Poplave zagrenile praznovanje

Transkripcija

1 Poplave zagrenile praznovanje Po prvih ocenah zna{a {koda, nastala med boì~nimi poplavami v Bohinju, 1,6 milijona evrov. Najbolj so prizadeti cesta v vasi Savica, cesta na Uskovnico in Hotel Zlatorog v Ukancu. [koda je po besedah ùpana Franca Kramarja manj{a od pri- ~akovane, k temu pa so zagotovo veliko pripomogli {tevilni prostovoljci od gasilcev, Z glasbo v novo leto gorskih re{evalcev do krajanov samih. Njim gre velika zahvala za solidarnost.»vsem, ki ste pomagali, se zahvaljujem za nesebi~no pomo~, saj ste ogromno prispevali k temu, da ni nastala ve~ja {koda«, je poudaril Franc Kramar. Nadaljevanje na 3. strani Mojca Polajnar Peternelj, foto: Roman Pekovec V Kulturnem domu Joà A`mana sta v nedeljo, 27. decembra, Hi{ni ansambel Avsenik in Godalna skupina ~lanov orkestra Slovenske filharmonije obiskovalce z glasbo popeljala v prazni~ne novoletne dni. Zdravja in sre~e je vsem navzo~im zaèlel ùpan Franc Kramar. M. P. P., foto: Pavel Koro{ec Vlada sprejela predlog zakona o TNP Vlada je na svoji seji 10. decembra sprejela predlog novega zakona o TNP in ga, tokrat è tretji~ v {estih letih, poslala v vladno proceduro in v obravnavo v Dr- àvni zbor RS. Ta mora predlog predloìti {e v javno obravnavo, za kar je predviden 60-dnevni zakonski rok. Na podlagi vseh pridobljenih pripomb s»terena«dràvni zbor lahko predlog potrdi ali zavrne. Glede na to, da je tokrat ~asa dovolj, bohinjski ùpan Franc Kramar, ki zakon ocenjuje kot dober, pri~akuje, da bo zakon sprejet. ê bo tokrat {lo gladko, bo zakon po navedbah dràvnega podsekretarja v Ministrstvu za okolje in prostor sprejet v prvi polovici leto{njega leta in bo kon~no zamenjal sedanji, 30 let stari zakon. M. P. P. Pokljuka prestala ognjeni krst Od 16. do 20. decembra je na prenovljenem objektu na Rudnem polju po dveh letih spet potekala tekma svetovnega pokala v biatlonu. Kljub vsem teàvam, ki so jih imeli organizatorji s pripravo prog in stadiona na Rudnem polju, jim je vseeno ob izdatni pomo~i prostovoljcev iz biatlonskih in teka{kih klubov, [portnega dru{tva Pokljuka in drugih v pravem ~asu uspelo pripraviti tekmovali{~a. Za nagrado bo Pokljuka vse do leta 2017 gostila svetovni pokal v biatlonu, pridobili pa so tudi licenco za izvedbo tekmovanj svetovnega pokala v smu~arskih tekih. Nagrajeni so bili tudi obiskovalci, ki se jih je v dveh dneh zbralo okoli Tea Gregorin je na zasledovalni tekmi dosegla odli~no 5. mesto, piko na i pa je pridal {e Klemen Bauer s 7. mestom. Oba sta tudi v sprintu dosegla najbolj{i slovenski uvrstitvi, saj sta osvojila vsak 13. mesto. M. P. P.

2 2 aktualno Spo{tovane Bohinjke, spo{tovani Bohinjci! Kristjani praznujejo boì~ kot praznik druìne, soìtja, miru in duhovne umirjenosti. Za nas, ki ìvimo v na{em Bohinju, pa je leto{nji najve~ji druìnski praznik namesto druìnskih ve~erij in veselja prinesel boj z naravo in njenimi zakoni, ki so ~isto nasprotje praznika. Kaj je narava sposobna narediti v eni no~i najbolj vedo tisti, ki so sveti ve~er prebedeli ob skrbi za so~loveka in njegovo premoènje. Sam sem izjavil, da je leto{nji praznik bolj podoben vesoljnemu potopu kot pa najve~jemu kr{~anskemu prazniku. Ob vseh posledicah, ki jih lahko prinese podivjana narava, pa se je zopet pokazala neverjetna skrb ljudi za so~loveka in pomo~. Te`ko je namre~ z besedami opisati delo gasilcev in gorskih re{evalcev skupaj s {tabom Civilne za{~ite v zadnjih poplavah, saj so ponovno dokazali, da so prav pozitivne ~love{ke vrednote tiste, ki pridejo v tak{nih situacijah {e posebej na povr{je. Ko sem v boì~ni no~i postal del njih in z njimi tudi podoìvljal re{evanje, sem ugotovil, da so vsi ti prostovoljci zdruèni v dru{tvih nekaj izjemnega in za ve~ja mesta nepojmljivi. Pustiti svojo druìno na najve~ji druìnski praznik in pomagati drugim v nesre~i je ve~ kot le pomo~. Zame osebno je to tisto, kar na{ narod vedno bolj zapostavlja in poriva v ospredje profit, kapital in materialne dobrine. Kvaliteta ljudi v Bohinju in njihove vrednote so {e vedno nad materialnimi dobrinami in so zdruène v humanost in so~love~nost. To je v dana{njem»pohlepnem«svetu izjemno in vredno hvale. Ob tem je potrebno poudariti, da ti ljudje ve~inoma izhajajo iz druìn, v katerih nimajo materialne stabilnosti in se mese~no le s teàvo prebijajo skozi ìvljenje, imajo pa»odprto in veliko srce«in so vredni {ir{ega se jih velikokrat spomnimo le takrat, ko smo sami v teàvah. Sam gledam na vse te prostovoljce z ob~udovanjem in menim, da poleg zahval ob nesre~ah zasluìjo vsakodnevno podporo za njihovo delo. Ob koncu se zahvaljujem vsem, ki ste s svojim delom v boì~ni no~i pomagali na{im ob~ankam in ob~anom. Te`ko izpostavljam posameznike, saj ne bi rad nikogar pozabil. Najbolj pa se zahvaljujem tistim, ki so na terenu re{evali ljudi in premoènje in so do golega premo~eni pri~akali boì~ni dan. Vsem iskrena zahvala, osebno pa sem zelo ponosen, da v ob~ini, katere ùpan sem, ìvijo ljudje s tak{nimi pozitivnimi ~love{kimi vrednotami, ki àl v globalnem svetu izginjajo! Va{ ùpan Franc Kramar 33. seja bohinjskega ob~inskega sveta Sprejet prora~un za prihodnje leto V ponedeljek, 21. decembra, so se svetnice in svetniki v sejni sobi ob~ine Bohinj sestali {e na zadnji, 33. redni seji ob~inskega sveta, kjer so dokon~no sprejeli prora~un za leto Po skraj{anem postopku so sprejeli predlog o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi skupne notranje revizijske slu`be ob~in Jesenice, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora V imenu lokalne skupnosti so predlagali Vesno Arh iz Jereke za novo ravnateljico Osnovne {ole dr. Janeza Mencingerja ter podprli listo kandidatov za ~lane v svet zaveti{~a za zapu{~ene ìvali za obmo~je {tirinajstih gorenjskih ob~in. Za obmo~je upravne enote Radovljice bo v svetu sedel Boris Sodja. Sprejeli so sklep o dolo~itvi cen za leto 2010, ki so jih uskladili z indeksom cen ìvljenjskih potreb{~in, ki je v novembru zna{al 1,6 odstotka. Prora~un za leto 2010 Prora~un za prihodnje leto, ki so ga svetnice in svetniki na seji sprejeli, predvideva malo ve~ kot 10 milijonov 303 tiso~ evrov prihodkov in ve~ kot 10 milijonov 944 tiso~ evrov odhodkov. Po predlogu prora~unski primanjkljaj zna{a ve~ kot 641 tiso~ evrov, ki jih bo ob~ina krila tudi s posojili. Kot je po seji povedal ùpan, je prora~un naravnan razvojno z upo{tevanjem socialnih parametrov. Poleg tega je v prora~unu skoraj ena tretjina sredstev zagotovljena s strani dràve in evropske unije, lastna zmo`nost ob~ine s prispevki in davki namre~ dosega vi{ino zgolj 6 milijonov evrov. Na prora~un so bili podani trije amandmaji ob~inskega odbora Kr{~anske ljudske stranke. Svetnice in svetniki so od teh podprli amandma, ki omogo~a urejanje teka{kih prog na Gorju{ah brez sprememb v prora~unski postavki in samo v primeru, da v dolini zaradi pomanjkanja snega prog ne bo mogo~e urejati. S sprejetim prora~unom ima tako ob~ina zeleno lu~ za nadaljevanje dela in uresni~evanje na~rtov, ki si jih je zadala za prihodnje leto. Mnenje lokalne skupnosti o imenovanju ravnatelja O[ dr. Janeza Mencingerja Ob~inski svet je podal mnenje v imenu lokalne skupnosti za imenovanje ravnatelja ali ravnateljice osnovne {ole dr. Janeza Mencingerja. Razprava se je ustavila pri mnenju komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja, podanega na podlagi predstavitev kandidatov. Pet~lanska komisija je ob prisotnosti zgolj {tirih ~lanov podala dva glasova Vesni Arh iz Jereke in en glas Bogdanu Su{niku iz [en~urja, medtem, ko se je zdaj{nji ravnatelj Joè Cvetek glasovanja vzdràl, na seji pa podprl Mojco Rozman iz Bohinjske Bistrice. Kar je zmotilo predstavnika opozicije, svetnico Mijo Ogrin in svetnika Janeza Rozmana je, da so od petih ~lanov komisije glasovali le trije. Kljub pestri razpravi so ~lani sveta na koncu v imenu lokalne skupnosti podprli mnenje komisije in za ravnateljico z ve~ino glasov predlagali Vesno Arh iz Jereke. Poziv o{kodovanim v decembrskih poplavah Katarina Ko{nik Vse ob~ane, ki so v decembrskih poplavah utrpeli {kodo na stvareh, pozivamo, da nam svoje podatke (ime, priimek, naslov, tel.{t.) sporo~ijo na telefonsko {tevilko , saj bo komisija za ocenjevanje {kode le na ta na~in lahko izvedla ogled {kode na stvareh. Podatek o {kodi pa lahko sporo~ite tudi tako, da izpolnjen obrazec, objavljen na ob~inskih internetnih straneh, posredujete na naslov Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Zadnji rok za oddajo obrazcev je torek, , vendar prosimo, da to storite pred pretekom roka. Ob~ina Bohinj BOHINJSKE NOVICE so glasilo Ob~ine Bohinj; ISSN ; izhaja mese~no, prejemajo ga brezpla~no vsa gospodinjstva; izid: ; uredni{ki odbor: odgovorna urednica Mojca Polajnar Peternelj, pomo~nik urednice Adrijan Dùdàr, ~lani Katarina Ko{nik, Klemen Langus in Mojca Rozman; lektoriranje: Nikolaj Rupel; ustanovitelj: Ob~ina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/ , faks: 04/ ; obcina@bohinj.si; poobla{~eni izdajatelj: Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); trènje oglasnega prostora: Specom d. o. o., p. p. 39 (tel.: 04/ , naklada: izvodov.

3 aktualno 3 Poplave zagrenile praznovanje - nadaljevanje s 1. strani»bohinj je v treh letih doìvel è drugo ve~jo poplavo. Po obsegu vode je ta ve~ja, verjetno pa bo {koda manj{a. Zaradi narasle Save, ki je poplavila cesto, je bila zaprta cesta Bled - Bohinj. Jezero je nenormalno naraslo za tri metre. V 50-ih letih ni bilo tako visokega nivoja, zato smo zaprli tudi cesto Bohinjsko jezero - Ukanc in tudi cesto v Staro Fuìno. Promet je bil preusmerjen ~ez Pokljuko. Bohinj je bil za 40 ur odrezan od sveta. Danes pono~i ( ) je voda za~ela izredno hitro upadati in stanje se po~asi normalizira«, je pojasnjeval potek dogodkov med prazniki Boris Roì~, poveljnik civilne za{~ite v Bohinju. S finan~nimi sredstvi, ki so jih v letu 2008 v Bohinju dobili za odpravo posledic povodnji, ki je Bohinj prizadela v letu 2007, so veliko postorili, tako da ob tokratnih poplavah ni bilo ve~ toliko nanosov materiala. Voda je zaradi o~i{~enih pretokov hitreje odtekala.»navodila, ki so jih posredovali vremenoslovci, so nam zelo pomagala. Ko so vode za~ele nara{~ati, smo è vedeli, da moramo za~eti odma{evati vse prepuste. Tega smo se lotili skupaj z doma~ini in komunalo. Tako je ta ve~ja voda, ki je pri{la med prazniki, teko~e Z leve proti desni: ùpan Franc Kramar, premier Borut Pahor, poveljnik civilne za{~ite Boris Roì~, v ozadju podùpan Joè Sodja in obrambna ministrica Ljubica Jelu{i~. Foto: M. P. P. odtekala», je poudaril Roì~. Na terenu je ves ~as praznikov delalo 10 gasilskih dru{tev, delovalo je 15 do 20 ~rpalk, {tevilne pa so imeli tudi doma~ini sami. 40 gasilcev, ki so bili na terenu ves ~as, je ~rpalo vodo iz okoli 100 zalitih kleti. Popolnoma je poplavilo kamp Danica v Bohinjski Bistrici, prav tako je voda odrezala vas Brod. Tako kot v povodnji pred tremi leti je bila tudi tokrat bolj prizadeta spodnja bohinjska dolina. Bohinj je obiskal tudi premier Borut Pahor in se v spremstvu ministrice za obrambo Ljubice Jelu{i~ in republi{kega poveljnika za civilno za{~ito Mirana Bogataja sre~al s predstavniki Ob~ine Bohinj in jim zagotovil, da bo dràva Bohinjcem nudila potrebno ob njegovem obisku v soboto, 26. decembra, je bilo namre~ jasno, da bo {koda v Sloveniji ve~ja od zakonsko predpisanih 2,7 milijona evrov, ko dràva na podlagi Zakona o odpravljanju posledic naravnih nesre~ nameni finan~na sredstva za obnovo.»vlada bo hitro tako kot doslej interventno reagirala in pomagala tako posameznikom kot ob~inam zato, da si bodo po poplavah opomogli,» je zatrdil premier. Vlada, ki se je pred koncem leta è seznanila z informacijo o poplavah, bo o vi{ini pomo~i dràve prizadetim obmo~jem odlo~ala takoj, ko bodo zaklju~ena poro~ila o nastali {kodi, kar bo predvidoma v za~etku februarja. Mojca Polajnar Peternelj Meritve gladine Bohinjskega jezera Gospa Marija Šetina Duharjeva gospa je tako kot obi~ajno vsako jutro tudi pred in med poplavami opravila meritve na meritveni to~ki Sv. Duh (med 0 in 10 cm gladina jezera normalno niha, vse kar je ve~, je è nara{~anje gladine jezera): cm; cm; cm; cm in popoldne ob cm; cm, ob 13. uri cm in ob 17. uri cm; cm; cm. Zahvale Sosedom, Marici, Mariji, Maticu, Petru, Vojku, Slavku, gasilcem PGD Bohinjska Bistrica in PGD Gradi{~e Bitnje ter Reìjskemu obratu Bohinjska Bistrica se iskreno zahvaljujeva za pomo~ ob nedavni povodnji. Hvala! Milka in Zahvaljujeva se vsem, ki so nama ob nedavni poplavi nesebi~no prisko~ili na pomo~. Aleksandra in Franc Kramar Ob Bohinjskem jezeru Na mostu Savica-Brod Foto: Bo{tjan Mencinger Foto: Roman Pekovec V imenu Prostovoljnega gasilskega dru{tva Savica Polje se vsem krajanom Bohinja najlep{e zahvaljujem za prostovoljne prispevke v mesecu decembru, mesecu, ki nam ni bil ravno naklonjen kot veseli december, ampak smo morali preko praznikov kar po{teno garati. Z va{o pomo~jo smo zbrali 3.006,80 evrov, porabili pa jih bomo izklju~no za posodobitev na{e gasilske opreme. Kot opaàte, je v zadnjem ~asu vedno ve~ poplav in elementarnih nesre~, tako da si bomo s tem prispevkom lahko laè kupili novo opremo in zamenjali staro, è dotrajano. Sluìla nam bo za bolj{o varnost krajanov v na{em gasilskem okoli{u in tudi {ir{e. Vsem krajanom Bohinja pa èlim predvsem sre~no in zdravo novo leto Darko Loncnar, predsednik PGD Savica - Polje

4 4 aktualno Franc Kramar, ùpan Ob~ine Bohinj ê bo zakon o TNP v predlagani obliki sprejet, bomo Bohinjci veliko pridobili Franc Kramar, bohinjski ùpan, je znan po tem, da nima dlake na jeziku. Je oster, kriti~en do napak drugih, milosten pa ni niti do svojih. Je pravi trmasti Bohinjec, kot se ozna~i tudi sam, saj v tistem, v ~emer misli, da ima prav, ne popusti niti za las. Kak{no je bilo po njegovem leto 2009, kak{ni so na~rti za leto 2010 in {e nekaj drugih tem o tem je tekla najina beseda v predprazni~nih dneh ( ). V letu 2009 je v Ob~ini Bohinj potekalo ve~ projektov. Katere bi sedaj, ob koncu leta, izpostavili? Zagotovo je prvi izgradnja sistema odvajanja fekalnih voda, ki poteka po pred leti sprejeti strategiji. Za~eli smo v Stari fuìni, nadaljevali v Rib~evem Lazu, pred zaklju~kom pa je tudi nov primarni vod v spodnji bohinjski dolini. Kon~no smo zaklju~ili prenovo dràvne Jelov{ke ceste. Prenovili in na novo postavili smo nekaj mostov. Po poplavah v letu 2007 smo uredili ve~je odtoke in popravili ceste. Pomembna je tudi nova knji`nica, ~eprav bo vrata odprla {ele naslednje leto. Poleg tega smo pripravili veliko dokumentacije za projekte, ki so pred nami v letu Zagotovo je bilo dobro tudi to, da so ljudje dobili povrnjena finan~na sredstva iz telekomunikacijskega vlaganja. Dobili smo nov hotel v Bohinjski Bistrici, razvoj poteka tako na Voglu kot na Kobli. Mislim, da smo se trudili, da smo tisto, kar so na{i ob~ani pri~akovali, naredili, mogo~e celo kaj ve~. Potrebno pa se je zavedeti, da smo v te`ki gospodarski situaciji. Kljub vsemu smo uspeli ohranjati stanje, v katerem ni pri{lo do kak{nih socialnih bomb. Vklju~evali smo se tudi na Lipu, spremljamo ostalo gospodarstvo v Bohinju. Velike brezposelnosti v na{i ob~ini ni, to si {tejem v ~ast. Razvijamo tudi nove programe javnih del, v kolikor bi brezposelnost rasla, ampak dejstvo je, da je gospodarstvo temelj vsega ìvljenja. V Bohinju imamo o~itno na ra~un svoje odmaknjenosti tudi malo sre~e, saj nas republi{ki in svetovni problemi ne zadanejo tako zelo kot ostale. Dejstvo pa je, da so pla~e v gospodarstvu tako majhne, da niso primerne za normalno ìvljenje. Tu pa se bodo morali potruditi drugi, predvsem dràva z ukrepi, ki bodo»prijeli«. Ukrepi, ki bodo u~inkoviti. Ukrepi, ki ne bodo uvedeni zaradi politike in ljudi, ki trenutno vodijo dràvo. Izgradnja nove ~istilne naprave je eden od pomembnih projektov, ki bo potekal tudi prihodnje leto. V Nomenju so se mnenja prebivalcev glede sprva predvidene lokacije ~istilne naprave zelo delila. Zdaj boste ~istilno napravo Franc Kramar gradili v industrijski coni v Bohinjski Bistrici. Ste za ta projekt namenjena evropska sredstva uspeli obdràti tudi za prihodnje leto? Evropska sredstva smo s pomo~jo na{ega dràvnega poslanca Antona Urha obdràli v dràvnem prora~unu tudi za prihodnje leto. Smo v fazi aktivnega pridobivanja gradbenega dovoljenja za ~istilno napravo v Bistrici. To bo ~istilna naprava, narejena po strokovnih parametrih in prilagojena potrebam varovanja okolja. Z novo ~istilno napravo bomo veliko pripomogli k temu, da bomo to okolje, ki je è malo degenerirano, sploh v zgorjnem delu Save Bohinjke, ohranili. Zakaj ne gradimo na Nomenju? Ker, kot sem è javno povedal, proti volji ljudi ne bomo {li. ê so ljudje proti gradnji, kar dokazuje 106 podpisov krajanov, smo se pa~ demokrati~no odlo~ili za prelokacijo. Roko na srce, ta lokacija v Bohinjski Bistrici je realna. Lokacija na Logu pa bi seveda potrebovala naprej izdelavo dràvnega lokacijskega na~rta, potem pridobivanje zemlji{~a, kar je {e velik problem, nato pa {e pridobivanje gradbenega dovoljenja in ne verjamem, da bi vse to v enem letu zmogli. Evropska sredstva bi potem res lahko tudi izgubili. K slabemu gospodarskemu poloàju v Bohinju zagotovo prispeva stanje v hotelih, ki so v lasti dru`be Alpinum. Hoteli propadajo è nekaj let, dràva kljub svoji udele`bi pri izvirnem grehu (prodaji hotelov) doslej ni pomagala. Pred dnevi ste se sestali z gospodarskim ministrom Lahovnikom. Kaj sta se dogovorila? Kot ùpan lahko javno opozarjam na ta problem, kar tudi ves ~as delam. Zaradi pla~ilne nediscipline upravljavca hotelov sem uporabil pravna sredstva in tudi sodno preganjal takrat odgovorne za pla~evanje turisti~ne takse. Dejstvo je, da je ob~ina v tem primeru premajhna, da bi z lastnikom lahko ve~ naredila, kot je. Dràva pa bi lahko znotraj vzvodov, ki jih ima, navezala stik z lastnikom. To mi je minister Lahovnik na najinem sre~anju tudi obljubil. Za za~etek bo pooblastil g. Hribarja, direktorja direktorata za turizem, da naveè stik z lastnikom in ga vpra{a, kak{ni so njegovi strate{ki na~rti za hotele, ki jih ima v lasti. Tako bi se re{itev mogo~e lahko na{la. Primer bohinjskih hotelov je zelo podoben primeru kak{nega Istrabenza ali Pivovarne La{ko. Neka izbrana struktura slovenskega»ve~~loveka«se je od-

5 lo~ila, da bo pobasala vse dru`bno premoènje in del tega je tudi lastninjenje bohinjskih hotelov. Upam tudi, da se je denar od kupnine sklada za razvoj TNP, ki je bil dvajsetodstotni lastnik, pametno naloìl. Tak{no stanje sem podedoval in v okviru zakonskih mo`nosti naredim vse. Zavedati pa se moramo, da je stali{~e, da politika v gospodarstvo nima pravice posegati, sploh pa ne v lastni{ka razmerja. Upam, da bo dràva vseeno prepoznala Bohinj kot nek eminenten prostor in da propadanje hotelov ni slabo samo za Bohinj, ampak za destinacijo Slovenije v evropskem in celo svetovnem merilu. Stanje se je v zadnjih mesecih v teh hotelih tako zaostrilo, da zaposleni dobivajo pla~e è v obrokih in z zamudo. To je katastrofa. Naj lastniki kupijo kak{no jahto, kak{en vikend manj! V Sloveniji se je razvila ~udna diferenciacija: var~uje se pri pla~ah, bajna premoènja, jahte in ostalo pa ostajajo neobdav~ena. Hudo me moti, da doslej nobena politi~na oblast v Sloveniji, ne leva, ne desna ni znala tega presekati. Kljub temu upam, da bo minister Lahovnik, tako kot je obljubil, v Bohinj spomladi res pri{el. aktualno Neka druga, dolga zgodba pa bo le, kot je videti, dobila sre~en konec za Bohinjke in Bohinjce. Vlada je namre~ 10. decembra vendarle sprejela predlog zakona o TNP in ga è poslala v dràvni zbor v nadaljnjo obravnavo. Kak{en je po va{em mnenju ta zakon? Mislim, da je tak, kakr{en je, za Bohinjce {e sprejemljiv. Je omejevalen, ker je pa~ zakon o naravni vrednoti in kot tak to mora biti, vendar smo se Bohinjci v teh omejitvah nekako prepoznali. ê pa ga bodo v proceduri spreminjali, bomo temu mo~no nasprotovali, ker je zakon tak, kot je sedaj, dober za lokalno prebivalstvo. Zakon je kompromis in ni idealen. To ni zakon, ki bi ostale Slovence izena~eval z lokalnim prebivalstvom, ki ìvi v parku. [e vedno ima 53 omejitev, ampak daje dobre mo`nosti za to, da se bo lahko Bohinj na podro~ju turizma, kmetijstva, gozdarstva in ribolova v soìtju z naravo normalno razvijal. V njem so predvidene finan~ne stimulacije, predvidena je tudi selitev sedeà z Bleda v Bohinj. V njem se bodo lahko zaposlili bodo~i rodovi Bohinjcev, intelektualcev. V Bohinju takih slu`b ni veliko. Prav je tudi, da je sede` parka neposredno pri prebivalstvu, da mu nudi strokovno pomo~, da se ljudje lahko nanj obra~ajo. ê bo zakon v taki obliki sprejet, bomo Bohinjci veliko pridobili. Katere so najpomembnej{e postavke è sprejetega ob~inskega prora~una za 2010? Prora~uni so obi~ajno kompromisi razli~nih èlja in potreb. Zna~ilnost prora~una za 2010 je, da eno tretjina predstavljajo evropska in dràvna finan~na sredstva, kar je uspeh. V njem so zajete velike investicije: kanalizacijski sistem, ~istilna naprava, primarni vod, kolesarska steza, mrli{ke veìce v Srednji vasi itn. Nadaljevala se bo rekonstrukcija Jelov{ke ceste, v kateri bo sodelovala tudi dràva. Dosedanje projekte nadaljujemo in jih sku- {amo pripeljati do konca. Znotraj prora~una zagotavljamo tudi socialno varnost in vse zakonsko predpisane obveznosti na {olskem, otro{kovarstvenem, {portnem podro~ju itn. Sledimo èljam in potrebam kraja. Ve~krat pravim, da je treba preveriti, kako ljudje razmi{ljajo, kaj potrebujejo. Vsakemu je seveda nemogo~e ustre~i. Lahko pa re~em, da sem v {tirih letih vse dobre predloge, tudi tiste s strani opozicije, sprejel in jih vklju~il v prora~un. 5 Kaj èlite {e uresni~iti pred iztekom va{ega mandata? Kaj èlim? Svoje èlje sem zapisal v memoradumu prora~una. Predvsem bi èlel, da gospodarstvo okreva. Mislim, da se v Sloveniji pozablja na to, da je gospodarstvo srce obstoja. Zame je gospodarstvo najpomembnej{e. Ker vem, da iz njega ~rpa ob~ina in ker vem, da je podlaga za vse ostale transferje, kot so npr. dru{tvene dejavnosti, sociala itn. ê si gospodarstvo ne bo opomoglo, bo ob~ina propadala. Mislim, da se v Sloveniji do gospodarstva ne obna{amo odgovorno. Pustili smo gospodarstvo lastni{ko»pomrharit«, lastniki si kupujejo jahte, delavci pa so jim zadnja skrb. V Lipu Bohinj se npr. stvari premikajo na bolje, saj je avstrijski lastnik dal boì~nico zaposlenim. Res da ni velika, je pa pokazal dobro si, da Slovenija kon~no postane urejena pravna dràva in za~ne ustvarjati pogoje za razvoj gospodarstva. Odkar sem ùpan, to delam v okviru mo`nosti, ki jih imam. Res je, da ob~ina Bohinj nikoli ne bo industrijska ob~ina, teìti mora k tistim gospodarskim dejavnostim, za katere ima pogoje: turizem, kmetijstvo... êprav tudi industrije ne smemo zanemarjati. Bil bi najbolj sre~en ùpan, ~e bi imeli vsi zaposleni Bohinjke in Bohinjci dobre pla~e, ker bi bili ljudje bolj{e volje, lep{e bi bilo tudi biti ùpan. Tako pa so problemi, ki jih v~asih lahko, drugi~ pa jih ne more{ re{iti. Ampak glede na to, da sem v~asih trmast Bohinjec, kak{no stvar prebijem, kar bo pokazal tudi {e ~as. Mogo~e se bo to videlo {ele takrat, ko ne bom ve~ ùpan. Na prihodnjih volitvah ne boste ve~ kandidirali? Na to ne bom odgovoril. O tem se bom {e odlo~il skupaj s svojo druìno. Tekst in foto: Mojca Polajnar Peternelj Predlog novega zakona prina{a tudi nove finan~ne obveznosti dràve Na decembrski novinarski konferenci so v Javnem zavodu Triglavski narodni park predstavili svoje na~rte za prihodnje leto, nadaljnji razvoj informacijskih mest v TNP in program ohranjanja biotske in krajinske pestrosti na Pokljuki. Nedavno pa so prejeli tudi eno najodli~nej{ih priznanj za narodne parke v Evropi, saj jim je Svet Evrope podalj{al diplomo za zavarovana obmo~ja. Mag. Martin [olar je spregovoril tudi o poteku sprejemanja novega Zakona o Triglavskem narodnem parku, za katerega meni, da je dober kompromis, saj z njim ni nobena od vpletenih strani povsem zadovoljna. Za prebivalce je prestrog, za naravovarstvenike pa premil. Direktor TNP je opozoril tudi na to, da novi zakon prina{a tudi {tevilne nove finan~ne obveznosti dràve, saj je v novem predlogu zakona, kar je novost, opredeljeno, da mora zakonodajalec zagotoviti obstanek naravovarstvenih ciljev v prvem obmo~ju. Prav tako priznava, da bi ob vseh novih nalogah, ki jih bo dobil TNP, potreboval deset novih zaposlenih, saj sedanjih petdeset ne bo zadostovalo.»zakon prina{a ve~ pristojnosti zavodu TNP. Na{i nadzorniki bodo imeli pristojnosti za 35 prekr{kov, zdaj jih imajo za pet ali {est. Dobro je, da bo zakon natan~no dolo~al pristojnosti in{pekcijskih slu`b.» Po novem zakonu bo zavod TNP dajal obvezna strokovna mnenja za vse gradnje in soglasja za prireditve, taborjenja, letalske prelete ipd. Sicer pa je mag. [olar poudaril, da bodo v TNP predlog zakona podrobno preu~ili in pripravili svoje mnenje za sprejem v dràvnem zboru. V prihodnjem letu v TNP na~rtujejo za~etek gradnje informacijskega in izobraèvalnega sredi{~a Bohinjka v Stari Fuìni, ki bo dokon~an do konca leta, celotna nalo`ba, vredna 1,3 milijona evrov, pa bo zaklju~ena do leta Tudi ostala informacijska sredi{~a se bodo {e bolj povezala s turizmom v Julijskih Alpah. Obogatili bodo tudi informacijsko to~ko na prostem pri Mrzlem Studencu na Pokljuki in prenovili tamkaj{nje parkiri{~e. Nadaljevali bodo z mednarodnimi projekti. V letu 2009 se je tako è zaklju~il program ohranjanja biotske in krajinske pestrosti na Pokljuki, v sklopu katerega so v decembru izdali li~no zloènko o planini Klek. M. P. P. Opravi~ilo V decemberski {tevilki Bohinjskih novic je v ~lanku Obnovljen most v Nomenju àl pri{lo do pomote. Jeklene vrvi, ki so jih uporabili pri gradnji novega mostu, je prijazno podarili Smu~arski center Kobla in Vogel, kot smo pomotoma zapisali. Vsem prizadetim se opravi~ujemo. Uredni{tvo

6 6 aktualno Mija Ogrin, ~lanica bohinjskega ob~inskega sveta Vsak naj opravlja tisto delo, za katero je strokovno usposobljen Ob koncu leta smo o delovanju ob~inskega sveta, lokalne samouprave in sodelovanju z dràvo spregovorili z Mijo Ogrin, opozicijsko svetnico iz vrst SDS. Kako vidite delovanje ob~inskega sveta v preteklem letu, obdobju? V Ob~inskem svetu Ob~ine Bohinj nas je 16 svetnic in svetnikov, ki so nas Bohinjke in Bohinjci izvolili iz razli~nih list politi~nih strank ali neodvisnih list. Ob~insko politi~no usmeritev naj bi oblikoval ùpan skupaj z ob~inskim svetom. V preteklem obdobju, glede na neaktivnost svetnic in svetnikov, tega javno ni zaslediti. Nekateri v razpravah na ob~inskih sejah ne sodelujejo in enostavno pri glasovanju dvignejo roko. Zakaj je temu tako, lahko samo ugibam: ali nimajo svojega politi~nega prepri~anja ali si ne upajo povedati druga~nega mnenja. Nekateri govorijo veliko, èlijo biti duhoviti in povedo tudi kak{no stvar dvakrat. In seveda so tudi taki, ki so dobri. Sama povem svoje mnenje ali mnenje ob~inskega odbora SDS Bohinj, ki zastopa stali{~a v dobrobit vseh ob~ank in ob~anov. V skladu s tem tudi glasujem. V ob~inskem svetu pogre{am demokrati~no in pluralno obna{anje, kar pomeni, da nismo vsi enakega mnenja in prepri~anja, kar je potrebno tudi spo{tovati. Na katerih podro~jih vidite mo`nost izbolj{anja delovanja lokalne samouprave? V okviru ob~inskega sveta delujejo komisije, ki bi morale biti sestavljene iz predstavnikov list v sorazmerju z volilnim rezultatom. Na ob~inskih volitvah 2006 je SDS dobil 10,85 %, na{a zastopanost v komisijah pa je 7-odstotna. Kje je morala? Znano je, da so nekateri na{i biv{i ~lani le izrabili ime stranke za vstop v ob~inski svet in komisije. [koda, da zakon tega ne ureja druga~e. ê bi bile komisije ob~inskega sveta aktivnej{e in razpravljale tudi o problematiki za podro~je, za katerega so ustanovljene, bi bila lokalna samouprava bolj{a, predvsem v pomo~ ob~inski upravi in ùpanu; tako pa uprava sama oblikuje tudi razna stali{~a. Kaè se, da predsedniki komisij ne oblikujejo dnevnega reda sestankov komisij, ker so na dnevnem redu ve~inoma samo to~ke kot za prihajajo~o ob~insko sejo. Komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja je najpomembnej{a komisija, a najbolj pristranska. Na predlog slednje komisije so imenovani ~lani v razne nadzorne svete, svete in odbore. Zadnja leta je ta Mija Ogrin komisija predlagala v potrditev ob~inskemu svetu vedno kandidate na podlagi politi~ne usmeritve in ne na podlagi strokovnih referenc. Od na{ih kandidatov ni bil izbran nih~e, kljub temu, da smo predlagali primerne, izobraène in strokovno usposobljene kandidate. Nova sestave te komisije bi izbolj{ala delovanje lokalne samouprave, kar pa je v pristojnosti ùpana. Sem mnenja, da naj opravlja vsak tisto delo, za katero je strokovno usposobljen in to bo najve~ja dobrobit Bohinja. Katere so po va{em mnenju najve~je teàve v delovanju lokalne samouprave? V Bohinju bi morala vladajo~a lokalna oblast prerasti osebni interes, osebne zamere in se ozreti tudi na tiste Bohinjce, ki so tiho in potrpe`ljivo ~akajo, kot so v mitu 'Ko je Boh svet delil'. Toda v mitu so bili ti ljudje nagrajeni, v tem primeru z naravnim bogastvom, kaj pa danes? Kako vidite sodelovanje z dràvo? V mandatu Jan{eve vlade, se je s strani dràve veliko naredilo za Bohinj. Ob poplavah 2007 smo dobil kar nekaj milijonov evrov za sanacijo poplave, v rekordnem ~asu je bila obnovljena Osnovna {ola dr. Janez Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Potrjeni in sprejeti so bili projekti: obnova Zdravstvenega doma v Bohinjski Bistrici, projekt kanalizacije in lahko bi na{tevala {e veliko stvari do Biatlonskega centra na Pokljuki. Kak{en napredek s pomo~jo dràve. Na{o ob~ino so v tem mandatu obiskali tudi poslanci vladajo~e koalicije in takratni predsednik vlade Janez Jan{a. In kako nam kaè sedaj? V Sloveniji rekordno nara{~a brezposelnost (pribliùjemo se {tevilu ), gospodarstvo upada, dràva se zadolùje, vse ve~ja je centralizacija podeèlje nazaduje. Znano je, da tudi leto{njega razpisa, ki bi omogo~il zagon 450-im projektom v slovenskih ob~inah, iz katerega bi bilo mogo~e ~rpati 296 milijonov evrov nepovratnega evropskega denarja, s strani Slu`be Vlade RS za lokalno samoupravo ni bilo. Ali ima Ob~ina Bohinj za ta razpis pripravljen kak{en projekt, mi kot opozicijski svetnici ni znano, zagotovo pa jih je na Gorenjskem veliko. Pri sprejemanju novih zakonov v parlamentu pri~akujem razumnost, tudi pri zakonu o Triglavskem narodnem parku. V Bohinju je narava v zadnjem ~asu ve~krat pokazala svojo mo~ in tega ne morejo spremeniti ne zakon, ne dràva, ne denar. Kar lahko naredimo je le to, da preudarno na~rtujemo in ravnamo s prostorom. Bohinjke in Bohinjci smo trdoìvi in delovni ljudje, tukaj imamo svoje korenine stoletja, tiso~letja in verjamem, da bomo tudi ta krizni ~as prestali brez ve~jih pretresov. Naj izkoristim tale pogovor in vsem zaèlim zdravo in uspe{no leto Adrijan Dùdàr

7 iz na{ih krajev 7 Zavod sv. Martina praznuje velike uspe{nice Ti si mi v krvi, ob spremljavi simfoni~nega orkestra pod vodstvom dirigenta, aranèrja in producenta skupine Patrika Grebla. Vstopnice za koncert bodo sre~ke, ki vsaka prina{a darilo. Tako ste po zaklju~ku koncerta zopet vabljeni pred Zavod sv. Martina, da se pogrejete ob kuhanem vinu in ~aju in prevzamete darila. Toplo vas povabimo, da se nam pridruìte ob na{em praznovanju. Veseli vas bomo! Stanovalci in zaposleni v Zavodu sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju Dedek Mraz za otroke iz rejni{kih druìn Porodi se ideja potrebuje ~as, da dozori potrebuje ljudi, ki verjamejo vanjo potrebuje pridne in dobre ljudi, da jo uresni~ijo. Tako bi lahko rekli za hi{o, Zavod sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju, katere del smo vsi, tisti, ki tukaj bivajo, mi, ki tukaj sluìmo svoj vsakdanji kruh, in tudi oni, ki pridejo na obisk ali preìvet kak{no prijetno urico v na{i dru`bi. Radi smo tu, radi sprejmemo vsakogar, trudimo se vsak po svojih mo~eh. To je res veliko delo, ki je nastalo s pomo~jo vseh ljudi, ki ste verjeli v idejo in ste jo pomagali uresni~iti. Lahko smo hvale`ni vsem, pa tudi Stvarniku, da imamo v ob~ini tako lep dom, ki odseva zrcalo doma~ega ognji{~a. Vse ljudi dobre volje in odprtega srca vabimo, da se nam pridruìjo pri na{em praznovanju prve obletnice: v petek, 15. januarja, bo praznovanje namenjeno stanovalcem Zavoda sv. Martina. Popoldne bomo imeli slovesno ma{o, po njej pa druènje ob doma~em ognji{~u; v soboto, 16. januarja, ob bo predavanje Metke Klevi{ar. Ob na{e ognji{~e smo povabili Metko Klevi{ar, ki nam bo iz svoje zakladnice znanja in izku{enj popestrila popoldne. Prav posebej ste na to sre~anje vabljeni svojci na{ih stanovalcev. Dobrodo{li ste seveda tudi vsi ostali. Metka Klevi{ar, zdravnica, publicistka in prevajalka, je leta 1969 diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1977 je opravila specializacijo iz onkologije radioterapije in delala na Onkolo{kem in{titutu v Ljubljani z bolniki s plju~nim rakom do upokojitve leta Leta 1995 je s sodelavci ustanovila Slovensko dru{tvo hospic. Za svoje delo je leta 1994 dobila priznanje dobrotnice leta, leta 1995 je postala Slovenka leta, leta 2001 pa je dobila nagrado mesta kot {tudentka je zbolela za multiplo sklerozo. V {tevilnih ~lankih, knjigah in predavanjih se loteva tem o zdravju, bolezni in umiranju. Doslej je izdala {est samostojnih knjig; v soboto, 16. januarja, ob bo ma{a v farni cerkvi in po njej koncert; v nedeljo, 17. januarja, ob bo ma{a v farni cerkvi in po njej blagoslov kipa sv. Martina pred domom. Po deseti ma{i v farni cerkvi se bomo preselili pred glavni vhod Zavoda sv. Martina, kjer bo kraj{a slovesnost z blagoslovom bronastega kipa sv. Martina, ki ga je za to prilo`nost izdelal kipar Stanislav Kolman z Zgo{e. V nedeljo, 17. januarja, ob bo v farni cerkvi sv. Martina v Srednji vasi koncert terceta Eroika. Trije izjemni vokalisti so nase prvi~ opozorili na Emi 2007, ko so s priredbo pesmi Stop Omarja Naberja osvojili Slovenijo. Matja` Robavs (bariton), Alja` Farasin (tenor) in (tenor) so klasi~no izobraèni in {olani pevci, brez dvoma tudi po strokovnotehni~ni plati povsem enakovredni pop-opernim pevcem, zbranim v slovitem kvartetu Il Divo. Leto{njega septembra so izdali te`ko pri~akovani prvenec, ki med drugim vsebuje sveè interpretacije znanih slovenskih uspe{nic Ko zvonovi zapojo, Stop, Dan ljubezni, Namesto koga roà cveti, Ko mene ve~ ne bo ter {panske prepesnitve Otroci so se dedka Mraza zelo razveselili. Center za socialno delo Radovljica in Lions klub Bled sta v decembru pripravila è tradicionalno novoletno obdaritev otrok iz rejni{kih druìn. V soboto, so se rejni{ke druìne, ki delujejo na obmo~ju CSD Radovljica in tiste, ki imajo v oskrbi otroke, za katere je CSD Radovljica pristojen, zbrale v avli O[ Antona Jan{e v Radovljici. Mo~no jutranje sneènje ni bilo ovira, da se ne bi odzvali povabilu dedka Mraza. V uvodnem kulturnem programu so se u~enci O[ Antona Jan{e izkazali kot izjemni glasbeniki in pravi virtuozi. Dedku Mrazu je darila za otroke v rejni{tvu in rejnice pomagal v ko{ naloìti Lions klub Bled, darila za otroke rejnic pa je pomagal nakupiti CSD Radovljica. Skromna pozornost se je v velikih èpih dedka Mraza na{la tudi za nastopajo~e. Triki ~arovnika Braneta so tako otroke kot odrasle pustili brez besed. [e danes ne vemo ali se zaj~ki res hranijo z golobi. Ob zaklju~ku smo se posladkali z dobrotami, ki so nam jih v okviru novoletnih aktivnosti prijazno poklonili ~lani Dobrodelnega kluba Leo Brdo Gorenjka Lesce. Vsem, ki so prispevali svoj dele` k temu, da so otro{ke o~i zaàrele, se najlep{e zahvaljujemo. Prijetno je spoznanje, da smo pripravljeni darovati svoj ~as in poiskati poti, da preìvimo lepe skupne trenutke, saj kot bi rekel mali princ, ki je krasil steno avle: Bistvo je o~em nevidno Meta [ilc Rok za oddajo prispevkov: sreda, 20. januarja 2010 Prispevke lahko po{ljete na elektronska naslova: bohinjske.novice@bohinj.si ali na mojca.polajnar@gmail.com ali na naslov: Ob~ina Bohinj, Triglavska 35, Bohinjska Bistrica dolìna: do 2000 znakov s presledki, naslov, podpis avtorja foto: avtor fotografije Uredni{tvo Bohinjskih novic

8 8 iz na{ih krajev Ustvarjalnice smeha, topline in prijateljstva V Sloveniji je povpre~no 20 odstotkov prebivalcev starih nad 65 let in velikokrat ìvijo na obrobju dru`be in od nje pozabljeni. V Bohinju dru{tva, kot so Rde~i kri`, dru{tvo upokojencev in dru{tvo Invalid v sodelovanju z ob~ino in zavodom sv. Martin, è zdaj z raznimi aktivnostmi skrbijo za vklju~evanje starej{ih. Kljub temu so potrebni posebne pozornosti tudi zaradi ve~jega {tevila starej{ih od slovenskega povpre~ja in ve~je oddaljenosti tako od ve~jih mest kot tudi od centra, Bohinjske Bistrice. Prav zato je v Bohinju na{el mesto projekt 65 plus za aktivnost, prenos znanja in prostovoljstvo v starosti, ki se je za~el septembra 2009 in bo trajal 18 mesecev. S pomo~jo ob~ine in bohinjskih dru{tev ter organizacij ga izvaja zavod Papilot iz Ljubljane. Podprt je s subvencijo Islandije, Lichtensteina in Norve{ke preko finan~nega mehanizma EGP in norve{kega finan~nega mehanizma. Medtem ko je bil do zdaj projekt v pripravi, je decembra naredil svoj prvi korak s konkretnimi akcijami. Na decembrskih ustvarjalnicah so udeleènci izdelali li~na prazni~na darila ter boì~ne in novoletne vo{~ilnice, s katerimi so obdarili vse Bohinjce, starej{e od 65 let. Na ustvarjalnicah so se ob toplem ~aju in pi{kotih druìli v Bohinjski Bistrici v KD Joà A`man, Srednji vasi v prostorih Zavoda sv. Martina, na Koprivniku v prostorih nekdanje osnovne {ole ter v Stari Fuìni v prostorih Kulturnega doma. Ker je bil eden od namenov ustvarjalnic tkanje medgeneracijskih vezi, so prazni~na darila poleg starej{ih izdelovali tudi otroci. Skupaj so naredili mini boì~ne aran`maje, novoletne okraske in vo{~ilnice. V vo{~ilnice so zapisali vo{~ila, kot so si jih nekdaj ob boì~u in novem letu izrekali Bohinjci. Med temi se je na marsikatero vo{~ilo è pozabilo in je bilo treba kar malo pobrskati po spominu. Izdelke so ob koncu ustvarjalnic zavili v darilni papir ter k vsakemu darilu pritaknili {e vo{~ilnico z lepimi èljami. Starej{e ob~ane so po posameznih krajevnih skupnostih obiskali in s toplo besedo, darilcem ter vo{~ilnico obdarovali prostovoljci. Aktivnosti se bodo zdaj nadaljevale vsak prvi teden v mesecu. Prve delavnice so è potekale v tem tednu, in sicer v torek, 5. januarja, od do na Koprivniku (v stari {oli) in od do v Zavodu sv. Martina v Srednji vasi, v sredo, 6. januarja pa od do v Stari Fuìni (kulturni dom) in od do v Bohinjski Bistrici (dru{tveni dom). Tema tokratne delavnice je bila {ola spomina. V februarju bodo aktivnosti ob istih urah ter na istih lokacijah kot v januarju in sicer prvi torek, 2. februarja in prvo sredo v mesecu, 3. februarja. Za vse, ki imajo teàve pri prevozu, bo organiziran tudi prevoz. Vsi, ki ta prevoz potrebujejo, naj to javijo na telefonsko {tevilko Starej{i za starej{e Sabina Jagodnik, Papilot in Katarina Ko{nik Dru{tvo upokojencev Bohinjska Bistrica je v mesecu septembru 2009 pri~elo z aktivnostmi v projektu Zveze dru{tev upokojencev Slovenije: Starej{i za starej{e - za vi{jo kakovost ìvljenja doma. Namen projekta je ugotoviti razmere, v katerih ìvijo starej{i nad 69 let, ugotoviti ali potrebujejo kak{no obliko pomo~i in jim pomagati urediti to pomo~ s prostovoljci v obliki druàbni{tva, raznih pomo~i pri delu, prevozih in podobno ali pa jim pomo~ priskrbeti pri javnih slu`bah in humanitarnih organizacijah. Vsi prostovoljci v projektu so zavezani k varovanju osebnih podatkov. Do konca novembra 2009 so prostovoljci dru{tva obiskali è 768 starej{ih ob~anov, od katerih jih je v anketi sodelovalo 627. Z obiski in anketami je bilo ugotovljeno, da ve~ina ob~anov pomo~i ne potrebuje, oziroma jim to pomo~ nudijo svojci. Za tiste, ki pa potrebujejo pomo~, jih je nekaj na pobudo dru{tva obiskala patrona`na slu`ba, nekaterim pa bo za druge oblike pomo~i {e poskrbljeno. Vsi ob~ani se za sodelovanje v anketah niso odlo~ili. V primeru, da bi se v bodo~e èleli vklju~iti v projekt ali bi èleli obisk prostovoljca, objavljamo telefonsko {tevilko dru{tva, kamor lahko pokli~ete: Na to {tevilko lahko pokli~ete tudi v primeru, da potrebujete pomo~. Lahko pa se seveda obrnete direktno na prostovoljca na terenu. Zahvaljujemo se vsem, ki so prostovoljce prijazno sprejeli in sodelovali v anketi. Posebna zahvala pa gre tudi prostovoljcem, ki so za projekt namenili svoj prosti ~as in dobro voljo. Ob tej prilo`nosti èlimo vsem ob~anom zdravja in vitalnosti ter sre~no v letu Matilda Arh in Irena [olar, koordinatorki projekta V okviru prednovoletnih prireditev Tradicionalno v novo leto je za najmlaj{e v dvorani Danica nastopila Damjana Golav{ek in pripeljala tudi dedka Mraza. Foto: Pavel Koro{ec Odlo~ili so se pomagati V torek, 10. novembra, se je manj{a skupina Bohinjcev odpeljala v bolni{nico na Jesenice, kjer so se vpisali v register prostovoljnih darovalcev kostnega mozga. S tem so pove~ali mo`nost ozdravitve ljudem, ki bolehajo za raznimi anemijami in levkemijami. Centri za transfuzijo so odprti v ve~ini bolni{nic v Sloveniji in tam se lahko vsak pridruì skupini prostovoljnih darovalcev. S to majhno gesto lahko veliko pripomorete k zdravju ljudi. Hvala lepa vsem, ki ste se ali se {e boste odlo~ili za ìvljenje. Hvala, dedek Mraz! Franka Pavi} Sodja Bohinjske otroke je v sredo, 30. decembra, v KD Joà A`mana obiskal dedek Mraz. Na pomo~ so mu z darili in prispevki prisko~ili: Slap Bohinj d.o.o., Mercator TC Bohinjska Bistrica, Zagoèn d.o.o., Turisti~no dru{tvo Bohinj, DZS d.d. PE Bled, Bohinj Park hotel d.o.o. in Cestno podjetje Kranj d.d. Ob~ina Bohinj se vsem lepo zahvaljuje! Ob~inska uprava

9 turizem 9 Pogumno naprej Slaba novica. V Bohinju {e kar nimamo snega (~lanek nastaja ). In kot da to ni dovolj, je zadnje deèvje ponovno povzro~ilo veliko {kode. Spet nemo~no pogledujemo v nebo, pregledujemo, no klikamo po razli~nih internetnih straneh, ve~ ali manj z vremensko vsebino, da bi ja zasledili na kak{ni strani tiste, tako te`ko pri~akovane sneìnke. Da bi vsaj na kak{ni strani pisalo, da bo v prihodnjih dneh na{e kraje pre{la fronta (naj je kakr{nakoli è), ki bo prinesla obilne sne`ne padavine. Pa smo tako zelo nemo~ni. Res smo pridno delali, pripravljali bogate programe, ugodne ponudbe, zdruèvali ideje in tako dalje. In sedaj? Kaj naj? Kam naj se {e obrnemo? Oh, dovolj je tarnanja! Gremo naprej! Pogumno! Zakaj, boste vpra{ali? Zato, ker imamo tudi DOBRE NOVICE! Svetovni pokal v biatlonu Na Rudnem polju na Pokljuki je med 16. in 20. decembrom 2009 ponovno potekala tekma svetovnega pokala v biatlonu. Organizatorji so se potrudili in bili smo pri~a zelo lepim tekmam na prenovljenem {portnem centru, ki je tako odli~no prestal prvo preizku{njo. Predsednik svetovne biatlonske zveze je na sprejemu, ki so ga pripravili organizatorji predsednici organizacijskega komiteja, ministrici za obrambo Ljubici Jelu{i~, predal osemletni A certifikat, kar pomeni, da bodo tekme za svetovni pokal v biatlonu na Rudnem polju potekale vsaj do leta Najva`nej{e vpra{anje, ki zahteva odgovor, je, kako napolniti turisti~ne kapacitete tudi v dolini. Tudi v ta namen sva z ùpanom imela nekaj razgovorov z organizatorji in predsednikom svetovne biatlonske zveze. Vsekakor so na{a ciljna skupina navija~i. Primeri dobrih praks kaèjo, da z dobro ponudbo in s pravo~asno promocijo lahko pridobimo nove goste. Uspele prireditve v ~asu boì~no-novoletnih praznikov V ~asu boì~no-novoletnih praznikov se je v Bohinju zvrstilo lepo {tevilno razli~nih prireditev in prav vse so bile zelo dobro obiskane. Te`ko je na{teti vse. Godba Bohinj je za za~etek pod vodstvom novega dirigenta pripravila pester program. Med prireditvami, ki so potekale v sklopu Tradicionalno v novo leto, pa velja izpostaviti vrhunski koncert Avsenikove glasbe, ki bo najbr` {e dolgo odmeval v u{esih poslu{alcev, ki so uìvali v nabito polni dvorani v Kulturnem domu Joà Aàman. Za posebno presene~enje je poskrbel kulinari~ni kroèk O[ dr. Janeza Mencingerja, ki je pod vodstvom Nikice Zor~ pripravil po koncertu pogostitev, katere gostitelj je bil ùpan Ob~ine Bohinj. Odli~no! Nekaj {tevilk Po zadnjih podatkih je bil Bohinj kljub vremenskim neprilikam za novoletne praznike dobro zaseden. No, dobra novica! Med gosti so prevladovali Slovenci in Hrvatje, nekaj je bilo tudi Angleèv. Tudi zadnji statisti~ni podatki kaèjo, da je bilo leto 2009, vsaj kar se ti~e {tevila opravljenih no~itev, zadovoljivo. Tako smo v Bohinju v obdobju od januarja do novembra 2009 ustvarili skoraj no~itev, kar pomeni za pribli`no 6 % manj kot v istem obdobju lani. Vsekakor spodbudna novica, ki pa zahteva kriti~no presojo. Ta pa je odvisna od podatkov, s katerimi razpolagamo. In teh v~asih sploh nimamo ali pa so prirejeni. Najbr` veste, o ~em je govora. Gre za tisti pere~i problem, ki se mu re~e turisti~na taksa, in s katerim se intenzivno ubadamo è lep ~as. In vse dotedaj, dokler stvari na tem podro~ju ne bodo urejene in dokler ne bomo imeli te zavesti, da je turisti~na taksa zakonsko dolo~en prihodek ob~ine, vse dotedaj bodo statisti~ni podatki o ustvarjenih no~itvah nenatan~ni. To pa pomeni, da bodo tudi na{e promocijske in trènjske aktivnosti, ki so odvisne od statisti~nih podatkov, s katerimi razpolagamo nenatan~ne, ~e ne celo zgre{ene. Verjamem, da bomo s skupnimi mo~mi premagali tudi ta problem. Vse pa je odvisno od medsebojnega zaupanja. Zato me izredno veseli dejstvo, da smo v letu 2009 med posameznimi turisti~nimi subjekti in Turizmom Bohinj, javnim zavodom za pospe{evanje turizma, uspeli skleniti tako imenovani»dogovor o poslovnem sodelovanju«, s katerim èlimo, ne samo mo~neje povezati in dodatno utrditi sodelovanje v turisti~ni destinaciji Bohinj, ampak zdruìti prepotrebna finan~na sredstva za promocijo in s tem ve~jo prepoznavnost Bohinja. Pot, ki smo jo ubrali, ni lahka in pomeni veliko dogovarjanj in usklajevanj, da lahko»moja«ali»tvoja«ideja postane»na{a«ideja. Toliko bolj pa veseli dejstvo, da je dogovor è v prvem letu podpisalo 37 ponudnikov turisti~nih storitev. [e en dogodek je, ki ga te`ko spregledam. To je odli~no organizirana konferenca o trajnostnem (zelenem) turizmu, ki je potekala v okviru 3. mednarodnega festivala alpskega cvetja. Bohinj je s tem dokazal, da gre lahko v korak s ~asom, da imamo dobre ideje in da so na{a razmi{ljanja {e kako na mestu. Rezultati in zaklju~ki konference se bodo odraàli tudi na na{em delu v letu Glavne usmeritve na turisti~nem podro~ju v letu 2010 Leto 2010 bo kljub nara{~ajo~im gospodarskim aktivnostim na turisti~nem podro~ju te`ko in naporno. Vsekakor è lahko re~emo, da to ne bo leto prese`kov ampak bomo morali ve~ino aktivnosti in sredstev usmeriti v dodatno promocijo, da bomo zadràli {tevilo no~itev v Bohinju. Zato je predlog programa dela Turizma Bohinj naravnan v dodatno povezovanje na lokalni, regionalni (Julijske Alpe) in nacionalni ravni. Predvsem na lokalni ravni èlimo v {e ve~ji meri k sodelovanju pritegniti turisti~no gospodarstvo in to v vsebinskem in finan~nem smislu (Dogovor o poslovnem sodelovanju). Pri promociji pa se bomo naslonili na obstoje~e trènjske aktivnosti. Ve~ pozornosti bomo namenili doma~emu trgu in trgom v na{i neposredni bliìni, tako imenovanim tradicionalnim trgom (Avstrija, Nem~ija, Italija, Hrva{ka). Nadaljevali bomo aktivnosti na perspektivnih trgih, predvsem trgih vzhodnoevropskih dràv (ê{ka, Madàrska, Poljska) in trgih jugovzhodne Evrope (Srbija, BiH ). V okviru razvoja novih turisti~nih produktov bomo nadaljevali aktivnosti na podro~ju ribi{tva (udele`ba na specializiranem sejmu, promocijski materiali v sodelovanju z ribi{ko druìno in zainteresiranimi turisti~nimi subjekti). Na podro~ju razvoja turisti~nega produkta pohodni{tvo bomo ve~ aktivnosti namenili promociji bohinjske sirarske poti in razvoju tematskih pohodni{kih produktov. Na strate{ki ravni pa bomo skladno z usmeritvami slovenskega turizma (I feel green) vodili aktivnosti za razvoj tako imenovanih zelenih turisti~nih standardov, kjer bi Bohinj lahko postal pilotna regija. Sodelovali bomo pri aktivnostih v zvezi s problematiko vodni{tva v Sloveniji. V sodelovanju s TNP in Kneèvino Monako bomo kot podporo mednarodnemu festivalu alpskega cvetja inventarizirali in interpretirali botani~no dedi{~ino v Bohinju. Skupaj z ob~ino bomo vodili aktivno politiko pobiranja in porabe turisti~ne takse in usklajevali delo na turisti~nem podro~ju itd. Bomo vse to zmogli? Bomo! Tudi z va{im sodelovanjem. Kako je è tisto? Brez sodelovanja ni {lo, ne gre in ne bo {lo. No, pa sem spet napisal. Preden zaklju~im pa {e povabilo na ogled svetovnega pokala v telemarku, ki bo potekal v Senoètih od 15. do 17. januarja. Tudi ta dogodek, (ve~ v tej {tevilki novic izpod peresa Jureta Sodja, sekretarja organizacijskega komiteja) dokazuje, da je Bohinj sposoben organizirati dobre in kvalitetne dogodke na svetovni ravni. Dva dni pred svetovnim pokalom bo na Senoètih in na drsali{~u v Bohinjski

10 10 turizem Bistrici potekal prvi otro{ki zimski festival BO BRRR FE(j)ST. Prav tako vas èlimo povabiti tudi na tekme za Pokal Bohinja. Ja, v Bohinju se dogaja! Ve~ o vsem tudi na V naslednji {tevilki Bohinjskih novice pa nekaj o novem festivalu, ki ga pripravljamo za prve dni marca. Festival se imenuje Wintercamp. Bo nekaj posebnega! Sre~no 2010! Klemen Langus, Turizem Bohinj, foto: Pavel Koro{ec Z glasbo v prazni~ne dni V Kulturnem domu Joà A`mana sta v nedeljo, 27. decembra, Hi{ni ansambel Avsenik in Godalna skupina ~lanov orkestra Slovenske filharmonije obiskovalce z glasbo popeljala v prazni~ne novoletne dni. Zdravja in sre~e je vsem navzo~im zaèlel ùpan Franc Kramar. Za prijetno pogostitev po prireditvi so poskrbeli u~enci Kulinari~nega kro`ka O[ dr. J. Mencingerja pod mentorstvom Nikice Zor~, dipl. ekonomistke gastronomije. Vsem lepa hvala! Ob~ina Bohinj Zimska sezona v TD Bohinj Danes deùje groza. Prvi gostje za boì~ne praznike è odpovedujejo rezervacije. Veliko truda smo vloìli v promocijo in prodajo zimske ponudbe Bohinja. Snega pa ni od nikoder, samo temperature se vi{ajo iz dneva v dan. Prav ni~ niso primerne temu letnemu ~asu. Kljub temu pa se trudimo. Z vsemi smu~i{~i in Aqua parkom smo se ponovno dogovorili za super popuste za goste, nastanjene pri na{ih ponudnikih preno~itvenih kapacitet. Prav tako je vsem tem gostom na voljo brezpla~en ski bus. Kartice za uporabo ski busa gostje dobijo na recepciji dru{tva. V jesenskem ~asu smo veliko truda in finan~nih sredstev namenili ogla{evanju zimske ponudbe na internetnih straneh. Predvsem na trgih Slovenije, Hrva{ke, Srbije, Madàrske in Italije. Udeleìli smo se tudi turisti~nih sejmov in workshopov (Maribor, Zagreb, Beograd, La{ko, Ljubljana, Budimpe{ta...). Za goste smo pripravili {iroko izbiro paketov, v katerih naj bi vsak gost na{el nekaj zase. Vso ponudba paketov je vidna na na{i internetni strani Po novoletnih praznikih bomo pri~eli tudi s te~aji tujih jezikov, imamo {e nekaj prostih mest - pohitite s prijavami ( ). Vse sobodajalce {e enkrat obve{~amo, da je bilo do potrebno izpolniti kategorizacijo nastanitvenih obratov. Posebej opozarjamo na korektno prijavljanje in odjavljanje gostov ter na pla~ilo turisti~ne takse v zakonsko dolo~enih rokih. Obenem se pripravljamo na prihajajo~o poletno sezono, potrjene imamo cene za privatne sobe, apartmaje, po~itni{ke hi{e in kamp Danica. Cene ostajajo enake kot lani, nekoliko so se spremenili ~asovni termini. Vsem Bohinjkam in Bohinjcem èlimo v letu, ki se za~enja, zdravja, sre~e in zadovoljstva, ponudnikom turisti~nih kapacitet pa ~im ve~ prijetnih in zadovoljnih gostov. Kolektiv TD Bohinj Kulinari~ni kroèk V nedeljo, 27. decembra 2009 zve~er se je v KD Joà A`mana odvijal koncert filharmonikov in Avsenikov. Po koncertu se je avla v domu napolnila z zadovoljnimi poslu{alci. Na okrogli mizi so jih pri~akali razni prigrizki, pi{koti in raznovrstna nabudalca. Za to~ilnimi mizami so stali fantje z metulj~ki, ki so to~ili vino in `gano pija~o. Za pultom smo stala dekleta, da smo poslu{alcem vra~ala pla{~e. Vse dobrote na mizi smo pripravili otroci, ~lani kulinari~nega kro`ka, ki ga vodi odli~na kuharica Nikica Zor~. Vseh skupaj nas je v soboto zjutraj smo se zbrali v kuhinji vrtca v Bohinjski Bistrici. Tam smo pripravili vse, kar je ostalo sveè do naslednjega dne. V nedeljo pred koncertom pa smo pripravili {e vse ostalo. Vso pripravljeno hrano smo nato prepeljali v KD Joà A`mana, kjer smo jo servirali na pladnje in po kon~ani prireditvi ponudili gostom. ^lani kro`ka smo bili veseli pogostih pohval zadovoljnih gostov, ki so po koncertu lahko uìvali na{e dobrote. Najve~ja zahvala pa gre na{i mentorici Nikici, ki je v pripravo pogostitve vloìla najve~ truda in svojega ~asa. Prena{ala je na{e nor~ije in podobne zadeve. Pohvalimo jo lahko, da ima zelo dobre ìvce. Upamo, da bomo {e kdaj lahko pogostili ljudi na podobnih dogodkih in prireditvah. 7. b Svetovni pokal v telemark smu~anju FIS Svetovni pokal v telemark smu~anju bo tudi letos v Bohinju in sicer na Senoètih v Srednji vasi. S tem bo Srednja vas tri dni sredi{~e sveta v telemark smu~anju. Tudi letos imamo zanimiv termin, ko je v Sloveniji {e drugo tekmovanje za svetovni pokal - Zlata lisica. Slovenci smo tako postali eden izmed vodilnih narodov v prirejanju tekem na najvi{ji ravni. Priprave za dve tekmi telemark sprinta, ki bosta 16. in 17. januarja 2010 na Smu~i{~u Senoèta, so v polnem teku. Glede na zadnje hude poplave smo strnili sile in se dogovorili, da bomo posku{ali vse, da tekme ostanejo osrednji januarski dogodek v Bohinju. Slavnostna otvoritev bo v petek, 15. januarja, ob 19. uri, popestrili pa jo bodo ~lani skupine Calypso. V soboto, 16. januarja, ob 10. uri bo tekmovanje v sprintu. Za popoldansko in ve~erno zabavo pa bosta poskrbela Damjan Murko in Vili Resnik. Odvijala se bo tudi Belvijeva telemark zabava. V nedeljo, 17. januarja, bo {e drugo tekmovanje in zaklju~ek leto{njega Svetovnega pokala v Bohinju. Trenutno je prijavljenih 16 deklet, 33 fantov in 6 spremljevalcev iz devetih dràv, prijave pa {e pri~akujemo. Vabimo vse, da ta januarski vikend preìvijo v Bohinju, uìvajo v prelepi naravi, se zabavajo ob tekmovanjih in koncertih ter sebi privo{~ijo oddih v apartmajih ali sobah, kjer doìvijo doma~nost in gostoljubnost na{ih ljudi. Ve~ informacij na Jure Sodja, generalni sekretar OKWCT Bohinj 2010

11 turizem, kultura 11 Prenova dvorane in raz{iritev vodnega parka Bohinj Park EKO Hotel je doslej od svojega uradnega odprtja sredi lanskega poletja gostil è preko 50 poslovnih dogodkov, od protokolarnih do ve~jih regionalnih evropskih poslovnih sre~anj. Ravno zaradi velikega povpra{evanja za izvedbo ve~jih kongresov in poslovnih dogodkov bo Bohinj Park EKO Hotel v sodelovanju z Ob~ino Bohinj izvedel tudi prenovo dvorane Kulturnega doma Joèta A`mana. Prenovljena in najsodobneje opremljena dvorana bo s 320 sedeì omogo~ala izvedbo ve~jih poslovnih sre~anj. Bohinj Park EKO Hotel je pred kratkim prejel tudi nagrado Slovenske turisti~ne organizacije za Zeleni zgled v slovenskem turizmu. Nagrado podeljujejo turisti~nim objektom, ki na podro~ju var~evanja z energijo in zmanj{evanja negativnega vpliva na okolje ali sploh okoljevarstva, uvajajo nove prakse in tehnolo{ke re{itve. Kot poudarja direktor hotela Anè ôkl, so smelo zastavili tudi v letu 2010.»Pripravljeni so namre~ projekti, pridobljeno je gradbeno dovoljenje in zagotovljeno financiranje za pove~anje Vodnega parka Bohinj. Nov energijsko var~ni prizidek bo z dodatnimi leàlnimi povr{inami za hotelske in zunanje goste {e udobneje sprejemal obiskovalce. Velika pridobitev bodo tudi novi zunanji bazeni, ki bodo zlasti v poletnih mesecih privabili nove kopalce. Pridobitve se bodo gotovo razveselili tudi otroci, saj bo poleg zunanjih bazenov in novega tobogana na voljo tudi posebno otro{ko igralo, ki pa naj zaenkrat ostane {e skrivnost.«zaradi zagotavljanja kakovosti in zadovoljstva individualnih gostov pa so v Bohinj Park EKO Hotelu z decembrom v celoti ukinili dejavnost bioterapije Doman~i} v svojih prostorih. M. P. P. Hostel pod Voglom vabi Hostel pod Voglom je, kot smo zapisali è v zadnjih Bohinjskih novicah, na tekmovanju Turisti~ne Zveze Slovenije (TZS) Moja deèla lepa in gostoljubna 2009 dosegel 2. mesto v kategoriji mladinska preno~i{~a. Pred Hostel pod Voglom se je uvrstil le YH Bledec, ki pa ima precej dalj{o tradicijo poslovanja.»naj poudarim, da je to priznanje s Pe~atom gostoljubnosti za na{ bohinjski hostel izredno priznanje. [e posebno ob upo{tevanju kratkega ~asa poslovanja in dejstva, da so lastniki hoteli objekt pravzaprav zapreti, vendar so dana{nji najemniki s svojo ponudbo zagotovili nadaljnje uspe{no obratovanje«, pravi Katarina \ur evi}, ki v hostlu skrbi za prodajo in dobro po~utje gostov.»tako najemnik kot lastniki se zavedajo, da je objekt potreben korenite prenove, vendar lahko v trenutnih zahtevnih ~asih zagotovimo le investicijsko manj zahtevne projekte, kot so popravilo strehe in razni lepotni popravki okoli obeh objektov (centralne stavbe in depandanse).«v treh letih obratovanja pa so è opravili kar nekaj dela: zamenjali centralne pe~i tako v depandansi kot v starej{i centralni zgradbi, prenovili jedilnico in javna strani{~a, postavili prometno ogledalo pri uvozu in izvozu iz hostla, skupaj z Direkcijo za ceste uredili prometni reìm okoli hostla s postavitvijo prometnih znakov za zniànje hitrosti ter prisotnosti otrok na cesti. Ti opozarjajo na ve~jo prisotnost otrok tudi na podro~ju Centra {olskih in ob{olskih dejavnosti ter na podro~ju Gozdne {ole. Edini bohinjski hostel je namenjen vsem obiskovalcem Bohinja, ki bi svoj dopust radi aktivno preìveli v naravi, za kar poskrbi {portni center Pac sports. V predsezonskem in posezonskem ~asu v hostlu gostijo predvsem {olske skupine ter razne seminarje. Poleg tega so v sklopu projekta Dnevi pohodni{tva, sodelovali s kolesarskimi in kanu izleti ter zanimivimi predavanji. Vsako leto pa se pridruìjo tudi tradicionalnim ~istilnim akcijam. Ker se, kot pravi Katarina \ur evi}, kar prepogosto sli{i posplo{eno negodovanje med Bohinjci glede slabe hotelske in ostale ponudbe v Bohinju, vse vabijo, da obi{~ejo Hostel pod Voglom in ugotovijo,»da le ni vse tako ~rno, kakor se nekaterim zdi«. M. P. P. [ege in miti Bohinja Na {tefanovo, 26. decembra je v Muzeju Tomaà Godca ùpan Franc Kramar slovesno odprl razstavo o duhovnem ìvljenju Bohinjcev. Razstava nosi naslov [ege in miti Bohinja, pospremljena pa je bila s posebnim dogodkom v Oplenovi hi{i pod Studorjem, prikazom starodavnega obreda obhoda zimskih {em, otepanja, ki se je v Sloveniji ohranil edino v Bohinju. Prikaz duhovnega izro~ila Bohinjcev, ki se je spreminjalo 2600 let, bo na ogled do srede februarja, ko se bo razstava selila v Ljubljano. Foto: Katarina Ko{nik Razstava v spomin fotografskemu poetu Julijskih Alp V petek, 15. januarja, ob 12. uri bo v Muzeju Tomaà Godca v Bohinjski Bistrici odprtje razstave Jaka ôp - v spomin fotografskemu poetu Julijskih Alp. Istega dne, ob 19. uri, pa bo v Kulturnem domu Joà A`mana predavanje z naslovom Legenda o Zlatorogu. O visokogorju in Jaku ôpu bo predaval Joè Miheli~. Odprtje razstave in predavanje so v sklopu muzejskih ve~erov pripravili: Gorenjski muzej, TNP, Muzejsko Zois Bohinj in Gornjesavski muzej. M. P. P. Vabilo Mo{ki pevski zbor Franc Urbanc bo v nedeljo, 7. februarja 2010, ob 17. uri v dvorani Prostovoljnega gasilskega dru{tva v Bohinjski ê{njici s koncertom po~astil slovenski kulturni praznik. Program bodo obogatili tudi gostje Folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas in pevke iz Ruta nad Ba{ko grapo. Dobrodo{li ljubitelji ljudskega petja in plesa! Zahvala za podporo pri izdaji knjige V za~etku decembra 2009 je v samozalo`bi iz{la moja avtorska otro{ka slikanica Abeceda idej s Suzi. Rada bi se zahvalila vsem, ki so mi v zameno za knjige prispevali del finan~nih sredstev: Ob~ini Bohinj, podjetju Protehno ter zavodu za pospe{evanje turizma Turizem Bohinj. Zahvala velja tudi vsem, ki so mi na kakr{enkoli na~in pomagali pri izidu knjige. Veronika Repinc Bajri~

12 12 mladi Otroci in Mozart Bohinjske pravljice od{le s Sunito Williams, ameri{ko astronavtko slovenskih korenin Decembra u~encem na{e mati~ne O[ in podru`nice v Srednji vasi omogo~imo ogled koncerta in s tem pripomoremo k prijetnemu predprazni~nemu vzdu{ju. Letos je bilo {e posebno slovesno, saj smo gostili Godalni kvartet Bazilio, ki igra klasi~na dela Wolfganga Amadeusa Mozarta. Ob sve~ah in v obla~ilih iz Mozartovega ~asa so nas spretni prsti glasbenikov, Zdenke, Rudija, Plamenke, Tomija in Polone, popeljali v svet klasi~ne glasbe. Petje Mozartovega Malega potepuha in slovenske narodne Na planincah ob spremljavi Godalnega kvarteta Bazilio, je bil vrh prvovrstnega glasbenega doìvetja. Zakaj poslu- {anje glasbe»~ude`nega de~ka«iz Salzburga, ki je è pri petih letih koncertiral in ustvarjal prve skladbe? Na{i otroci imajo le redko prilo`nost v»ìvo«prisluhniti klasi~ni glasbi na njim primeren na~in in se spoznati s pravimi glasbeniki in glasbili. Don Campbell, klasi~ni glasbenik, ki se è vse ìvljenje posve~a vplivom glasbe na otrokov ~ustveni, intelektualni in duhovni potencial, pravi, da tisto, kar otrok vidi, sli{i ali otipa, ne vpliva samo na njegov splo{ni razvoj, temve~ tudi na razvoj mo`ganov. Glasba je izredno u~inkovito sredstvo za razvijanje jezikovnih spretnosti, izraànje ~ustev, koordinacijo in sporazumevanje. Glasba vpliva tudi na inteligentnost otrok. Zdravilni vplivi Mozartove glasbe so znanstveno dokazljivi in merljivi. Mozartova glasba je tako ~ista in preprosta, skrivnostna, poslu{ljiva in nedol`na. Ritmi, melodije in frekvence Mozartove glasbe u~inkujejo v mo`ganih na sredi{~e za ustvarjalnost. V svoji knjigi Mozart za otroke avtor Don Campbell pravi, da domiselnost, o~arljivost in preprostost Mozartovih del pomagajo odkriti radost in modrost v nas samih ter tisto, kar je v nas najbolj{e. Glasba je eden izmed najpomembnej{ih sredstev, s katerim lahko»uravnovesimo«mo`gane, poìvimo telo in zbistrimo duha. Ob zaklju~ku koncerta je eden izmed otrok dejal:»bilo je tako lepo, da sem skoraj jokal«. Marija Krko~ Osnovna {ola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, Enota vrtec Bohinj OBSTAJA VELIKA NEVARNOST, DA BI SPREGLEDALI ZELO POMEMBEN DAN. DANAŠNJI DAN. TU IN ZDAJ JE PRAVI KRAJ IN ÂS ZATO U@IVAJMO. VSAK DAN V VSEJ NJEGOVI LEPOTI IN OBILJU. (neznani avtor) VELIKO DOBREGA V LETU kolektiv vrtca Bohinj in pomo~nica ravnatelja Anica Stare Z leve proti desni: prof. Marija Cvetek, Nadica Cvetek in Sunita Williams. Foto: Milan Malovrh Ni naklju~je, da so izvrstne Bohinjske pravljice, knjiga avtorice profesorice Marije Cvetek, od{le z ameri{ko astronavtko Sunito Williams v Naso. Zgodilo se je prav v Bohinju nekega nedeljskega popoldneva, ko je moj mo` ob na{i po~itni{ki hi{ici listal po strokovnem ~asopisu Drevesa, izdaja ga Rodoslovno dru{tvo Slovenije, in v njem na{el podatek o atronavtki slovenskih korenin, Suniti Williams. Sama sem namre~ prav ta ~as urejala le{ansko kroniko in vsem doma~im zabi~ala povedati vsako informacijo, ki jo bodo na{li v zvezi z Le{ami. Prav to odkritje je botrovalo vzpostavitvi stika z astronavtko. Zaprosili smo jo, da nam za nastajajo~o kroniko po{lje pozdravno besedilo. Izid knjige je sovpadal z njenim prihodom na 15. slovenski festival znanosti, ki je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani septembra V program njenega bivanja v Sloveniji je bil vklju~en tudi obisk Le{, [pelnove doma~ije, od koder izvirajo njeni predniki. V soboto, 26. septembra 2009, je Sunita skupaj s svojo mamo in stricem obiskala vas Le{e v vzno`ju Dobr~e, se sre~ala s potomci njene prababice, ki jih je è ve~ let neuspe{no iskala. Osrednji dogodek je potekal pred {otorom v biv{i podru`ni~ni {oli v Le{ah, najbolj sve~ana pa je bila podelitev naziva ~astne ob~anke in otvoritev spominske sobe, ki smo jo poimenovali po njej. V sobi je prilo`nostna razstava z njenih vesoljskih misij. Pripravili smo jo v Trì{kem muzeju. Na prireditev sta bili povabljeni tudi profesorica Marija Cvetek, ki je strokovno pomagala pri urejanju in lektoriranju Kronike vasi Le{e pri Trì~u, in njena sestra Nadica. Gospa Marija je Suniti ob tej priliki podarila Bohinjske pravljice, v prevodu The Talles from Bohinj, in ji v angle{kem jeziku na kratko predstavila vsebino knjige. Sunita je bila ganjena, objela je Marijo in njeno sestro Nadico ter se skupaj z njima za spomin {e fotografirala. Melanija Primoì~, direktorica Trì{kega muzeja

13 iz na{ih krajev, prejeli smo 13 Sre~anje osemdeset in devetdesetletnikov Prav prijetno presene~enje, vabilo Dru{tva upokojencev na sre~anje 80- in 90-letnikov. Temu vabilu sem se z veseljem odzvala in ni mi bilo àl. Presene~enju ni bilo konca ob zvokih citer in stiskih rok za prisr~no dobrodo{lico. Najlep{a hvala Matildi Arh in vsem, ki so ji pomagali pripraviti pogostitev. Hvala tudi na{emu ùpanu za pozdravne besede. Mislim, da smo sku{ali, vsak po svoje prispevati k dobri volji. âs je kar hitro mineval. [e enkrat hvala vsem s priporo~ilom, naj ohranjajo to druènje, saj starej{emu ~loveku dobro dene. Marija Bergant, Srednja vas Jubilantom 80- in 90-letnikom Je ~astitljiva starost. Uìvajte slovenske lepote, Bohinj se zrcali z jezerom, Savico in Krstom ^rtomira po Pre{ernu. Lepo se sli{i beseda na{e zgodovine. Tokrat èlim vsem jubilantom obilo zdravja, sre~e in miru do naslednjega sre~anja. Martin Zupanc, Srednja vas Zahvaljujemo se na{im jubilantom za zapise njihovih vtisov, saj iz njih veje èlja po pestrem in druàbnem ìvljenju. Veseli smo, da ste se odzvali v tako polnem {tevilu. Ste izredna generacija, ki izàreva toplino, veselje, smisel za humor, dobro voljo in èljo po druènju ter sprostitvi. Skupaj smo preìveli lep in nepozaben ve~er. Matilda Arh, predsednica DU Bohinjska Bistrica, foto: Pavel Koro{ec Vsi ~lani Dru{tva upokojencev Bohinjska Bistrica, ki smo letos dopolnili okroglih 80 ali 90 let, smo bili povabljeni na sre~anje 24. novembra 2009 v Dom upokojencev. Od {tirih ìve~ih ~lanov dru{tva, ki so letos praznovali 90-letnico, se je sre~anja udeleìl Martin Zupanc iz Srednje vasi. Od triindvajsetih ìve~ih 80 - letnikov nas je bilo 18. Ugotovili smo, da je na{ Anton Smukavec ravno ta dan praznoval 80. rojstni dan. Zato smo njemu in edinemu udeleènemu, ki je do~akal ~astitljivih 90 let, {e posebej ~estitali. Ob prihodu nas je pozdravil citrar v narodni no{i. Za nekaj ~asa nas je obiskal ùpan Franc Kramar in nam zaèlel {e dolga zdrava leta. Nagovorila nas je predsednica dru{tva in vsem zaèlela lep ve~er in obilo zabave. Sledila je pogostitev, tudi pija~e ni manjkalo. Poskusili smo tudi slastno torto. Skupaj smo si nazdravili in zapeli. Ve~er je minil v prijetnem klepetu in {alah. Za vedro vzdu{je in pesem je najbolj skrbela {e vedno zelo vitalna Klemen~eva Minka iz Srednje vasi. Na koncu smo bili obdarjeni z vo{~ilnicami in manj{im darilom, katerega izdelavo nam je pokazala predsednica dru{tva. Raz{li smo se z èljo, da se vidimo v ~im ve~jem {tevilu ~ez 10 let - ob na{i 90-letnici. Zahvaljujemo se predsednici dru{tva Matildi Arh, ki se trudi, da nam nudi ~im ve~ zabave in druènj tudi v na{em tretjem ìvljenjskem obdobju. Alojz Strgar, Bohinjska Bistrica Z veseljem in spo{tovanjem smo prejeli povabilo na na{o 80., 90. obletnico rojstnega dne. Bili smo vsi po~a{~eni in veseli. Na na{em sre~anju je bilo zelo veselo in prijetno; nasmejali smo se do solz. Velika zahvala gre gospe Tilki, na{i predsednici dru{tva upokojencev. Res, da so leta hitro minila v upanju, da nam bo zdravje sluìlo v bodo~e. S svojim obiskom nas je mo~no presenetil tudi ùpan Franc Kramar, ki nam je zaèlel zdravja in sre~e. Odhajali smo z lepimi spomini in èljami, da se {e kdaj sre~amo v tako velikem {tevilu, s toliko dobre volje, ne glede na leta, ki so pred nami. V imenu vseh navzo~ih se vam iskreno zahvaljujemo za pozornost in dobre èlje. Bohinjska Bistrica Oh, kako predolg je dan, ~aka{, da è mine, kako predolg mesec dni, ko ~aka{ pokojnino. A 80 let prehitro mine in pusti nam le spomine. Upokojenski veseli december ^lani Dru{tva upokojencev Bohinjska Bistrica smo 10. decembra do zadnjega sedeà napolnili Hotel Park v Bohinjski Bistrici. Zakaj? Imeli smo veliko prednovoletno zabavo. Osebje hotela nas je prijazno sprejelo in nam pripravilo sve~ana omizja z 290 pogrinjki. Po pozdravnih nagovorih predsednice dru{tva, ùpana Franca Kramarja in poslanca Antona Urha se je pri~ela slavnostna ve~erja, ob kateri smo uìvali v izvrstnih jedeh. Po ve~erji nam je»novi ènski pevski zbor«pod vodstvom Cilke Novoselec zapel nekaj narodnih. Vsi smo bili navdu{eni nad petjem zbora, saj so njihovi glasovi zveneli zelo ubrano. Izvedli smo sre~elov daril, ki so jih prinesli ~lani. Ve~ina daril je bila zelo izvirnih. Po vsem tem se je razìvelo in zaplesalo, kot se spodobi za zabavo. Opolno~i smo od{tevali in nazdravili prihajajo~emu letu. ^lani so bili na zabavi zelo razpoloèni in veselje jih je bilo gledati, kako se zabavajo, se smejijo in ple{ejo. Sre~anje je pokazalo, da si ljudje èlijo tovrstnih zabav in druènj. Veseli nas, da je odziv udeleèncev zelo pohvalen. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali in prispevali, da je na{e sre~anje uspelo, vse pohvale za gostoljubnost in prijaznost osebju Hotela Park, in {e posebej Sa{u Kozelju za njegov trud. Vsem ~lanom DU Bohinjska Bistrica ob tej prilo`nosti èlimo sre~no in zdravo novo leto: Sre~no naj bo novo leto, Radostno in brez teàv, Enkrat vsak naj oìvi, ê ga tudi kaj skrbi, Naj od zdravja in veselja, Od ljubezni prekipi. Matilda Arh, predsednica DU Bohinjska Bistrica

14 14 iz na{ih krajev Novoletno sre~anje Dru{tva Invalid Bohinj V soboto, 19. decembra, smo v dvorani Danica skupaj s Krajevnim odborom Rde~ega krià organizirali prednovoletno sre~anje invalidov in starej{ih ~lanov Rde~ega krià. Kljub novo zapadlemu snegu se je zbralo ve~ kot 100 ~lanov obeh dru{tev. V programu, ki sta ga pripravili Cilka Novoselec in Marija Mencinger, so sodelovali Ana Ogrin na citrah, Boì~ek in sneìnke. Na{e najmlaj{e ~lane - invalidne otroke, je Boì~ek obdaroval. Na koncu programa se je vsem prisotnim predstavil novo ustanovljeni ènski pevski zbor pod vodstvom Cilke Novoselec. Ob okusni pogostitvi in glasbi smo preìveli prijeten popoldan ter malo pozabili na teàve in bolezni. Zahvaljujemo se vsem ~lanom in podpornim ~lanom Dru{tva Invalid, ~lanom KO Rde~ega krià, Cilki Novoselec, Mariji Mencinger, Stanetu [intlerju, Joètu Tro{tu in vsem drugim za pomo~ pri izvedbi sre~anja. Hvala ùpanu, gospodu Francu Kramarju, in predsednici KO RK Bohinj, gospe Emi Kutnjak za pozdravne besede in lepe èlje. Francka Kramar Rock Partyzani `gali rock Konec lanskega decembra so v Bohinjski Bistrici v Danici è drugi~ nastopili Rock Partyzani. Ob tej prilo`nosti je nastal naslednji pogovor. Nam lahko zaupate, kako in kdaj je nastala va{a skupina? Neki stric je imel rojstni dan in smo {li tja igrat, vendar Didi najprej ni bila z nami na odru. Didi je pri{la nekje v sredini nastopa in je rekla:»jaz bi tudi z vami tulila«. Pa je za~ela tuliti in smo do konca odigrali nastop skupaj z njo. Zdeli smo se ji super, zato je vpra{ala, zakaj ne naredimo benda. Smo ji razloìli, da mi igramo samo tako, za danes. Potem smo ~ez 14 dni dobili prvo ponudbo za»{pil«in smo za~eli. Na slovenski glasbeni sceni smo è {est let. Kdo vse sestavlja va{o skupino in pod okriljem koga delujete? O~e idejnih projektov je Ale{ Klinar-Klin~i, ostali ~lani benda pa so {e basist Robert Sr{en-Sr{, pevec Mare Novak - rulu trulu frulu, pevka Darja Drobni~-Didi, Franci Zabukovec - kitara ter Janez Nared-Giovani na bobnih. Pred kratkim se je skupini pridruìl nov ~lan. Kako je pri{lo do tega in kak{no vlogo ima v bendu? Stari pevec na{e skupine Vojo Djuran je bil è malo utrujen in je pri{la mlada sveà kri, ki bo zdaj prinesla sveìno in milino. Zdaj bodo spet na koncerte hodile bolj mlade punce, prej je bila ve~ina starej{ih. V Plesalnici Studia Bohinj so v decembru pripravili kar dve premierni predstavi, Kocka je padla in Pika v pekarni (na sliki). Foto: Pavel Koro{ec Triglavska roà Spoznavam, ob~udujem, spo{tujem - vodilo Info sredi{~a Triglavska roà na Bledu, smo v letu 2009 skozi dogodke, razstave, besede informatorjev in animatorjev razdelili med skoraj obiskovalcev. Ponosni smo, da je na{ krog obiskovalcev vedno {ir{i, da je med njimi vedno ve~ tistih, ki se k nam vra~ajo po novo izku{njo, spoznanje, doìvetje. Delujemo v dobrobit ~loveka in narave. Na{e dejavnosti so namenjene varovanju obmo~ja, ki ga je naj{ir{a slovenska javnost vzela za svojega. Gorski svet je bil od nekdaj ob~utljiv, krhek prostor, potrebuje obiskovalca in/ali prebivalca, ki ga zna sli{ati in razumeti. V letu 2010 na~rtujemo enak obseg prireditev v vseh sklopih, ve~ji poudarek pa dajemo tematski povezavi prireditev in upo{tevanju svetovnih okoljskih dni. Marec bo tako v znamenju Svetovnega dneva voda (22. marec), april v znamenju Svetovnega dneva Zemlje (22. april), maj v znamenju Svetovnega dneva biodiverzitete (22. maj) in Evropskega dneva parkov (24. maj), julij v znamenju Mednarodnega dneva barij (25. julij), oktober v znamenju Svetovnega dneva ìvali (4. oktober), december pa v znamenju Svetovnega dneva gora (11. december). Napovedi dogodkov vam bodo tako kot do sedaj na voljo na spletni strani ê èlite obvestila o dogodkih prejemati po elektronski po{ti, nam to sporo~ite na elektronski naslov info.trb@tnp.gov.si Veseli smo va{ega obiska! Vse dobro ter veliko lepega in zanimivega vam skozi»spoznavam, ob~udujem, spo{tujem«èlimo v letu 2010! Info sredi{~e Triglavska roà Se vam zdi, da je v~asih Slovenija bolj»`gala rock«? Je bila bolj{a glasba ali bolj{a publika? Na{ prvi komad govori o tem, da je Slovenija `gala rock. Seveda ga {e vedno `ge in tako glasba kot publika sta {e vedno odli~ni. V bistvu igrate popularne pesmi razli~nih ànrov, ~eprav prisegate zgolj na rock? Ja, seveda. Izvajamo najrazli~nej{e ànre, vendar smo mi terasa rock bend. Veliko nastopate po celotni Sloveniji. Kaj vse pa lahko najdemo na va{em repertoarju? Enkrat je nekdo rekel, da smo»sva{ta bend«. In res, na na{em repertoarju se najde prav vse. Glede na to, da v Bohinju nastopate è drugi~, kak{no se vam zdi bohinjsko ob~instvo? Bohinjsko ob~instvo se nam zdi super. Med Bohinjci nam je lu{tno in fajn. Ur{a Krek, foto: Nina Malej

15 {port 15 PREJELI SMO Kako zamenjati upravnika? Veliko nas ìvi v ve~stanovanjskih hi{ah in stanovanjskih blokih, zato imamo opraviti tudi s tako imenovanimi upravniki ve~stanovanjskih hi{. Pogodbo z upravnikom mora skleniti navadna ve~ina solastnikov, kar pomeni ve~ kot polovica (50 %) solastni{kih deleèv, ki so v hi{i dolo~eni. Zadeva v glavnem ni sporna, razen v primerih, ko èlijo lastniki stanovanj svojega upravnika ali hi{nika zamenjati. Upravnika se zamenja z odpovedjo pogodbe, obi~ajno pa velja nekajmese~ni odpovedni rok. Ponavadi se zaplete zato, ker je tudi za odpoved te pogodbe potrebna ve~ kot 50-odstotna ve~ina vseh lastni{kih deleèv. Ko so zbrani podpisi ve~ od polovice vseh deleèv, je mogo~e s posebno vlogo pri upravni enoti dose~i, da se pogodbo, sklenjeno z nekim upravnikom, zbri{e iz registra in na njeno mesto vpi{e novo pogodbo o upravljanju, podpisano z novim upravnikom. V tem primeru so potrebni vloga za izbris, nova pogodba in dokazila, da je bila res zbrana ve~inska odlo~itev lastnikov. Za to je treba oblikovati poseben enoten obrazec-zbir za hi{o s podpisi lastnikov, pri vsakem podpisu pa mora biti napisan tudi dele` v odstotkih (%). Zanimiva je tudi ena od mo`nosti, ki jo ponuja 72. ~l. SZ v petem poglavju: skupnost lastnikov kot pravna oseba, ki govori, da eta`ni lastniki lahko sprejmejo sklep, da se za upravljanje z ve~stanovanjsko stavbo ustanovi skupnost lastnikov kot pravna oseba. Prednost te skupnosti lastnikov je predvsem cenej{a in ve~ja preglednost o upravljanju, odlo~anju, o prelivu teko~ih in namenskih sredstvih, ki jih vodijo na svojem posebnem ra~unu, ki vodi lo~eno knjigovodske evidence za stro{ke upravljanja in lo~eno za rezervni sklad. Stanovanjski zakon ponuja mo`nost z bolj preglednim in bolj{im gospodarjenjem na tem podro~ju, odvisno pa je od samih uporabnikov in lastnikov stanovanj, kako modro bodo pristopili k izvajanju samega zakona. Glede na dopolnjeni stanovanjski zakon, ki daje ve~ja pooblastila ob~inam, naj bi se pri~akovalo, da bi se ustvaril red na stanovanjskem podro~ju, da bi z ob~inskimi stanovanji upravljala ob~ina sama brez posrednikov (npr. Alpdom d. d. Radovljica), ki ustvarja dobi~ek tudi na nezakonitih pogodbah. 2. memorial Joà Koro{ca Franc Re{ V soboto, 28. novembra, je v ve~namenski dvorani v Danici v organizaciji Nogometnega kluba Bohinj potekal 2. memorial v spomin na na{ega dolgoletnega igralca, trenerja in velikega prijatelja nogometa Joà Koro{ca. Na turnirju je sodelovalo 8 ekip otrok, starih do 12 let, ki so se pomerili med seboj v napetih dvobojih. Tokrat je organizatorju uspelo privabiti na turnir resni~no najmo~neje ekipe do sedaj. Tako so poleg dveh doma~ih ekip na turnirju sodelovali {e najbolj{i klub vseh ~asov v Sloveniji NK Olimpija Ljubljana, stabilni prvoliga{ NK Domàle, najbolj{i gorenjski klub NK Triglav, pa dva mo~na primorska kluba NK Brda in NK Adria ter zelo dobra ekipa NK Jesenice. Svoje znanje je tako pokazalo okrog 100 igralcev in glede na prikazano se za prihodnost slovenskega nogometa ni bati, saj smo na delu videli kar nekaj bodo~ih Novakovi~ev, Korenov, Birs, tako da Slovenija lahko ra~una {e na kak{no svetovno prvenstvo. Med odli~nimi smo na koncu dobili tudi najbolj{e, ki so prejeli pokale in prakti~ne nagrade na{ih sponzorjev. To so bili tokrat igralci NK Domàl, ki so v finalu premagali prvo ekipo Bohinj-Bled, tretji pa so bili igralci NK Brda. Za popestritev so vse ekipe med odmorom tekmovale v izvajanju kazenskih strelov, kjer pa je slavil na{ igralec Josip Grgi~. Vsak udeleènec turnirja je dobil brezpla~no hrano in pija~o ter tudi spominsko majico, za kar gre zahvala vsem na{im sponzorjem turnirja, {e posebej pa druìni Koro{ec. Vsi so iz Bohinja odhajali z nasmehom na obrazu in to je dokaz, da je nogomet doma tudi v Bohinju. Jesenski del sezone 2009/2010 Andrej Kova~i~, NK Bohinj Mladi in zavzeti ~lani Nogometnega kluba Bohinj so uspe{no zaklju~ili jesenski del sezone 2009/2010, saj so dosegli zelo dobre rezultate. Nogometni klub Bohinj je uspe{no zaklju~il jesenski del sezone 2009/2010. Pred leti smo trdno postavili temelje celotnega pogona mladinskih selekcij, kar se nam sedaj è obrestuje. Tako igramo in tekmujemo v prav vseh starostnih kategorijah od najmlaj{ih pa do ~lanov. V mlaj{ih kategorijah smo se hkrati povezali s sosednjim klubom NK Bled, tako da nastopamo skupaj pod imenom NK Bohinj- Bled. Lahko re~emo, da imamo pred pomladanskim delom sezone miren spanec, saj so rezultati zelo dobri. ê za~nemo pri ~lanski ekipi, ki nastopa v 1. gorenjski ligi, si trenutno delijo odli~no 3. mesto in napovedujejo naskok na vrh. Trenutno na{i najbolj uspe{ni sta selekciji mladincev in kadetov, ki prav tako v gorenjski ligi, zasedata 1. mesto vsaka v svoji ligi in sta resen kandidat za preboj v 2. slovensko nogometno ligo, kar bi bil eden ve~jih uspehov bohinjskega nogometa od kar se le-ta igra v Bohinju. Pri mlaj{ih selekcijah U14, U12, U10 in U8, kjer prav tako nastopamo s selekcijami v 1. gorenjski ligi z vsemi najbolj{imi klubi z Gorenjske, pa rezultat ni v ospredju, bolj so pomembne druge vrednote, kot so druènje, vzgoja, disciplina ter vse, kar dela nogometno igro zanimivo za gledalce. Tudi tu dosegamo zelo solidne rezultate in se nahajamo v zlati sredini razpredelnic. Da pa ne bi mislili, da se nogomet za~ne igrati {ele pri osmih letih, je MNZ Gorenjske pripravila projekt, ki se izvaja po celotni Gorenjski in se imenuje Ro`le. V njega se lahko vklju~ijo vsi najmlaj{i, ki bi radi bolje spoznali nogometno igro, ki je v preteklem letu vsem nam prinesla toliko sre~e in zadovoljstva ob spremljanju na{e izbrane vrste. Preko na{ega kluba tako v Osnovni {oli v Bohinjski Bistrici poteka enkrat tedensko»trening«za vse nadobudneè, ki si èlijo postati novi udeleènci svetovnega prvenstva. Za vse ostale mlaj{e selekcije pa v zimskem ~asu potekajo treningi v dvorani Danica. Prav tako vsako soboto popoldne poteka v dvorani Danica zimska liga v malem nogometu v organizaciji na{ega kluba, tako da ste vsi èljni nogometa tudi v zimskem ~asu vabljeni na ogled zanimivih dvobojev. Za dodatne informacije za va{e najmlaj{e pa lahko pokli~ete na (Andrej). NK Bohinj

16 16 {port Biatlonska teka{ka sekcija SK Bohinj snega jih ne ustavi in ni nepravega letnega ~asa. Kondicijo je namre~ treba vzdrèvati vse leto. Prav tako se poleti udeleùjejo tekem na rolkah. Enkrat mese~no {tiri dni poteka na Pokljuki biatlonska {ola, kjer se zbere 10 najbolj{ih mladih biatloncev iz vse Slovenije. [olo vodi Matej Korde`, ki na vsakoletnih poletnih pripravah izbere deset najbolj{ih, ki potem vse lato vsak mesec {tiri dni preìvijo na Pokljuki in trenirajo. Med deset najbolj{ih biatlonsko {olo obiskujeta tudi dva bohinjska tekmovalca: Matja` Zupan~i~ in Gaber Arh. Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo, 27. decembra, za~ela tudi zimska tekmovalna sezona in kon~no so mladi tekmovalci imeli prilo`nost, da se dokaèjo na prvi leto{nji tekmi za dràvno prvenstvo na Pokljuki. Starej{i de~ki so tekmovali na {estkilometrski progi, streljali so dvakrat leè in enkrat stoje. Ostali pa so tekmovali na {tirikilometrski progi, streljali so trikrat leè z naslonom. Glede na rezultate, s katerimi se lahko pohvalijo, so odli~no za~eli leto{njo sezono. S prve tekme za dràvno prvenstvo na Pokljuki Na Pokljuki smo bili to zimo pri~a svetovnemu pokalu v biatlonu, ki je potekal na urejenih progah novega {portnega centra. V dolini pa domuje biatlonsko teka{ka sekcija smu~arskega kluba Bohinj, ki je po {tevilu ~lanov sicer majhna, ampak s svojimi dose`ki iz leta v leto raste v mo~no biatlonsko teka{ko ekipo. Deluje na ple~ih devetih pridnih mladih teka~ev in biatloncev, ki pod budnim o~esom trenerja Roka Bremca in s pomo~jo Romana [tiha ter Blaà Repinca hitro napredujejo in so vedno bolj uspe{ni. Ta zgodba o biatlonu in teku na smu~eh v smu~arskem klubu se je za~ela pred {tirimi leti, ko je nekaj mladih nadebudneèv za~elo trenirati biatlon, dva {porta v enem. Kot so na nedavnem obisku slovenske biatlonske reprezentance v osnovni {oli povedali tekmovalci, je to lepa in zelo zahtevna disciplina, ki zdruùje dva povsem razli~na {porta - po eni strani veliko fizi~nega napora pri teku, po drugi pa mirno roko pri streljanju. Kljub zahtevnosti pa je to zelo zanimiv in lep {port, ki omogo~a veliko zanimivih doìvetij. ^lani dru{tva so skupaj s trenerjem, tekmovalci, podpornimi ~lani tudi vsi star{i. Vsi, ki za~nejo trenirati v klubu, dobijo opremo: teka{ke smu~i z okovjem in palice. Star{i poskrbijo za ~evlje, drugo dodatno opremo in letos tudi za nove tekmovalne drese. Vse to jim uspeva s pomo~jo ob~inskih dotacij in sponzorjev. Zelo jim pomagajo predvsem doma~a bohinjska podjetja. Ker si je smu~arski klub lani kupil svoj kombi, je poskrbljeno tudi za prevoz na tekme in treninge. Leto{nja pridobitev je {e stre{ni kov~ek, ki bo poskrbel, da se oprema med prevozom ne bo uni~evala. Njihov trener Rok Bremec, ki se skoraj vsak dan na treninge v Bohinj pripelje z Bleda, je o svoji ekipi povedal, da so majhna, vendar uspe{na ekipa, ki z veseljem sprejme v svoje vrste mlade, ki si èlijo spoznati ta {port. V klubu trenirajo: Matja` Zupan~i~, Bla` Debeljak, Pija Lapajne, Luka Plahuta, Sa{a Arh, Gaber Arh, Asja Urh in novi ~lanici [pela Bizjak ter Katja Rutar. Skupaj se lahko pohvalijo z odli~nimi rezultati, med njimi tudi stopni~kami tako v teku na smu~eh kot v biatlonu. Delo je pestro in trdo. Treninge imajo poleti in pozimi skoraj vsak dan. Pozimi ve~inoma na teka{kih smu~eh ter enkrat tedensko na streli{~u na Pokljuki. Tudi poleti ni ~asa za po~itek. Treningi se nadaljujejo vsak dan, postanejo pa veliko bolj razgibani in polni raznih aktivnosti. Medtem ko v slabem vremenu treningi potekajo v telovadnici, jih ob lepem vremenu ~akajo tek, kolesarjenje in vsi drugi {porti, ki jim pomagajo pri razvijanju pravih mi{ic in vzdrèvanju {e kako potrebne kondicije. Veliko ~asa preìvijo na trim stezi Kerglc na Poljah, odpravijo pa se tudi v hribe ali na kak{ne dalj{e priprave. Letos so se tako skupaj odpravili na Triglav in na enotedenske kondicijske priprave na morje. Skratka, pomanjkanje V kategoriji starej{i de~ki je osvojil odli~no drugo mesto Matja` Zupan~i~, ~etrto mesto pa Gaber Arh. V kategoriji mlaj{i de~ki je Luka Plahuta osvojil peto mesto. Pija Lapajne je bila {esta v kategoriji starej{e deklice, dobro so se odrezali tudi Sa{a Arh, Asja Urh ter Bla` Debeljak. In kako v prihodnosti? Bohinj ponuja odli~ne pogoje za tek na smu- ~eh in z novim {portnim centrom na Pokljuki tudi za biatlon. V prihodnosti jih torej ~aka samo pridno delo s ciljem, da postanejo ~im bolj{i in vzgojijo ~im ve~ mladih v {portnem duhu in jih med njimi ~im ve~ pospremijo na pot v mladinsko reprezentanco. Od tam pa? Kdo ve. Katarina Ko{nik, foto: Miha Ravnik Tek na smu~eh za {olarje SD Bohinj na~rtuje pozimi izvedbo programa brezpla~ne rekreacije teka na smu~eh za {olsko mladino (8-14 let), ki bo na teka{kih progah na La{kem Rovtu ob petkih od do ure. Rekreacija bo brezpla~na in ne bo vezana na ~lanstvo v dru{tvu oz. se ne bo dodatno zara~unavala. Z gesto»brezpla~nosti kar je danes prava redkost«, èlimo omogo~iti spoznavanje tega {porta ~im ve~jemu {tevilu otrok in tako dvigniti splo{no gibalno osve{~enost {olske populacije ter ji predstaviti vse prednosti teka na smu~eh, ki velja za eno izmed najbolj cenovno dostopnih in zdravih oblik rekreacije. Zaèljena je uporaba lastne opreme (teka{ke smu~i, palice, ~evlji). Glede na predhodni dogovor bomo poizkusili priskrbeti tudi opremo (smu~i in palice). Glavni namen programa je seznanitev otrok s tekom na smu~eh in navajanje na redno telesno aktivnost tudi v zimskem ~asu. Roman [tih, SD Bohinj

17 oglasi - 040/

18 18 oglasi - 040/

19 oglasi - 040/

20 20 zadnja stran

Prikaži več