Z a p i s n i k. 16. seje Državnega sveta Republike Slovenije, ki je bila v sredo,

Transkripcija

1 Številka: /2019/26 Ljubljana, Z a p i s n i k 16. seje Državnega sveta Republike Slovenije, ki je bila v sredo, Predsednik je v skladu z drugim odstavkom 34. člena Poslovnika Državnega sveta ugotovil, da je Državni svet sklepčen, in pričel s 16. sejo, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta. Seja se je začela ob in zaključila ob uri. Opravičeno odsotni: dr. Matjaž Gams, Dejan Crnek, Cvetko Zupančič. Ostala odsotna: Boris Popovič, Jože Smole. Na sejo so bili vabljeni: Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji (k 3. točki dnevnega reda), Željko Cigler, poslanec Državnega zbora (k 4. točki dnevnega reda), Miha Kordiš, poslanec Državnega zbora (k 4. točki dnevnega reda), Ministrstvo za zdravje (k 4. točki dnevnega reda), Andreja Katič, ministrica za pravosodje (k 5. točki dnevnega reda). Seje so se udeležili: K 3. točki: Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. K 4. točki: Željko Cigler, poslanec Državnega zbora, Miha Kordiš, poslanec Državnega zbora, Mirjana Ranzinger, sekretarka, Sektor za organizacijo zdravstvenega varstva, Ministrstvo za zdravje, Bernarda Kociper, vodja Sektorja za organizacijo zdravstvenega varstva, Ministrstvo za zdravje.

2 K 5. točki: Andreja Katič, ministrica za pravosodje, mag. Nina Koželj, v. d. generalnega direktorja Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice, Ministrstvo za pravosodje, mag. Robert Golobinek, vodja Sektorja za kaznovalno pravo in človekove pravice, Ministrstvo za pravosodje, Maja Čepič Žnidar, sekretarka, Sektor za kaznovalno pravo in človekove pravice, Ministrstvo za pravosodje. O sklicu seje Državnega sveta je predsednik Državnega sveta obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije Marjana Šarca in predsednika Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejana Židana. S sklicem so državne svetnice in državni svetniki prejeli naslednji predlog dnevnega reda: 1. Odobritev zapisnika 15. seje Državnega sveta Republike Slovenije 2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov 3. Predstavitev Poročila Evropske komisije o Sloveniji Predlog Mnenja k Predlogu zakona o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej- L) skrajšani postopek, EPA 377-VIII 5. Predlog Mnenja k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) druga obravnava, EPA 398-VIII 6. Seznanitev z delom Statističnega sveta Republike Slovenije v letu Seznanitev z delom Globalne parlamentarne mreže Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letu Predlog Poročila o delu Državnega sveta v 1. letu VI. mandata ( ). Ker predsednik Državnega sveta ni prejel nobenega predloga za umik točke in razširitev, je dal na glasovanje naslednji DNEVNI RED: 1. Odobritev zapisnika 15. seje Državnega sveta Republike Slovenije 2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov 3. Predstavitev Poročila Evropske komisije o Sloveniji Predlog Mnenja k Predlogu zakona o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej- L) skrajšani postopek, EPA 377-VIII 5. Predlog Mnenja k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) druga obravnava, EPA 398-VIII 6. Seznanitev z delom Statističnega sveta Republike Slovenije v letu Seznanitev z delom Globalne parlamentarne mreže Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letu Predlog Poročila o delu Državnega sveta v 1. letu VI. mandata ( ). Predlagani dnevni red je bil sprejet (26 državnih svetnic in svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo ZA, nihče ni glasoval PROTI). 2

3 1. točka dnevnega reda: - Odobritev zapisnika 15. seje Državnega sveta Republike Slovenije Predlog zapisnika 15. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem. Ker predsednik Državnega sveta ni prejel pisnih pripomb na predlog zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 15. seje Državnega sveta je bil sprejet (25 državnih svetnic in svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo ZA, nihče ni glasoval PROTI). 2. točka dnevnega reda: - Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov Po elektronski pošti dne so državne svetnice in svetniki prejeli Pobudo državnega svetnika Tomaža Horvata za uzakonitev najnižje zagotovljene invalidske pokojnine v višini 500 evrov, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Predlog sklepa Državnega sveta so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti Obrazložitev pobude je podal predlagatelj pobude državni svetnik Tomaž Horvat. Predsednik Državnega sveta je dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji , v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15), obravnaval pobudo državnega svetnika Tomaža Horvata za uzakonitev najnižje zagotovljene invalidske pokojnine v višini 500 evrov, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, ter na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 95/05 odl. US, 21/12 ZFDO-F in 81/18 odl. US) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Tomaža Horvata in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga, da pobudo prouči in nanjo odgovori. Pobuda državnega svetnika Tomaža Horvata se glasi: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 ZSVarPre-C, 101/13 ZIPRS1415, 44/14 ORZPIZ206, 85/14 ZUJF-B, 95/14 ZUJF-C, 90/15 ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17) naj se spremeni tako, da se posamezniku, ki je oziroma bo pridobil pravico do invalidske pokojnine, slednja zagotovi v višini, ki ne more biti nižja od 500 evrov, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Obrazložitev: Državni zbor Republike Slovenije je na 29. seji sprejel Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), EPA 1690-VII, ki ga je po skrajšanem postopku v zakonodajno proceduro vložila Vlada Republike Slovenije. Predlog zakona, ki je začel veljati s 1. oktobrom 2017, je uvedel nov institut za določanje novega zneska najnižje starostne in invalidske pokojnine v višini 500 evrov, in sicer za 3

4 zavarovance (moške in ženske), ki so pridobili pravico do starostne in invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-2 in dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti (po določbah veljavnega ZPIZ-2 40 let brez dokupa oziroma ustrezno manj za ženske v prehodnem obdobju po 27. členu ZPIZ-2). Prehodne določbe ZPIZ-2C pa omogočajo izplačilo najnižje zagotovljene pokojnine v višini 500 evrov tudi za nekatere druge uživalce pravic, ki so uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po prehodno veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem varstvu. Torej tistim, ki so dopolnili pogoj pokojninske dobe, kot je bil določen po predhodno veljavnem predpisu. S sprejetimi ukrepi se od oktobra 2017 upokojencem, ki so izpolnili polne pogoje za upokojitev, zagotavlja osnovno socialno varnost. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 ZSVarPre-C, 101/13 ZIPRS1415, 44/14 ORZPIZ206, 85/14 ZUJF-B, 95/14 ZUJF-C, 90/15 ZIUPTD, 102/15, 23/17 in 40/17; v nadaljevanju ZPIZ-2) ureja tudi invalidsko pokojnino kot pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu z navedenim zakonom. V skladu z 41. členom ZPIZ-2 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let; zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let, ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti. Navedeni zavarovanci v skladu z 42. členom ZPIZ-2 pridobijo pravico do invalidske pokojnine na podlagi poškodbe zunaj dela ali bolezni pod pogojem, da so ob nastanku invalidnosti dopolnili pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta). V primeru, ko je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa zavarovanec pravico pridobi ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Kot izhaja iz pojasnil Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 1, je v skladu s trenutno veljavnimi predpisi pripadajoči znesek invalidske pokojnine odvisen od več okoliščin, in sicer od višine pokojninske osnove, vzroka za nastanek invalidnosti, dopolnjene pokojninske dobe, in tudi starosti, ki jo je zavarovanec dopolnil na dan nastanka invalidnosti. Izjema velja za invalidsko pokojnino na podlagi invalidnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem primeru se zavarovancu odmeri invalidska pokojnina ne glede na starost in dolžino dopolnjene pokojninske dobe v višini 57,25 % od pokojninske osnove, če je zanj ugodneje, pa v odstotku, določenem glede na dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Pri invalidnosti, nastali zaradi poškodbe zunaj dela ali bolezni, pa je višina odstotka za odmero invalidske pokojnine odvisna ne le od dolžine dejansko dopolnjene pokojninske dobe, temveč tudi od starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti. V primeru nastanka invalidnosti pred dopolnjenim 65. letom starosti, se odstotek za odmero invalidske pokojnine določi tako, da se pri določanju pokojninske dobe upošteva tako dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo kot tudi t. i. prišteto dobo kot navidezno dobo, ki je odvisna od starosti zavarovanca in se jo prišteje k dejansko dopolnjeni pokojninski dobi, na podlagi česar se upravičencu do invalidske pokojnine zviša odstotek za odmero invalidske pokojnine. V skladu s podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se število povprečnih uživalcev invalidskih pokojnin od 2001 vseskozi zmanjšuje, leta 2018 se je npr. povprečno število uživalcev invalidske pokojnine zmanjšalo za 2013 oseb oziroma za 2,5 %. Povprečna neto invalidska pokojnina brez sorazmernih delov je pri moških decembra 2018 znašala 560,50 evra oziroma na letnem nivoju 560,17 evra in je bila za 7,1 % višja kot pri 1 4

5 ženskah, ki je znašala 524,93 evra oziroma na letnem nivoju 523,06 evra 2. Povprečna starost žensk, ki so pridobile pravico do invalidske pokojnine, je leta 2018 znašala 54 let in 6 mesecev, moških pa 55 let in 2 meseca 3. Navedene upokojitvene starosti pa po posameznih koledarskih letih nihajo. Leta 2018 je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na novo priznal pravico do invalidske pokojnine 1213 uživalcem, pri čemer je bil delež tistih, ki jim je bila pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, 63,9-odstoten, od najvišje pokojninske osnove pa je bilo odmerjenih 0,6 % invalidskih pokojnin 4. Povprečna mesečna invalidska pokojnina, izplačana v obdobju januar december 2018, je znašala 496,72 evra. Po podatkih iz Letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2018 povprečna dopolnjena pokojninska doba novih uživalcev invalidske pokojnine iz leta v leto niha, in sicer v odvisnosti od strukture prejemnikov. Leta 2018 so ženske, ki so uveljavile pravico do invalidske pokojnine, dopolnile v povprečju 29 let in 5 mesecev, moški pa 28 let pokojninske dobe. Torej v povprečju več kot desetletje manj od pokojninske dobe 40 let, ki ob določenem odmernem odstotku 63,5 % za ženske in 57,25 % za moške zagotavlja polni znesek invalidske pokojnine. V skladu z ZPIZ-2C so se moški in ženske, ki so se 2018 invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, torej s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, upravičeni do izplačila zagotovljene pokojnine v znesku 500 evrov. Pri ugotavljanju pokojninske dobe za pridobitev pravice do izplačila zagotovljene pokojnine se pri invalidski pokojnini upošteva tudi prišteta doba. Pravico do zagotovljene pokojnine v višini 500 evrov imajo tudi uživalci invalidske pokojnine, pri katerih je vzrok nastanka invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Zagotovljeni znesek se nato spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin. Leta 2019 bo glede na uskladitev pokojnin in nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja s znašal 530,57 evra 5. Iz Letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto izhaja, da je bilo decembra 2018 do invalidske pokojnine upravičenih oseb, od tega moških in žensk. V skladu z novelo ZPIZ-2C pa je v istem mesecu t. i. zagotovljeno pokojnino v višini 516,62 evra (osnovni znesek zagotovljene pokojnine v višini 500 evrov je zvišan zaradi dveh uskladitev pokojnin 2018) prejelo 7557 uživalcev invalidske pokojnine (4817 žensk in 2740 moških), torej malo več kot desetina vseh upravičencev. Če se torej upošteva delež tistih, ki jim je pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove (63,9 %), pomeni, da ostaja še precej manevrskega prostora za zagotovitev dostojnega življenjskega standarda tistim upravičencem do invalidske upokojitve, ki zaradi neizpolnjevanja pogojev 40 let dosežene pokojninske dobe brez dokupa niso upravičeni do zneska t. i. zagotovljene pokojnine. Glede na navedeno bi bilo na podlagi že sprejetih zakonskih sprememb ZPIZ-2 smiselno razmisliti o dodatnih spremembah zakonodaje, ki bi zagotovile večjo socialno varnost tudi vsem tistim prejemnikom invalidskih pokojnin, ki so ali bodo pridobili pravico do invalidske pokojnine, pa ne izpolnjujejo pogojev iz ZPIZ-2C, vezanih na predpisano t. i. polno pokojninsko dobo, ki je določena ali je bila določena za upokojitev pri najnižji starosti (40 let pokojninske dobe brez dokupa), in na podlagi katerih bi jim bilo zagotovljeno prejemanje invalidske pokojnine v višini najmanj 500 evrov. Še zlasti zato, ker navedeno pravico posameznik uveljavlja na podlagi okoliščin, na katere ne more vplivati (bolezen in poškodbe), in zaradi katerih je v primerjavi z ostalimi zavarovanci že v osnovi v manj ugodnem položaju. 2 str str str str. 37 5

6 Združenja bolnikov z rakom na primer opozarjajo, da so invalidske pokojnine v povprečju še 200 evrov nižje od že tako nizkih povprečnih starostnih pokojnin in da s tega vidika ne zagotavljajo ustrezne socialne varnosti. Opozarjajo tudi, da osebe, ki zbolijo za rakom ali kakšno drugo boleznijo, zaradi katere postanejo v celoti nezmožni za delo, po končanem zdravljenju ostajajo ujete bodisi v začaranem krogu dolgo trajajočih postopkov invalidskih komisij, povezanih z ugotavljanjem preostale zmožnosti za delo, dolgotrajnih bolniških staležev in invalidske upokojitve, ki na koncu kot edini izhod večini bolnikov ne omogoča dostojnega preživetja. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je letni prag revščine 2017 znašal 636 evrov neto/mesec, kar bi moralo biti osnovno vodilo za določitev dostojne višine najnižje (invalidske ali starostne) pokojnine, ki bi posamezniku zadoščala za preživetje. Na to je bilo med drugim opozorjeno tudi v okviru razprave o Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), EPA 1690-VII, na 39. seji Odbora Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pobudo prouči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15) nanjo v roku 30 dni odgovori. Predlog sklepa je bil sprejet (26 državnih svetnic in svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo ZA, nihče ni glasoval PROTI). Po elektronski pošti dne so državne svetnice in svetniki prejeli Vprašanja državnega svetnika Marjana Maučeca glede števila kršitev Kodeksa sodniške etike in števila pritožb na sodniško delo. Predlog sklepa Državnega sveta so državne svetnice in svetniki prav tako prejeli po elektronski pošti Predsednik Državnega sveta je dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji , v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15), obravnaval vprašanja državnega svetnika Marjana Maučeca glede števila kršitev Kodeksa sodniške etike in števila pritožb na sodniško delo ter na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 95/05 odl. US, 21/12 ZFDO-F in 81/18 odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za pravosodje, Sodnemu svetu Republike Slovenije in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da vprašanja proučijo in na njih odgovorijo. Vprašanja državnega svetnika Marjana Maučeca se glasijo: 1. V koliko primerih je prišlo do obravnave sodnika v okviru Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu Republike Slovenije, kakšni ukrepi so lahko izrečeni in koliko ukrepov je bilo doslej že izrečenih? 6

7 2. Ali sodniki smejo izrekati politične ocene v javnosti ali v svojih sodbah in se opredeljevati do aktualnih političnih dogajanj v družbi in kako se sankcionira takšna ravnanja? 3. Kakšen je položaj glede kršitev človekovih pravic na sodiščih, katere so najpogostejše kršitve oziroma kako se jih beleži? Prosimo tudi za navedbo podatkov po posameznih sodiščih. Obrazložitev: Na podlagi nekaterih zapisov, tudi v medijih, glede delovanja sodnikov se postavlja vprašanje, ali sodniki dosledno spoštujejo Kodeks sodniške etike, ki določa način njihovih ravnanj v službi in izven nje ter njihovo nepristransko delovanje in distanco do političnih strank in političnega udejstvovanja. Kot je zapisano v Kodeksu sodniške etike, so v njem določena pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe. Sodniki so dolžni spoštovati Kodeks sodniške etike v službi in izven nje. Gre za skupek elementarnih in prevladujočih moralnih norm o tem, kako naj sodnik ravna in se obnaša pri svojem delu in v zasebnem življenju, da bo izpolnil svoje sodniško poslanstvo in s tem upravičil zaupanje javnosti v sodstvo (Kodeks sodniške etike). V Sloveniji je ravno zaupanje v sodstvo in nasploh v pravno državo zelo slabo, kar je včasih lahko tudi odraz ravnanja posameznikov v sodstvu. Nezaupanje v sodno vejo oblasti pa ne krepi vladavine prava in zaupanja v državo. Na kršitve človekovih pravic na sodiščih opozarja tudi Varuh človekovih pravic Republike Slovenije v svojih poročilih. Med drugim je iz Štiriindvajsetega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018 iz prejetih pobud in Varuhovih priporočil na področju obravnav v zvezi s sodnimi postopki mogoče razbrati težave, ki se na eni strani (v zmanjšanem obsegu) še vedno nanašajo na dolgotrajnost nekaterih sodnih postopkov, na drugi pa na kakovost sojenja. V ospredju pobud so bili znova pravica do sodnega varstva, enako varstvo pravic, pravica do pravnega sredstva, pravna jamstva v kazenskem postopku in druge pravice. Ob zagotovljeni pravici do sojenja v razumnem roku je za stranke pomembno, da dobijo zakonito in pravilno sodno odločbo. Tudi za sodnike velja, da imajo svoje obveznosti in odgovornosti, svoje delo morajo opravljati korektno, pošteno in odgovorno ter zagotoviti učinkovito izvajanje sodne funkcije. Neodvisnost sodnika namreč ne sme pomeniti njegove nedotakljivosti ali neodgovornosti. H kakovosti delovanja sodnega sistema in s tem svojemu ugledu ob ustreznih predpisih in pogojih za delo prispeva največ sodstvo samo (Besedilo Štiriindvajsetega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018). Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, Sodnemu svetu Republike Slovenije in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da vprašanja proučijo in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15) na njih v roku 30 dni odgovorijo. Predlog sklepa je bil sprejet (30 državnih svetnic in svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo ZA, nihče ni glasoval PROTI). Po elektronski pošti dne so državne svetnice in svetniki prejeli Pobudo državnega svetnika Francija Rokavca za vključitev socialnih podjetij, ki zaposlujejo invalide, v shemo nadomestne izpolnitve kvote. 7

8 Predlog sklepa Državnega sveta so državne svetnice in svetniki prav tako prejeli po elektronski pošti Obrazložitev pobude je podal predlagatelj pobude državni svetnik Franci Rokavec. Predsednik Državnega sveta je dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji , v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15), obravnaval pobudo državnega svetnika Francija Rokavca za vključitev socialnih podjetij, ki zaposlujejo invalide, v shemo nadomestne izpolnitve kvote, ter na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 95/05 odl. US, 21/12 ZFDO-F in 81/18 odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Francija Rokavca in predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pobudo prouči in nanjo odgovori. Pobuda državnega svetnika Francija Rokavca se glasi: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj pripravi spremembo 64. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 UPB, 87/11, 96/12 ZPIZ-2 in 98/14), ki bo omogočila, da bo za nadomestno izpolnitev kvote, z realizacijo katere se zniža obveznost plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, štela tudi pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena s socialnim podjetjem, ki zaposluje invalide. Obrazložitev: 64. člen Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 - UPB, 87/11, 96/12 - ZPIZ-2 in 98/14) določa, da lahko delodajalec, ki ne izpolnjuje kvote z zaposlenimi invalidi in ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, zniža obveznost plačila prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov z realizirano nadomestno izpolnitvijo kvote. Za nadomestno izpolnitev kvote šteje v koledarskem letu sklenjena in realizirana pogodba o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom. Citirana določba možnost uveljavljanja nadomestne izpolnitve kvote, z realizacijo katere lahko delodajalec zniža obveznost plačila prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov, omejuje zgolj in samo na pogodbe o poslovnem sodelovanju, sklenjene z invalidskimi podjetji ali zaposlitvenimi centri, ne pa tudi s socialnimi podjetji, ki zaposlujejo invalide, pa čeprav socialna podjetja, enako kot invalidska podjetja in zaposlitveni centri, zasledujejo primarni cilj zadovoljevanja potreb svojih deležnikov in neprofitnost svojega delovanja ter delujejo v skladu z načelom solidarnosti in vzajemnosti. Ocenjuje se, da je takšno razlikovanje med zaposlitvenimi centri in invalidskimi podjetji na eni strani ter socialnimi podjetji, ki zaposlujejo invalide, na drugi strani neutemeljeno, saj gre kljub različnim pravnoorganizacijskim oblikam v vseh treh primerih za subjekte socialne ekonomije oziroma neprofitne zasebne organizacije, ki so ustanovljene s socialnim ciljem delovati v dobrobit članov ali širše skupnosti ter pri delitvi dobička dajejo prednost ljudem in delu pred kapitalom. Skladno z navedenim se zato zdi smiselno socialna podjetja, ki zaposlujejo invalide, izenačiti z invalidskimi podjetji in zaposlitvenimi centri tudi glede pravice delodajalcev do uveljavljanja nadomestne izpolnitve kvote, s čimer bi si slednji znižali obveznost plačila prispevka za 8

9 vzpodbujanje zaposlovanja invalidov na način, da bi pogodbo o poslovnem sodelovanju sklenili s socialnim podjetjem, ki zaposluje invalide. S tem bi se položaj socialnih podjetij, ki zaposlujejo invalide, ustrezno izenačil s položajem invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov. Upoštevaje dejstvo, da je delodajalec v prvem odstavku 31. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) pri opredelitvi možnosti uporabe instituta pridržanih javnih naročil status socialnih podjetij na eni strani ter invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov na drugi strani že ustrezno označil, se zdi nujno enak korak ubrati tudi pri ureditvi področja nadomestne izpolnitve kvote. To bi bil namreč za vsa socialna podjetja, ki zaposlujejo invalide in ki trajno opravljajo podjetniško dejavnost s proizvodnjo in prodajo izdelkov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč je glavni cilj doseganje socialnih/družbenih učinkov, pomemben doprinos za njihov nadaljnji uspešni razvoj. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pobudo prouči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15) nanjo v roku 30 dni odgovori. Predlog sklepa je bil sprejet (28 državnih svetnic in svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo ZA, nihče ni glasoval PROTI). Po elektronski pošti dne so državne svetnice in svetniki prejeli Vprašanje državnega svetnika Branka Tomažiča glede spoštovanja Bernske konvencije in sprejema zakonodajnih ukrepov z namenom preprečevanja nastanka resne škode zaradi porasta števila velikih zveri v Sloveniji. Predlog sklepa Državnega sveta so državne svetnice in svetniki prav tako prejeli po elektronski pošti Obrazložitev vprašanja je podal predlagatelj vprašanja državni svetnik Branko Tomažič. Predsednik Državnega sveta je dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji , v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15), obravnaval vprašanje državnega svetnika Branka Tomažiča glede spoštovanja Bernske konvencije in sprejema zakonodajnih ukrepov z namenom preprečevanja nastanka resne škode zaradi porasta števila velikih zveri v Sloveniji ter na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 95/05 odl. US, 21/12 ZFDO-F in 81/18 odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Branka Tomažiča in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje prouči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Branka Tomažiča se glasi: Zakaj Vlada Republike Slovenije ne spoštuje Bernske konvencije (Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov) in zakaj ne pripravi ustrezne zakonske podlage za sprejem učinkovitih ukrepov, ki bi preprečevali nastanek resne škode zaradi porasta števila velikih zveri (medved, volk, ris) v Sloveniji? 9

10 Obrazložitev: Republika Slovenija je leta 1999 ratificirala Bernsko konvencijo (Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov) 7. Konvencija opredeljuje vse ukrepe, ki jih morajo evropske države izvajati za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst. Zagotavljati morajo tudi ohranjanje ustreznih habitatov. Tako mora vsaka pogodbenica z ustreznimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotoviti posebno varstvo prostoživečih živalskih vrst, ki so navedene v Dodatku II. Za navedene vrste so še posebej prepovedani: vse oblike namernega lovljenja in zadrževanja ter namernega ubijanja; namerno poškodovanje ali uničenje krajev za razmnoževanje ali počivanje; namerno vznemirjanje vrst prostoživečega živalstva, zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev in prezimovanjem v taki meri, da bi vznemirjanje lahko postalo moteče glede na cilje konvencije; namerno uničevanje ali prisvajanje jajc iz narave oziroma zadrževanje teh jajc, čeprav so prazna; prisvajanje teh živali, živih ali mrtvih, vključno z nagačenimi, in katerimkoli z lahkoto prepoznavnim delom ali izdelkom iz teh ali domače trgovanje z njimi. Konvencija državam pogodbenicam kljub temu dopušča, da uveljavijo izjeme pod pogojem, da ni nobene druge zadovoljive rešitve in da ta izjema ne bo ogrozila preživetja zadevne populacije. Izjeme so mogoče le v primeru, ko gre za ukrepe za zavarovanje rastlinstva in živalstva; za preprečitev resne škode na posevkih, živini, gozdovih, gojiščih rib, vodi in drugih oblikah lastnine; v interesu splošnega zdravja in varnosti, varnosti zračnega prometa ali drugih prevladujočih splošnih interesov; za raziskovalne in izobraževalne namene, za obnovitev populacije, ponovno naseljevanje in razmnoževanje; za dovolitev prisvajanja, zadrževanja ali drugega sprejemljivega izkoriščanja določenih prostoživečih živali in rastlin v majhnem številu pod strogo nadzorovanimi pogoji na selektivni podlagi in v omejenem obsegu. V Sloveniji se v zadnjih letih množijo napadi velikih zveri na domače živali (ovce, koze, konje, osle, govedo). Velike zveri so prisotne tudi v vaseh, vdirajo v bivalne prostore in iščejo hrano, saj je v naravi, glede na naraščajoče število velikih zveri, primanjkuje. Divjad beži v vasi, kjer jih zveri pokončajo. Naravno ravnovesje je porušeno, ker velike zveri za preživetje iztrebljajo divjad, (srne, muflone, zajce ipd.). V naravi in na podeželju nastaja ogromna škoda, kmetje opuščajo rejo živine, podeželje se prazni, krajina se zarašča, naravni habitat in biotska raznovrstnost sta močno prizadeta, na določenih predelih Slovenije, kjer so prisotni volkovi in šakali, celo ni več divjadi. Število velikih zveri (volki, medvedi, risi, šakali), ki napadajo domače živali in otežujejo življenje na podeželju,vsako leto narašča. Ker hrane v življenjskem prostoru velikih zveri primanjkuje, se te premikajo v bližino vasi in si tam iščejo hrano. Največkrat se zatečejo v bližino ljudi, kar pa v praksi povzroča težave v sobivanju človeka in velikih zveri. Prisotnost velikih zveri v vaseh predstavlja veliko nevarnost za prebivalstvo, zato bi bilo treba ukrepati, preden pride do usodnih posledic. Kako bomo opravičevali tragedijo, če bo zver pokončala človeka? Kdo bo odgovarjal za nespametno ravnanje pri upravljanju z velikimi zvermi? Naš prostor ne prenese tako velikega števila medvedov in volkov, kot smo mu priča v zadnjih letih. Kot nerealni se kažejo tudi vsi predvideni ukrepi varovanja varovalo z visokimi električnimi ogradami, pastirski psi in pastirji. V praksi imamo namreč opravka z razdrobljenimi, strmimi, oddaljenimi in majhnimi parcelami, na katerih je postavljanje visokih električnih ograj dostikrat nemogoče, ureditev velikih pašnikov pa je pogosto neuresničljiva. Preko strmih in težko dostopnih pašnikov pogosto vodijo pohodniške in planinske poti, ki se jih ne more zapreti. Pastirski psi bi bili v okolju, kjer so pogosto prisotni obiskovalci (turisti, planinci, lovci) lahko nevarni, če niso pod stalnim nadzorom človeka. Varovanje čred s pastirji pa je zaradi majhnosti posameznih čred in pašnikov neekonomično. 7 Uradni list RS Mednarodne pogodbe, št. 17/99 10

11 Treba bi bilo aktivneje pristopiti k odpravljanju nevarnosti. Tudi Bernska konvencija dopušča izjeme, na podlagi katerih bi lahko sprejeli spremembe relevantne zakonodaje, ki bi omogočila ustreznejše upravljanje z velikimi zvermi. Trenutno je postopek za odstranitev problematične velike zveri (na primer medveda), ki povzroča veliko škodo, povsem neučinkovit. Tako na primer od nastanka škode do izdaje odločbe za odvzem velike zveri iz narave traja dva do tri mesece, kar je absolutno predolgo, saj v tem obdobju škoda narašča. Problematična je tudi sama izvršitev odločbe. Tovrstne težave z velikimi zvermi pa niso omejene zgolj na Slovenijo, a nekatere države k njihovemu reševanju pristopajo aktivneje, na primer Nemčija. Nemška ministrica za okolje Svenja Schulze je predlagala, da bi imeli kmetje proste roke glede volkov, če ti ogrožajo ljudi in živino. Kmetje bi smeli streljati volkove, ki povzročajo resno škodo kmetijstvu. Zavzela se je za spremembe zakonov, ki ščitijo velike zveri. Spremembe naravovarstvene zakonodaje bi kmetovalcem omogočile, da sami poskrbijo za volkove, ki povzročajo pretirano škodo. Tudi Vlada Republike Slovenije bi morala aktivneje in učinkovitejše pristopiti k zaščiti prebivalcev podeželja, zlasti ker ima tudi v okviru določb Bernske konvencije to možnost, a je ne izkoristi. Prebivalci nekaterih vasi si ponoči ne upajo več iz hiše, priča smo primerom, ko so napadeni in pokončani domači psi. Nenazadnje neučinkovito upravljanje z velikimi zvermi predstavlja tudi kršitev ustavno zagotovljene svobode gibanja za prebivalce območij, na katerih se soočajo z navedeno problematiko. Pri sprejemu ustreznih ukrepov bi se moralo več teže dati stroki, ki aktivno deluje na terenu, in ne upoštevati zgolj zainteresirane javnosti, ki s situacijo na terenu ni seznanjena. Izvršitev odločb za odvzem velikih zveri iz narave bi morala biti učinkovitejša npr. v desetih dneh od izdaje odločbe bi se izvršitev prepustila lovskim družinam, po poteku tega roka pa bi izvršitev odločbe avtomatično prešla na profesionalno ekipo Zavoda za gozdove RS. Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje prouči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlog sklepa je bil sprejet (27 državnih svetnic in svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo ZA, nihče ni glasoval PROTI). Po elektronski pošti dne so državne svetnice in državni svetniki prejeli Vprašanji državnega svetnika Branka Tomažiča glede uvoza mesa s Poljske in zaščite slovenskega potrošnika. Predlog sklepa Državnega sveta so državne svetnice in svetniki prav tako prejeli po elektronski pošti Obrazložitev vprašanj je podal predlagatelj vprašanj državni svetnik Branko Tomažič. Predsednik Državnega sveta je dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji , v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15), obravnaval vprašanji državnega svetnika Branka Tomažiča glede uvoza mesa s Poljske in zaščite slovenskega potrošnika ter na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 95/05 odl. US, 21/12 ZFDO-F in 81/18 odl. US) sprejel naslednji 11

12 S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Branka Tomažiča in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji prouči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika Branka Tomažiča se glasita: 1. Zakaj Vlada Republike Slovenije takoj po izbruhu afere z govejim mesom ni sprejela ukrepov, ki bi preprečili nadaljnji uvoz mesa s Poljske, in s tem zaščitila slovenskega potrošnika? 2. Zakaj se ne razkrije podatkov o vseh uvoznikih mesa s Poljske? Obrazložitev: Ko so preiskovalni novinarji na Poljskem s skritimi kamerami posneli, kako v klavnico tihotapijo bolno govedo, meso pa nato prodajajo kot zdravo, je izbruhnila afera z govejim mesom. Na Poljskem je stekla kriminalistična preiskava, odzval pa se je tudi evropski komisar za varno hrano Vytenis Andriukaitis, ki je na Poljsko poslal inšpektorje. Čeprav uradnega poročila glede izvajanja uradnega nadzora nad verigo proizvodnje in prodaje govejega mesa in izvajanja zahtev EU, vključno z zahtevami o sledljivosti, še ni, je afera zamajala zaupanje v govedo, ki ga redijo na Poljskem, in pokazala na pomanjkljivosti v sistemu nadzora nad klavnicami na Poljskem. Sistem veterinarske kontrole na Poljskem očitno ne deluje. Zaskrbljujoče je, da to ni prva poljska klavnica, ki so jo obtožili, da kolje bolne krave in prodaja meso kot zdravo. Po nekaterih ocenah naj bi bilo trgovcev, ki trgujejo z bolnimi kravami, na Poljskem okrog 300. Torej kljub umiku spornega mesa s tržišča v okviru letošnje afere še vedno obstaja nevarnost, da se takšni incidenti ponovijo tudi v prihodnje. Ravnanje, ki smo mu bili priča v aferi, predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, saj je Poljska velika izvoznica mesa. Približno 80 % govedine, proizvedene na Poljskem, je namenjene izvozu. Med drugim je meso s Poljske naprodaj tudi v trgovinah v Sloveniji. Zakaj torej Vlada Republike Slovenije po izbruhu afere ni sprejela odločnejših ukrepov in ustavila uvoz mesa s Poljske? Zakaj se ne razkrije podatkov o vseh uvoznikih mesa s Poljske? Prevozniki opozarjajo na kakovost mesa, ki se ga uvozi v Slovenijo, zato bi bil nujen strožji inšpekcijski nadzor in strogo upoštevanje zahtev glede označevanja mesa v mesnicah. Potrošniki imajo pravico pričakovati, da je izdelek, ki je na prodaj, varen. Namen označevanja je zagotavljanje popolne transparentnosti nad poreklom mesa v prodaji, kar bi moralo veljati tako za domače kot tuje izdelke. Pravilno označevanje je osnova za zagotavljanje sledljivosti in kupcem daje zagotovilo o načinu vzreje živali, poreklu mesa, vseh zahtevah gleda higiene in varnosti ter s tem zagotavlja zaupanje in varnost potrošnikov. Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji prouči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15) nanju v roku 30 dni odgovori. Predlog sklepa je bil sprejet (29 državnih svetnic in svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo ZA, nihče ni glasoval PROTI). Po elektronski pošti dne so državne svetnice in svetniki prejeli Pobudo državnega svetnika Francija Rokavca za spremembo oz. dopolnitev 57. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca glede ureditve prostorov vrtca v stavbah, ki niso namensko zgrajene za vrtec. 12

13 Predlog sklepa Državnega sveta so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti Obrazložitev pobude je podal predlagatelj pobude državni svetnik Franci Rokavec. Razpravljali so: Branimir Štrukelj, Franci Rokavec in Igor Antauer. Predsednik Državnega sveta je dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji , v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15), obravnaval pobudo državnega svetnika Francija Rokavca za spremembo oz. dopolnitev 57. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca glede ureditve prostorov vrtca v stavbah, ki niso namensko zgrajene za vrtec, ter na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 95/05 odl. US, 21/12 ZFDO-F in 81/18 odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Francija Rokavca in predlaga Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da pobudo prouči in nanjo odgovori. Pobuda državnega svetnika Francija Rokavca se glasi: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj spremeni oz. dopolni 57. člen Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca glede ureditve prostorov vrtca v stavbah, ki niso namensko zgrajene za vrtec, in sicer tako, da se občinam v prostorih osnovnih šol omogoči organizacija oz. izvajanje javnih programov vrtca v največ treh oddelkih. Obrazložitev: 57. člen obstoječega Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10, 47/13, 74/16 in 20/17) določa, da v stavbah, ki niso namensko zgrajene za vrtec, lahko delujeta največ dva oddelka otrok. Predlagam, da se število poveča vsaj na tri oddelke. Glede na vse večjo vključenost otrok v javne vrtce in vse večje potrebe občin po dodatnih prostorih za izvajanje programov vrtca, Državni svet meni, da bi lahko v osnovnih šolah, ob ustrezni ureditvi in organizaciji dela, razpoložljive proste učilnice in spremljajoče prostore preuredili za izvajanje predšolske dejavnosti, saj v osnovnih šolah veljajo podobni normativi pri gradnji in opremi prostorov, kot to velja za prostor in opremo vrtcev. Z realizacijo take spremembe oziroma dopolnitve omenjenega pravilnika, bi se lahko tudi bistveno znižali stroški občin v zvezi z novimi investicijami, prostore osnovnih šol in vrtcev pa bolj optimalno in praktično izkoristilo. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da pobudo prouči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15) nanjo v roku 30 dni odgovori. Predlog sklepa je bil sprejet (31 državnih svetnic in svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo ZA, nihče ni glasoval PROTI)

14 Po elektronski pošti so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanja državnega svetnika Franca Goloba v zvezi s plačilom odškodnine za povzročeno škodo ob poplavah Drave Po elektronski pošti so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanji državnega svetnika Branka Tomažiča glede nepoštenih trgovinskih praks in glede uredbe o nepoštenih trgovinskih praksah Po elektronski pošti so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na pobudo državnih svetnikov Tomaža Horvata in Bojana Režuna v zvezi s pospešitvijo predhodnega postopka za presojo vplivov na okolje za investicijske projekte iz dopolnitve št. 1 k Dogovoru za razvoj Goriške razvojne regije Po elektronski pošti so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na vprašanji državnega svetnika Tomaža Horvata glede zagotovitve dodatnih in varnih prostorov za dnevno bolnišnično in ambulantno zdravljenje bolnikov s krvnimi boleznimi ter krepitve kadrovskih kapacitet Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Predsednik Državnega sveta je pozval državne svetnike in svetnice, ki niso zadovoljni s podanim odgovorom na svojo pobudo oziroma vprašanje in bi želeli, da se o odgovoru razpravlja na naslednji seji, naj se prijavijo k razpravi. Besedo je imel državni svetnik Franci Golob, ki je izpostavil, da ni zadovoljen z odgovorom Vlade Republike Slovenije na vprašanja v zvezi s plačilom odškodnine za povzročeno škodo ob poplavah Drave 2012, ki ga je prejel šele po poslani urgenci Državnega sveta. Predlagal je, da se razprava o omenjeni tematiki opravi še na Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Komisiji za državno ureditev in Komisiji za mednarodne odnose in evropske zadeve, ter da se na razpravo povabi vse pristojne organe. S tem je bila točka Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov zaključena. 3. točka dnevnega reda: Predstavitev Poročila Evropske komisije o Sloveniji 2019 Gradivo so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem seje. Poročilo Evropske komisije o Sloveniji 2019 je predstavila Ulla Hudin Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Razpravljal je državni svetnik Bojan Kekec. Predsednik Državnega sveta je po zaključeni razpravi ugotovil, da se je Državni svet seznanil s Poročilom Evropske komisije o Sloveniji

15 S tem je bila 3. točka dnevnega reda zaključena. 4. točka dnevnega reda: Predlog Mnenja k Predlogu zakona o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-L) skrajšani postopek, EPA 377-VIII Predlog zakona je objavljen na spletni strani Državnega zbora in so ga državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem seje. Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem seje. Predlog mnenja Državnega sveta k predlogu zakona so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti Predstavnik predlagatelja zakona, poslanec Državnega zbora Miha Kordiš je predstavil predlog zakona. Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Tomaž Horvat je predstavil mnenje komisije. Razpravljali so Franc Kangler, Franc Golob in Igor Antauer. Dodatno obrazložitev je podal Miha Kordiš, poslanec Državnega zbora. Državni svet je prešel na glasovanje. Pred glasovanjem o predlogu mnenja Državnega sveta so svoj glas obrazložili Alojz Kovšca, mag. Peter Požun, Samer Khalil in Branimir Štrukelj. V času obrazložitve glasu Alojza Kovšce je vodenje seje začasno prevzel podpredsednik Matjaž Švagan. Predsednik Državnega sveta je po obrazložitvah glasu dal na glasovanje naslednji predlog mnenja Državnega sveta: Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji , na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16), sprejel naslednje M n e n j e k Predlogu zakona o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-L) skrajšani postopek Državni svet je obravnaval predlog zakona, ki ga je v obravnavo po skrajšanem postopku Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Željkom Ciglerjem. Državni svet predloga zakona ne podpira. 15

16 Državni svet ugotavlja, da želijo predlagatelji s črtanjem sedmega odstavka 53.c člena veljavnega Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) omejiti prenos zdravstvenih storitev in posledično finančnih sredstev iz javne v zasebno sfero, preprečiti izvajanje javne zdravstvene službe brez koncesije v povezavi s preprečevanjem interne privatizacije javnih zavodov in zmanjševanjem koruptivnih dejanj. Prav tako se želi, kot izhaja iz predloga zakona, ohraniti in krepiti zdravstveni sistem, ki temelji na javni službi, ter v skladu z drugim odstavkom 51. člena Ustave RS zagotoviti pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Prenos izvajanja zdravstvenih storitev na zasebne izvajalce naj bi se preprečilo tako, da bi se javnim zdravstvenim zavodom, javnim socialno-varstvenim zavodom, javnim vzgojnoizobraževalnim zavodom, koncesionarjem, ki delujejo v mreži javne službe na področju socialnega varstva oziroma vzgoje in izobraževanja, ter drugim javnim zavodom iz šestega odstavka 8. člena ZZDej zakonsko onemogočilo sklepanje pogodb o opravljanju storitev z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Predlagatelji dodatno izpostavljajo, da je Poslanska skupina Levica že ob sprejemu ZZDej-K opozarjala na, po njihovem mnenju, sporne določbe spremenjenega 53.c člena in v okviru druge obravnave predloga ZZDej-K 2017 na plenarnem zasedanju Državnega zbora predlagala amandma k 21. členu navedene novele, na podlagi katerega bi se javni zdravstveni zavod ali drug javni zavod iz šestega odstavka 8. člena ZZDej, če bi bilo to potrebno za nemoteno izvajanje javne zdravstvene službe, pogodbeno dogovoril o opravljanju zdravstvenih storitev zgolj z drugim javnim zdravstvenim zavodom. Državni svet je bil seznanjen s stališčem pristojnega Ministrstva za zdravje, ki nasprotuje predlaganemu črtanju sedmega odstavka 53.c člena, saj bi slednje lahko privedlo do pravne praznine in celo do težav pri zagotavljanju celovite zdravstvene oskrbe. S črtanjem navedene določbe namreč pogodbeno sodelovanje posameznega javnega zdravstvenega zavoda in drugih javnih zavodov iz šestega odstavka 8. člena ZZDej z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti (javnimi zavodi, koncesionarji, zasebniki) ne bi bilo opredeljeno v nobenem zakonu ali kakšnih drugih predpisih s področja zdravstva. Torej niti takrat, ko bi bilo to nujno za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, kar bi lahko privedlo do nezmožnosti zagotavljanja zdravstvene dejavnosti na določenem področju (npr. na področju otroške srčne kirurgije), s čimer bi se po mnenju ministrstva poseglo v ustavno zagotovljeno pravico do zdravstvenega varstva. Navkljub nasprotovanju črtanju celotnega sedmega odstavka 53.c člena, pa Ministrstvo za zdravje ugotavlja, da bi navedeni odstavek vendarle bilo treba vsebinsko dopolniti tako s kriteriji kot s pogoji za sklenitev pogodb o izvajanju zdravstvenih storitev, zato je že na seji pristojne Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide napovedalo pripravo svojega predloga zakonskih sprememb. Pri tem je ministrstvo način popravka navedenega člena prepustilo nadaljnji zakonski proceduri in se ni jasno opredelilo glede vložitve morebitnega amandmaja k 1. členu predloga zakona. Državni svet ugotavlja, da Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (v nadaljevanju ZDRZZ), ki sicer do neke mere sprejema razloge za spremembo zakona, hkrati opozarja, da bi črtanje sedmega odstavka 53.c člena ZZDej lahko imelo v določenih primerih tudi negativne posledice na dostopnost do zdravstvenih storitev za uporabnike (v primeru pomanjkanja kadrovskih zmogljivosti v javnem zdravstvenem zavodu, ki jih ni mogoče zagotoviti na trgu dela ali s podjemno pogodbo; v primeru okvare na opremi javnega zdravstvenega zavoda ali v primeru enkratnega povečanja programa zdravstvenih storitev javnega zdravstvenega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga ni mogoče realizirati v okviru razpoložljivih kapacitet). Navedeno bi lahko vodilo do nerealizacije posameznih programov zdravstvenih storitev ali celo do odvzema programa javnemu zdravstvenemu zavodu in posledično do podelitve koncesije za izvajanje posameznega programa drugemu izvajalcu, kar bi javnemu zdravstvenemu zavodu lahko povzročilo dolgotrajno škodo. Zato ZDRZZ predlaga, da se namesto črtanja 53.c člena ZZDej besedilo sedmega odstavka spremeni tako, da se javnim zdravstvenim zavodom in drugim javnim zavodom iz šestega odstavka 8. člena ZZDej 16