti v širši goriški okolici. 22. oktobra je zato sledila predstavitev knjige tudi v prostorih Goriškega muzeja na Gradu Kromberk. Na zanimanje javnosti za tematiko, ki je bila, kot je v knjigi izpostavila njena urednica, Katja Kogej, do sedaj manj obravnavana, je kazala številna udeležba. Večer so s pesmijo in citrami odprle briške žene iz vokalne skupine Brike pod vodstvom Barbare Šinigoj. Prisotne je pozdravil podžupan Občine Brda Žarko Kodermac. Predstavil je svoje spomine na avtorico knjige Darinko Sirk in izpostavil njeno vlogo v kulturnem delovanju Goriških brd. Večer je povezovala upokojena etnologinja Goriškega muzeja mag. Inga Miklavčič Brezigar, ki se je z Darinko Sirk srečala v okviru svojega delovanja v Brdih. Med drugim sta skupaj z ženami iz Šmartnega postavili muzejsko zbirko Briška hiša, ki so jo upravljale žene iz Šmartnega, Elvira Markočič in Jožica Pulc. Še zlasti je izpostavila pomen, ki ga za Brda in Slovenijo ima ohranjena kolonska hiša na Furlanšču v Krasnem, ki so jo Sirkovi odkupili o njihovega bivšega kolona. Sledila je predstavitev zasnove knjige urednice Katje Kogej. Kot etnologinja je bila tudi sama navdušena nad Darinkino zbirko tekstilnih izdelkov, med katerimi prevladuje spodnje perilo. Z Darinko Sirk jo druži tudi tesno prijateljstvo in pogosto odhajata na razne sejme v bližnji okolici, kjer lahko naletita tudi na kak kos, ki se pridruži že tako bogati zbirki. Njena ideja je bila, da knjigo z občutljivo tematiko ne izoblikuje kot katalog, temveč oblikuje poglavja o posameznih kosih, kot npr. spodnje hlače, kombineže, spodnja krila Vsako poglavje poleg zgovornih fotografij in s humorjem obarvanih šal dopolnjuje Darinkino znanje in poznavanje o posameznem kosu. Darinka Sirk je v nadaljevanju predstavila, kako se je začelo njeno zbiranje in se tudi zahvalila vsem, ki so ji darovali posamezne kose. Sledila je Tanja Gomiršek, ki je prispevala zgodovinski pregled sprememb v spodnjem perilu. Predstavila je pogled mlajše generacije, ki se dejansko ne zaveda, da se je tudi spodnje perilo spreminjalo in razvijalo. Kot zgodovinarko, ki se s tematiko ni ukvarjala, so jo namreč pred leti pritegnili popisi oblačil, ki so jih pred 150 leti zapuščali umrli Brici in Brike. Spraševala se je, kako to, da v popisih ni nobenih spodnjih hlač. Začela je iskati in brati literaturo povezano s to tematiko in ugotovila, da so spodnje hlače v Brda»prišle«šele pred prvo svetovno vojno. Marsikateri Bric ali Brika se jim je ogibal še po drugi svetovni vojni. Znana je hudomušna šala, ko je Brika prišla na pregled k zdravniku, ki ji je ukazal, naj se za pregled sleče. Brika mu je rekla:»joj, če bi vedela, da se bo treba sleč, bi si prej oblekla spodnje hlače.«vrhunec večera pa je bil prihod vseh»modelov«iz knjige, ki so bili oblečeni v različne kose iz Darinkine zbirke. Prireditev so s svojim glasbenim prispevkom zaokrožili tudi nekdanji Darinkini učenci, člani Noneta Brda pod vodstvom Martine Kocina. Prešerno vzdušje je ustvarila hudomušna pesem o Briki, ki je»brala jedrik brez bergešin Briški večer«na Gradu Kromberk se je zaključil z opojno briško kapljico in dobrotami briških žena. Tanja Gomiršek Fotografija: Andrej Colja Zima 2019 / Briški časnik / 83

73 Šport Planinsko društvo Brda»Smo doma in nismo doma«mudna dol (Hrvaška) ( ) Briški planinci smo se odpravili k prijateljem na Hrvaško, natančneje v Grobniške Alpe kanjon Mudna dol, ki so precej drugačne od naših, a si vsekakor zaslužijo pozornost. Nahajajo se nad Reko. Pogorje je izredno zanimivo zaradi golih vrhov z izrednimi razgledi in zaradi planinskega doma na Hahlićih. Vodnika sta bila Tanja in Mile. Odpeljali smo se do vasice Podlikovac ob vznožju Grobniških Alp. Mudna dol je soteska potoka Sušice. Do vstopa v kanjon smo sprva hodili po cesti, potem po kolovozu. Po pešpoti smo hitro prišli do vstopa v sotesko Mudna dol, najzahtevnejšega dela tega potepa. Povzpeli smo se preko kakih deset metrov visoke skalne zapore. V pomoč so nam bili jeklenica in skobe. Kar zahtevnemu prehodu je sledila hoja po soteski, ki je bila včasih precej široka, tam je vanjo sijalo sonce in je bilo prijetno toplo. Ponekod pa je bila široka samo kak meter ali dva, tam je bilo v senci precej hladno. Razgibano ponavljanje s plezalnimi vložki se je kar vrstilo, tudi z navpično smerjo, kjer so nam bili v pomoč jeklenice oziroma klini in krajša lestev. To je bila zelo atraktivna pot. Po travnatih pobočjih smo v dobri uri prispeli do planinskega doma Hahlić (1097 m). Tukaj smo si vzeli čas za počitek. Do izhodišča smo se vrnili po travnatih pobočjih z izrednimi razgledi na Kvarner in okoliške gole hribe. Čas nas je preganjal, zato smo se morali z našimi prijatelji kar na hitro posloviti. V zbirko naših potepanj smo dodali še eno, ki je malo drugačna od ostalih. V izredno lepi družbi smo preživeli zares čudovito nedeljo. Z našima vodičema Tanjo in Miletom že načrtujemo naslednjo turo. Alpinist Silvo Karo ( ) Planinsko društvo Brda je 11. oktobra v Vili Vipolže gostilo vrhunskega slovenskega alpinista Silva Kara. Nanj smo lahko ponosni, saj njegov sloves sega daleč po širnem svetu. Silvo je preprost, čudovit človek z veliko začetnico. Da je večer uspel, gre zahvala družbi Trine d. o. o. in ZTKMŠ Brda. Sam pa se je opisal z naslednjimi besedami:»alpinistična pot me je vodila od romantičnih analognih sedemdesetih do drvečih digitalnih let novega tisočletja, s kmečkega podeželja do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih dimnikov karakorumskega granita, grenlandskega obzorja, indijskega monsuna, yosemitskih navpičnih zidov in prelepih Julijskih Alp. Predstavnik rokenrol generacije sem energijo in ritem prenesel v stene. Predanost, drznost, gorečnost in iskreno prijateljstvo je rodilo navezo treh mušketirjev Frančka Kneza, Janeza Jegliča in mene. Velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja, Torre Eggerja, Bhagirathija so najbolj zaznamovale mojo alpinistično kariero, ki je segala od himalajskih 8000 metrov do 8a v športnem plezanju. Zvesto sem sledil modernim trendom vrhunskega alpinizma in ga pripeljal do»light and fast«. Esej z mojim podpisom Patagonia: Terra Mystica je bil objavljen v knjigi Voices from the Summit (2000). Film Cerro Torre South Face je leta 1989 prejel srebrni encijan za najboljši alpinistični film na festivalu v Trentu. Ljubezen do filma sem leta 2007 nadgradil z ustanovitvijo Festivala gorniškega filma. Leta 2010 sem postal častni član angleškega Alpine Cluba, doma pa prejel odlikovanje Red za zasluge Republike Slovenije.«Pohod v neznano ( ) V nedeljo, 27. oktobra, smo se briški planinci podali na pohod v neznano. V pičli uri vpisa so bili vsi sedeži (50) v avtobusu zapolnjeni. Verjetno je zanimanje izjemno prav zaradi tega, ker je destinacija neznana. Pravzaprav večine firbec glede destinacije niti ni pretirano matral, saj je povsod lepo, napovedana pa je bila izjemno sončna in topla nedelja. Pohod v neznano Prvi namig, kam gremo, je bil, da gremo, kjer smo doma in nismo doma. Le kje bi to bilo? Na avtocestnem kraku smo zavili desno torej gremo proti Dolenjski. V Novem mestu sta se nam pridružila naša prijatelja Marja in Andrej. Šele tukaj smo razkrili destinacijo Trdinov vrh. Glede na vse dogodke v zvezi s Trdinovim vrhom, dejansko velja prvi podan nami: smo doma in nismo doma. Naš pohod smo začeli v vasi Gabrje. Hodili smo po lepi poti, speljani skozi čudovito jesensko obarvan gozd. Tik pod planinskim domom smo se ustavili pri izviru Gospodična, ki ima pomlajevalno moč. Tako je zapisal Janez Trdina v Bajkah in povestih o Gorjancih. Veliko Zima 2019 / Briški časnik / 84

74 Občina Šport Planinsko društvo Brda se nas je s to vodo umilo in sedaj čakamo na čudežno moč. Do vrha smo rabili še slabo uro hoda. Dostop do vojašnice, kjer ima prostore Slovenska vojska, ni dovoljen, zato smo pot nadaljevali mimo 90 m visokega telekomunikacijskega stolpa do dveh cerkvic - cerkev sv. Elije na hrvaški strani ter cerkev sv. Jere na slovenski strani. Na severnem pobočju se nahaja pragozd Trdinov vrh, ki se vzpne skoraj do vojašnice. Sam vrh (1178 m) pripada Hrvaški. Kdaj bo arbitražni sporazum uresničen, pa je drugo vprašanje. Pri Krvavem kamnu nas je čakal avtobus. Pozno popoldansko kosilo smo si privoščili v zidanici pri Slavcu. Ja, tukaj pa je čas tekel hitreje kot običajno. V zelo razposajeni družbi ob zvokih glasbe smo zaplesali, v kleti gospodarja pokušali različna vina, tudi hrane ni manjkalo. A kaj, ko smo se morali posloviti, ko je bilo najlepše. Našim gostiteljem smo se zahvalili za prečudovit dan in jih povabili v Brda. Martinov pohod ( ) Planinsko društvo Brda je 10. novembra uspešno izpeljalo Martinov pohod. Z nekaj vezami»tam zgoraj«domačijo Peršolja v Kozani. Tudi tukaj nas je pričakal gospodar Dejan in nas pogostil s svojim vinom. Posebno vzdušje sta pričarala Simon in Bojan z rezanjem pršuta. Pridne planinke in planinci pa so pripravili kruh z ocvirki in čebulo ter kruh z marikanom (grozdje). Pogled s terase je segel na Brda in v daljavi na zasnežene Dolomite. Druščina se je razživela in uživala. Dan se je prevesil v popoldan, čakal nas je še povratek do vile, kjer smo pohodnikom pripravili Martinov krožnik - zelje s klobaso, tudi briške kapljice ni manjkalo. Po besedah pohodnikov smo za organizacijo in ponudbo dobili čisto petko. To je za nas največje plačilo. Potrudili se bomo tudi v prihodnje. Vrtec Kojsko Tradicionalni pohod s starimi starši Iva Šibav Martinov pohod smo naročili sončno in toplo nedeljo. Pohodniki z različnih koncev Slovenije smo se zbrali pred našo lepotico Vilo Vipolže. Krenili smo po dolini Oblanča med Biljano in Kozano. Blata in vode je bilo na pretek. Mimo zaselka Mrtnjak smo se podali proti vasici Šmartno. Še pred vzponom smo pohodnikom ponudili zeliščne napitke, da se ne prehladijo. Pohodniki so se sprehodili po ozkih ulicah Šmartnega in začutili utrip vasice, kjer je potekalo dvodnevno martinovanje. Ustavili smo se na kmetiji V klancu pri Jadranu in Juretu Peršolja. Pripravili so nam prigrizke in seveda njihovo žlahtno kapljico, mlado in staro vino. Točili smo si kar sami. Pripravili smo jim tudi frtaljo s klobaso. Iz tako prijetnega druženja je bilo pohodnike kar težko pripraviti na odhod. No, naposled je kolona le odkorakala proti Kozani. Bilo je veselo, pohodniki so tudi prepevali. Kar hitro smo prispeli na V tednu otroka, ki poteka oktobra, v vrtcu v Kojskem vsako leto organiziramo pohod s starimi starši. Tudi letos smo v vrtec povabili none in nonote in se skupaj odpravili na Sabotin. Zbrali smo se pri odcepu za lovsko kočo, od koder smo krenili po poti navzgor. Člani Lovske družine (LD) Sabotin so nam prijazno odprli vrata koče in nam postregli čaj in kavo, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Pri koči smo si odpočili in poklepetali, nato pa se vrnili. Strokovne delavke vrtca Kojsko Zima 2019 / Briški časnik / 85

75 Šport NK Brda Aktivnosti tudi v zimskem času Za nami je jesenski del tekmovalnih koledarjev, aktivnosti NK Brda pa nemoteno tečejo dalje. Tako je po opravljeni analizi trenerja članske ekipe Vlada Badžima, ki je po razhodu z Davidom Peršičem prevzel vajeti konec septembra, potrebno osvežiti in dopolniti igralski kader. Ekipa je na zadnjih treh tekmah dokazala večjo povezanost, homogenost in bolj borben pristop. Slednje je tudi pomenilo pomik navzgor na lestvici proti mestom, ki omogočajo bolj mirno tekmovalno plovbo ter obstanek v 2. SNL. Ekipi U17 in U19 sta korektno opravili z jesenskim delom ter v zelo izenačenem»troboju«se z Izolo in Dekani borita za skupno zmago v prvenstvu. V spomladanskem delu bodo odločale malenkosti in v NK Brda se temeljito pripravlja program dela za pripravljalno obdobje, ki bo vrhunec doseglo s pripravami v tradicionalni bazi v Rovinju februarja Priprav se bosta udeležili tudi ekipi U13 in U15, ki sta rezultatsko napredovali v tekoči sezoni v primerjavi s preteklo. Prav slednje pa že konec februarja čaka nastop v mednarodni ligi, t. i. ligi brez meja, ko se bodo pomerili z vrstniki onkraj meje v Italiji. Šest tekem tega tekmovanja bomo imeli možnost spremljati tudi v Vipolžah. Najbolj dejavni bosta v prihodnjih tednih ekipi U9 in U11, ki bosta nastopili na različnih turnirjih. Poleg tekmovanja za Rad igram nogomet, bo uvod v koledarsko leto 2020 pripadel ekipi U11, ki se bo od 6. januarja dalje dva meseca merila v močni konkurenci turnirja v Romansu. Omeniti velja še nastop ekipe U9 na močnem dvoranskem turnirju v Škofji Loki konec novembra ter dosežen odličen rezultat, saj se je ekipa prebila do četrtfinala v konkurenci večine najboljših nogometnih šol v Sloveniji. Tudi to jesen je bila zelo aktivna številčna skupina veteranov kluba, ki vsako leto pridobiva nove člane oz. igralce, ki so v preteklosti nastopali za naš klub. V sklopu programa poleg treningov z igranjem raznih prijateljskih tekem širijo prepoznavnost NK Brda. Tako v NK Brda pričakujemo, da bo vložen trud v zimskem času še obogatil naš razvojni napredek v spomladanskem delu na vseh ravneh delovanja kluba. NK Brda Zima 2019 / Briški časnik / 86

76 Občina Šport Moto klub Brda Mednarodno srečanje motoristov Člani MK Brda so ob zaključku motoristične sezone organizirali že tradicionalno, 28. mednarodno srečanje bikerjev, ki je potekalo drugi vikend v oktobru v Vipolžah. Zadnja leta motoristična srečanja, ki jih organizirajo člani MK Brda, ne potekajo več v kleti gradu v Vipolžah, pač pa v klubskih prostorih MK Brda, ki jih obkrožajo vinogradi družin Debenjak in Moro, katerima gre zahvala, da lahko med njimi obiskovalci šotorijo. Dosedanja motoristična srečanja so bila zelo dobro obiskana, letošnji pa je presegel pričakovanja. Vsakoletne panoramske vožnje se je z več kot 150 motorji udeležilo 65 motorističnih klubov ter ostalih motoristov. Srečanja so se udeležili bikerji in motoristi tako iz Slovenije kot tudi iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije ter Bosne in Hercegovine, kar kaže na prepoznavnost MK Brda tako v Sloveniji kot tudi izven meja. Motoriste je že v petek pričakala dobrodošlica. Vse dni je bilo poskrbljeno za hrano, pijačo in glasbo, za katero so skrbeli DJ Bobby ter skupini Kriza & Tma in Warning. Ljubitelji spominkov in drugih "motorističnih" artiklov so prišli na svoj račun ob za to posebej pripravljenih stojnicah. Osrednje dogajanje je potekalo v soboto. Poleg panoramske vožnje s postankom in pogostitvijo pred Dablo barom Alenka na Humu so se predstavniki bikerskih klubov pomerili tudi v klubskih igrah. Druženje je potekalo v prijetnem prijateljskem vzdušju. V nedeljo so se udeleženci po obilnem zajtrku poslovili z željo in v upanju, da se naslednje leto spet srečamo. Dogodka nikakor ne bi bilo mogoče izpeljati brez izdatne pomoči vseh članov MK Brda, njihovih podpornikov in sponzorjev, ki so v ta namen prispevali svoj dragocen čas, energijo, sredstva in znanje. Obenem so se še posebej izkazali Vipolžani, saj so s svojo strpnostjo podprli klub in vse motoriste z zavedanjem, da tovrstni dogodki prispevajo tudi h krajevni prepoznavnosti. Aleksandra Matjac Fotografija: Arhiv MK Brda Oidij Župan Franc Mužič v družbi novinarjev po novem nazdravlja z vodo. Zima 2019 / Briški časnik / 87

77 Šport Blagoslov motorjev Naj bo srečno in varno Živimo v času, ko si ne moremo zamisliti življenja brez prevoznih sredstev. Sem sodijo tudi motorna kolesa, ki pa so namenjena predvsem užitku. Motociklizem je v Brdih razvit že mnoga leta. Udeleženci v prometu moramo upoštevati več dejavnikov, predvsem pa cestno prometne predpise. Žal statistika kaže, da je kar veliko prometnih nesreč, ki se končajo z različnimi posledicami. Vsak si želi, da se - tako kot ob odhodu od doma - tudi vrne vesel. Z motorji smo lepo zaključili sezono, zato smo se z nekaterimi motoristi odločili, da se zahvalimo s prvim blagoslovom voznikov in motorjev, ki je bil 20. oktobra po sveti maši na igrišču cerkve sv. Mihaela v Biljani. Pobudo in blagoslov je dobro sprejel in opravil duhovnik Alojz Soban iz Biljane. Prav tako se za pomoč zahvaljujemo tudi gasilcem. Naredili smo si lep dan in želimo, da bi ga ponovili naslednje leto. Do takrat pa srečno tudi s pomočjo sv. Krištofa. Hvala Lojzetu. Egon Ivančič Jeep klub Brda 25. srečanje ljubiteljev terenskih vozil Jeep klub Brda smo v nedeljo, v Brdih organizirali že 25. srečanje terenskih vozil. Srečanja se je udeležilo 80 posadk iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so se polni adrenalina zapeljali po poteh naših prečudovitih Brd. Na poti so sledili postanki z degustacijo vin briških vinarjev, pršutom, sirom, sladicami, kavo in kosilom. Ob zaključku srečanja smo udeležence pogostili tudi s pečenim kostanjem. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem sodelujočim, članom Jeep klub Brda za vložen trud, vsem sponzorjem, Občini Brda in potrpežljivim občanom. Največja zahvala pa gre vsem Bricem, ki so se s terenskimi vozili udeležili srečanja. V novem letu vam želimo veliko zdravja in sreče ter»čim vč luže, čim bujš podvozje an čim manj šaraufanja«. Jeep klub Brda Zima 2019 / Briški časnik / 88

78 Občina Šola Biti Evropejec in biti Slovenec, še posebej pa Bric Košček briške dediščine na Madeiri in v Šleziji Na OŠ Alojza Gradnika Dobrovo smo zakorakali v drugo leto mednarodnega projekta Let me be your guide A walkthrough of my cultural heritage. V dobi globalizacije in brisanja mej med državami se po eni strani pojavlja nov evropski duh, po drugi pa se zamegljujejo in celo brišejo spomini na naše korenine, zato smo se na šoli odločili, da skozi ta projekt našim učencem omogočimo oboje biti Evropejec in biti Slovenec, še posebej pa Bric. V času projekta učenci podrobneje spoznavajo, kdo sploh so, kaj definira Brica in njegovo okolje, kaj je tisto, kar je lastno Goriškim brdom, in kaj moramo ohranjati in prenesti na naslednje rodove. Delček tega vedenja in znanja smo tako v okviru projekta ponesli tudi našim partnerjem s Portugalske in Poljske. Konec maja 2019 se je skupina 14 učencev in treh mentorjev odpravila na oddaljeni portugalski otok Madeira. Kljub odisejadi zaradi zapletov z letalskim prevozom (na otok smo morali iz Lizbone poleteti kar trikrat, da nam je uspelo končno pristati), smo na Madeiri preživeli štiri nepozabne dni. Dodobra smo spoznali marsikateri kotiček tega otoka 'večne pomladi', spoznali pa smo tudi njihov način življenja in njihov vsakdan. Ugotovili smo, da si zaradi nekaterih podobnosti v okolju delimo podobno dediščino Madeira je znana po svojih vinih in sadju, zato je tudi orodje njihovih prednikov podobno tistemu, ki so ga še ne tako davno od tega uporabljali naši 'nonoti'. Kot zanimivost lahko povemo, da tudi oni pridelujejo sauvignon, vendar je za razliko od našega vina njihov sauvignon črn. Pričakovali smo tudi, da bomo poskusili oljčno olje, a smo presenečeno ugotovili, da ga na Madeiri nimajo, čeprav se otok bohoti z več sto let starimi oljkami. Preizkusili smo se tudi v peki tradicionalnega kruha s sladkim krompirjem (bolo da caco) in izjemno okusnih govejih ražnjičev (espetadas), spoznavali smo osnove tradicionalnega vezenja, najpogumnejši pa so skočili v mrzle vode Atlantskega oceana. Polni vtisov in novih prijateljskih vezi smo se vrnili domov in navdušeno pripovedovali o naših doživetjih, ampak poudariti pa moramo, da smo na Madeiro ponesli tudi košček Brd. Družine gostiteljice in učitelji mentorji so v dar dobili dve steklenici briške kapljice, učenci pa so za spomin dodali še doma sešite 'pupce iz cunj'. Zelo pomenljivo darilo so dobili tudi naši gostitelji iz poljske Šlezije, kamor je sredi oktobra odpotovalo deset učencev in trije mentorji. Razveselili so se 'picona', na katerem jih je v ličnih vrečkah čakalo posušeno briško sadje, simbolno pa smo zraven dodali 'briško ženo' iz omamno dišeče sivke. Poljska izkušnja je bila zagotovo drugačna od tiste na Madeiri. Hitro smo videli, da njihovo kulturno dediščino oblikujejo specifične geopolitične lastnosti, ki se bistveno razlikujejo od naših. Poljaki so nam odprli vrata v svet rudarstva obiskali smo veličastni rudnik soli Wieliczka s svojimi dvoranami, ki so prava umetniška dela, in rudnik premoga v Zabrzah, kjer smo imeli celo možnost izkopati svoj lasten košček premoga. Svoj pečat je pustil tudi obisk kompleksa koncentracijskih taborišč Auschwitz-Birkenau, kjer so nas pretresle zgodbe groze, ki še vedno odmevajo med stenami ohranjenih in porušenih stavb, kjer je ugasilo življenje več kot milijon Židov iz cele Evrope. A kljub temu, da je bila Šlezija tako drugačna od Brd, smo začutili, da smo si vendarle podobni. Slovenskega duha ni bilo mogoče zanikati naši učenci, pa tudi učitelji, so se hitro povezali s svojimi poljskimi gostitelji in postali so pravi prijatelji. Že skozi naloge v prvem letu projekta smo npr. opazili, da imamo s Poljaki podobne navadi pri obhajanju božiča in velike noči ter da si delimo podobno miselnost, vendar je bil stik z njimi dokončna potrditev, da nas slovanstvo povezuje. Naša potovanja so se zaključila, a projekt teče dalje. Z učenci se trudimo usklajevati naloge v sozvočju z naravo in kulturnimi dogodki, ki se odvijajo v lokalni skupnosti. Če smo se v zadnjem obdobju posvetili tradiciji oljarstva v Brdih, nam pogled že sega v praznovanje božiča. Seveda smo pri nalogah vedno povezani s partnerskima šolama, saj želimo Brda in njeno bogato kulturno dediščino ponesti v svet. V ta namen bomo maja projekt sklenili z obiskom naših prijateljev z Madeire in Šlezije. Zima 2019 / Briški časnik / 89

79 Šola Potres v Brdih Vaja, kako zmanjšujemo tveganje za naravne nesreče 22. oktobra so se na poti iz Nove Gorice proti Dobrovemu razlegale gasilske sirene, ki so morda tudi pri domačinih vzbudile vprašanje, kaj se dogaja v Brdih. Proti OŠ Alojza Gradnika se je peljalo več vozil Gasilske enote Nova Gorica, kmalu pa so se jim pridružili tudi člani domačega PGD Dobrovo ter vodniki iz Društva reševalnih psov Nova Gorica. Kmalu po 3. šolski uri je učence in vse zaposlene na šoli ter v vrtcu presenetilo zvočno obvestilo, da je Brda prizadel močan potres, zaradi česar je bila potrebna evakuacija vseh učencev in zaposlenih iz šole. Ker je po potresu v šolskih prostorih izbruhnil še požar v kleti, so po evakuaciji vse ujete v stavbi reševali gasilci Gasilske enote Nova Gorica ter PGD Dobrovo. Povsem na koncu pa so vodniki s psi za reševanju izpod ruševin iskali morebitne poškodovane. Kljub temu, da Brda ležijo na enem izmed potresno bolj ogroženih območij v Sloveniji, je šlo tokrat za evakuacijsko vajo, s katero smo želeli preveriti našo pripravljenost za ravnanje v primeru potresa z izbruhom požara, hkrati pa smo na ta način obeležili UNESCO svetovni dan zmanjševanja tveganja nesreč, ki je po celem svetu razglašen za 13. oktober. Prvošolci in drugošolci so imeli na ta dan tudi tehniški dan, v okviru katerega so spoznali delo gasilcev ter se družili z vodniki reševalnih psov in njihovimi štirinožnimi prijatelji. Zahvaljujemo se našemu sodelavcu, učitelju in prvemu posredovalcu Urošu Kobalu, ki je organiziral celoten dan in poskrbel, da je obsežna vaja potekala brezhibno. Za pristno izkušnjo so zahvaljujemo Gasilski enoti Nova Gorica, ki nam je omogočila sodelovanje v sklopu projekta»crossit Safer«- gre za mednarodno sodelovanje Slovenije in Italije v programski shemi Interreg Hkrati se želimo zahvaliti tudi domačemu PGD Dobrovo ter vodnikom reševalnih psov iz Društva reševalnih psov Nova Gorica, ker so nas opomnili, kako pomembno je zavedanje o izpostavljenosti nesrečam. Danica Aščić in Sara Remžgar Fotografije: Dani Kristančič Zima 2019 / Briški časnik / 90

80 Občina Čestitke 90-letnik Ivan Brezigar Garač in veseljak je udeleževal vseh prireditev, vezanih na spominske dogodke iz NOB v Brdih in drugod. Kljub trdemu delu na kmetiji in številnim zadolžitvam je Ivan vedno našel tudi čas za izlete, druženja, veselje in zabavo ter se tako malo sprostil od dnevnih obveznosti. Pred nekaj leti pa so se pričele zdravstvene težave, zaradi katerih se je letos maja nastanil v domu upokojencev v Podsabotinu. Tam je v družbi svojcev in nekaj stanovalcev praznoval 90. rojstni dan. Iz uredništva Briškega časnika namenjamo Ivanu iskrene čestitke za visok jubilej in mu voščimo vse najboljše, predvsem zdravja. Pri Gregorjevih na Vrhovljah se je Antonu Brezigarju in Emiliji rodilo pet otrok, dva sta umrla v ranem otroštvu. Zadnji se je rodil Ivan, pred njim pa Stanko in Emilija, oba sta že pokojna. Milena Beguš Ivan je ugledal luč sveta 27. septembra leta Osnovno šolo v italijanskem jeziku je obiskoval v rojstni vasi in zaključil takrat predpisanih pet razredov. V tistem času sta tu poučevali razmeroma mili učiteljici Maria Minori in Maria Spacapani ter en učitelj, ki je bil goreč fašist. Med drugo svetovno vojno se je kot mlad fant vključil v delo OF in opravljal stražarske, obveščevalne in kurirske naloge. Na eni od teh obveznosti je dobil strel v nogo in se je nekaj časa zdravil v skrivni bolnici v bližini Noznega. Po vojni je prevzel delo na majhni kmetiji. Vojaški rok je služil v jugoslovanski mornarici v letih 1949 do Poleg kmetovanja doma je opravljal razna priložnostna dela: pri drugih kmetih, v kamnolomu, na takratnih občinah v Kojskem in na Dobrovem, bil je inkasant pri Elektro Gorica. Nazadnje je dobri dve desetletji delal v cementarni v Anhovem, kjer se je tudi uradno upokojil. Leta 1956 se je poročil s sovaščanko Marijo Mavrič. Rodila sta se jima sin Miran in hčerka Klara. Sedaj pa ima še dva vnuka in štiri pravnuke. Da sta z ženo dostojno preživela družino in izšolala otroka, je bilo treba trdo delati. Zgradila sta novo hišo, kamor so se preselili leta 1983 in kjer živi tudi sin z družino. Iz male kmetije sta se trudila iztržiti čim več. Tako je Ivan ves čas redil nekaj glav goveje živine, kar pa je zahtevalo veliko truda. Poleg dela na kmetiji in službe v tovarni je bil Ivan zelo dejaven tudi na drugih področjih. Bil je aktiven član v Društvu upokojencev Kojsko in kar 16 let je predsedoval Krajevni organizaciji zveze borcev Kojsko. Redno se RAZPISI BREZOBRESTNIH POSOJIL GOSPODARSTVO INVESTICIJSKA POSOJILA POSOJILA ZA RAZVOJ POSLOVANJA MIKROPOSOJILA. Višina posojila: od do evrov Odplačilna doba: od 3 do 9 let. Možnost 1-letnega moratorija. KMETIJSTVO POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA Višina posojila: od do evrov Odplačilna doba: do 6 let Možnost 1-letnega moratorija. PRIJAVNI ROKI: , 2020, , , , oz. do porabe sredstev. Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani: Zima 2019 / Briški časnik / 91

81 Misel Župnik Alojz Suban Minljivost in večnost Svet, na katerem ljudje živimo, še ostaja, mi pa drug za drugim odhajamo in tega mimohoda odhajajočih ne more ustaviti nihče. In kar je danes še bolj presenetljivo, je to, da za naše dojemanje čas teče vsako leto hitreje.»čas odhaja in človek se tega ne zaveda,«je zapisal že nesmrtni Dante Alighieri ( ), ki je sam še kako občutil, da čas in on z njim neizprosno toneta v mrak večne pozabe. Sloviti grški filozof Heraklit iz Efeza ( pred Kristusom) je to temeljno izkustvo izrazil v stavku»panta rei«(v prevodu»vse teče«). V nekaterih kapucinskih samostanih so imeli nekoč velike ure z nihalom, na katerem je kot opomin pisalo:»vulnerant omnes, ultima necat«(v prevodu»vse (ure namreč) ranijo, zadnja ubije«). Ker je vse to neusmiljeno res, kaj nam ljudem še preostane? Kaj potem pomenijo besede preroka Jeremije:»Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko izpolnim obljubo, ki sem jo dal Izraelovi in Judovi hiši«(jer 33,14). Na katere dneve meri Jeremija? Kdaj bodo nastopili dnevi, kot zatrjuje Jeremija, ko»požene Davidu mladika pravičnosti«, Davidu, ki bo»delal prav in pravično v deželi«(jer 33,15). Ko prebiramo to adventno Božjo besedo, ki sredi vsega minljivega oznanja upanje, se zavedamo, da kljub temu, da se vsakemu izmed nas neizbežno približuje konec, ne obujemo, se prenehamo delati misleč, da se ni vredno truditi; nasprotno, večji del svojega življenja smo polni delavnosti, veselja, igrivosti, razposajenosti in strasti, prežeti z željo po ustvarjanju in prežeti s hrepenenjem po novih spoznanjih. Neutrudni smo in naveličanost nas hitro mine, tudi jeze se brez večjih težav otresemo in to vse zato, ker hočemo živeti. Kako to, da nas spoznanje o našem skorajšnjem koncu ne zlomi, ampak vsemu navkljub neizmerno radi živimo? Za to stanje ni prave psihološke razlage. Obstaja pa razlaga, ki izhaja iz razodetja, iz Božje besede, pa če se te razlage zavedamo ali ne, če vanjo izrecno verujemo ali ne, namreč razlaga, ki pravi, da sta Božja ljubezen in Božje upanje izlita v naša srca. Ljudje smo namreč sposobni ljubiti in upati, tudi če se svet v nas, okoli nas in pod nami podira. Kajti ljubezen in upanje, ki sta izlita v nas, nista od sveta, ampak iz Boga. Ljubezni in upanja nimamo v sebi zaradi našega pozitivnega odnosa do življenja, zaradi našega pozitivnega mišljenja, ampak iz Boga, ki po svojem Svetem Duhu prebiva v nas. Po veri ki je milost, dar od zgoraj, in šele drugotno naša odločitev prestopamo na Božjo stran, na kraj neminljivosti. Ljudje v resnici nikoli nismo samo v tem minljivem svetu, kjer vse odhaja v pozabo. Ko se zdi, da odhajamo v temo pozabljanja, nas Gospod ohranja v svojem spominu, ki je ljubezen, ki nikoli ne mine, ker je večna, vseobsegajoča. To je torej advent: zaznavati večno razsežnost svojega upanja in sredi odhajanja prestopati tja, kjer je Gospod. Namreč tisti Gospod, pri katerem ni časa in prostora, ker je on vse v vsem. Dokler smo v telesu, kot pravi apostol Pavel (2 Kor 5,6), prestrašeno gledamo znamenja na soncu in luni in zvezdah, in ginemo od strahu, zaradi nebeških sil, ki se majejo; a ob tem, ko nas je groza bučanja morja in valov (glej Lk 21,25), se naša duša polni z upanjem vere v Gospoda, sina človekovega, ki prihaja na oblaku z veliko močjo in slavo (glej Lk 21,27). Vera, ki je v nas, je namreč nad časom, ki nam uhaja. Po veri, ki jo imamo, tako že obstajamo zunaj minljivosti. Četudi svet in njegovo poželenje preideta, mi ostajamo, držeč se skale, Kristusa. Zato velja ravno nasprotno, kot je bilo rečeno na začetku: mi ostajamo, svet pa je tisti, ki odhaja. Znana taizejska duhovna pesem to lepo povzema:»nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne prestraši, Bog ti je dovolj.«zato ne glede na vse krivice, ki jih doživljamo v življenju in na neuspehe, ki nas prizadenejo, so nam v veliko spodbudo besede apostola Pavla:»Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro«(gal 6,10). Delajmo dobro po svojih najboljši močeh, kajti po veri in dobrih delih smo že danes onstran minljivosti. Naj nas božični praznik Jezusovega rojstva napolni z medsebojno ljubeznijo, mirom in hvaležnostjo, v veselem pričakovanju Njega, ki prihaja kot Emanuel Bog z nami. Blagoslovljen božič. Alojz Suban Prižig lučk v Vipolžah Zima 2019 / Briški časnik / 92