B & B

B & B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika IZVAJANJE PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA (ZP-1G) ZAČASNI ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA IN ZAČASNI ODLOG PRENEHANJA VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Mentor: mag. Branko Lotrič Lektorica: Cvetka Lumbar, prof. Kandit: Janez Draksler Kranj, december 2012

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, mag. Branku Lotriču, za strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

IZJAVA Študent Janez Draksler izjavljam, sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Branka Lotriča. Skladno s prvim odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole. Kranj, 17. 12. 2012 Podpis:

POVZETEK V diplomski nalogi sta predstavljena dva nova instituta, ki ju je vnesel v slovenski pravni red Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških ZP-1G (Uradni list RS, št. 9/11 z dne 11. 2. 2010). Materialno sta neizogibno povezana z Zakonom o pravilih cestnega prometa in Zakonom o voznikih. Osrednji predmet preučevanja v diplomski nalogi je potek prekrškovnega postopka od trenutka, ko policist zazna prekršek, za katerega je z zakonom predpisano, je mogoče izreči ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predstavljeni so zakonska podlaga, roki, posamezna dejanja prekrškovnih organov, sodnikov in kršiteljev. V prilogi diplomske naloge so zbrani vsi potrebni potki o zdravstvenih ustanovah in organizacijah, ki opravljajo zdravniške preglede in izvajajo rehabilitacijske programe, povezane s preučevanima institutoma. Predstavljene so tudi konkretne sodne odločbe, ki jih je izlo sodišče in predlogi, ki so jih vložili kršitelji. KLJUČNE BESEDE: Postopek o prekršku, začasni odvzem vozniškega dovoljenja, odlog prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

ZUSAMMENFASSUNG: In meiner Diplomarbeit habe ich zwei neue Institute rgestellt, die in die slowenische Rechtsordnung durch Veränderung und Ergänzung des Ordnungswidrigkeitengesetzes (ZP-1G) eingeführt wurden. Die Institute sind materiell mit dem Gesetz über die Straßenverkehrsregelungen und mit dem Gesetz über Fahrer eng verbunden. In meiner Diplomarbeit wurde der Schwerpunkt auf die Darstellung des Verstoßverfahrens gesetzt und zwar vom Augenblick, in dem der Polizist den Verstoß gegen die Verkehrsregeln erwischt, bei dem der Führerschein entzogen werden kann. Hier werden die Zeitfristen und einzelne Handlungen von Bußgeldstelle, Gericht und Täter beschrieben. In der Anlage meiner Diplomarbeit finden Sie alle nötigen Informationen über die Gesundheitsanstalten und Organisationen, die die mit den vorgestellten Instituten verbundene medizinische Untersuchungen und Rehabilitationen durchführen. Hier finden Sie auch konkrete Gerichtsentscheidungen und Anträge, die vom Gericht ausgestellt wurden bzw. von den Tätern gestellt wurden. SCHLUSSELWORTE: Verstoßverfahren, einstweilige Entziehung der Fahrererlaubnis, Stundung des Führerschein-Gültigkeitsverlustes.

KAZALO 1 UVOD... 1 2 METODOLOŠKO-HIPOTETIČNA IZHODIŠČA... 2 2.1 OPREDELITEV PREDMETA IN CILJI PROUČEVANJA... 2 2.2 UPORABLJENE METODE IN HIPOTEZA... 2 3 ZGODOVINSKI RAZVOJ PRAVNE UREDITVE PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA... 3 3.1 RAZLOGI ZA PREOBLIKOVANJE POSTOPKA O PREKRŠKIH... 3 3.2 RAZLOGI ZA SPREMEMBO MATERIALNIH PREDPISOV (ZAKON O VOZNIKIH, ZAKON O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA)... 5 4 NOVOSTI ZP-1G... 10 4.1 INSTITUT ZAČASNEGA ODVZEMA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA... 10 4.2 INSTITUT ZAČASNEGA ODLOGA PRENEHANJA VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA... 12 5 PREDSTAVITEV IN ANALIZA KONKRETNEGA PRIMERA... 13 6 ZAKLJUČEK IN VERIFIKACIJA HIPOTEZ... 38 7 VIRI IN LITERATURA... 40 7.1 LITERATURA... 40 7.2 PRAVNI VIRI... 41 7.3 INTERNETNI VIRI... 41

1 UVOD Zaradi uskladitve prava o prekrških z ustavno ureditvijo in drugo zakonojo ter tudi zaradi prevelike preobremenjenosti sodnikov za prekrške je bila nujna sistemska ureditev področja prekrškov. Sistemska ureditev naj bi predstavljala ustreznejšo umestitev prekrškov v sistem kaznovalnega prava in hkrati celovito ureditev področja prekrškov v Republiki Sloveniji (Koman, 2004). Veljavni Zakon o prekrških, s katerim je bila uvedena reforma materialnega, procesnega in izvršilnega prava prekrškov, je bil sprejet leta 2003, uporabljati pa se je začel 1. 1. 2005. Državni zbor RS je v obdobju veljavnosti zakon spremenil in dopolnil sedemkrat, od tega trikrat (z novelami ZP-1C, ZP-1E in ZP-1G) v nekoliko večjem obsegu. Kljub pogostemu spreminjanju je zakonska ureditev ohranila prvotno zasnovo in se le postopno dograjuje in izboljšuje. Uporaba zakona v praksi, pridobljene izkušnje in ugotovljene pomanjkljivosti, razvoj sorodnih pravnih področij, predvsem kazenskega in cestnoprometnega prava ter obseg in raznovrstnost prekrškovnih zadev ob novih pojavnih oblikah kršitev, terjajo nenehno preverjanje ustreznosti veljavnih zakonskih določb in njihovo prilagajanje razmeram na področju prekrškov (delno povzeto po http://www.vla.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/ seje_vlade_2009 2010/99_seja/99sv15_gradivo.pdf). 1. 10. 2011 je novela Zakona o prekrških (ZP-1G), v povezavi z Zakonom o pravilih cestnega prometa in Zakonom o voznikih, uvedla številne pomembne novosti, in sicer: začasni odvzem vozniškega dovoljenja, odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, spremembo odgovornosti pravnih oseb, odgovornih oseb pravnih oseb, zasebnikov in samostojnih podjetnikov, odgovornost le-teh v primeru stečaja ali prenehanja; novela je uvedla novo sankcijo (izločitev iz postopka javnega naročanja), novo izredno pravno sredstvo (odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa) ipd. Najpomembnejši razlogi za uvedbo navedenih novosti so bili: neustrezna varnost cestnega prometa zaradi velikega števila ponavljajočih storilcev prekrškov (povratniki) in voznikov, ki ponavljajo cestnoprometne prekrške zaradi določenih odvisnosti, kar narekuje njihovo začasno odstranitev iz prometa. Hkrati je bila potrebna uvedba ukrepov za odpravo vzrokov za storitve prekrškov s pomočjo rehabilitacijskih programov in programa dotnega usposabljanja za varno vožnjo, ki so morali biti podprti z ustreznimi določbami postopka o prekrških; potrebno je bilo zagotoviti višjo stopnjo zakonitosti odločb v postopkih o prekrških že pred pravnomočnostjo odločbe oziroma vsaj brez obremenjevanja najvišjih pravosodnih organov, kar je narekovalo uvedbo dotnih pravnih sredstev; ter deloma omejiti kontradiktornost hitrega postopka pri uveljavljanju pravnih sredstev, ki narekuje dosledno upoštevanje pravice do izjave v vseh fazah postopka in ustrezne procesne rešitve (povzeto po stran 1 od 42

http://www.vla.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/seje_vlade_2009 2010/ 99_seja/99sv15_gradivo.pdf). 2 METODOLOŠKO-HIPOTETIČNA IZHODIŠČA 2.1 OPREDELITEV PREDMETA IN CILJI PROUČEVANJA V diplomski nalogi bom po opredelitvi predmeta in ciljev (2.1), hipotez (2.2), metod (2.3), predstavil zgodovinski razvoj procesnega prekrškovnega prava (3) ter ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in odloga ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (4). V naljevanju naloge bom analiziral postopek z voznikom, ki mu je bil izrečen začasen odvzem vozniškega dovoljenja, po končanem postopku pa mu je bil izrečen ukrep prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja odložen. Praktično bom opisal postopek ravnanja posameznika v takšnem primeru. V zaključku bom izpostavil odprta vprašanja, ki se pojavljajo ob uvedbi obeh novih institutov v prakso. 2.2 UPORABLJENE METODE IN HIPOTEZA V diplomski nalogi bom s pomočjo primerjalne metode, študije primerov, jezikovne razlage, metode indukcije in dedukcije, intervjujev, analize zakonov, drugih pravnih virov in obstoječe literature, preverjal hipotezo:»ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in odlog ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sta pomembni novosti nove ureditve prekrškovnega postopka.«stran 2 od 42

3 ZGODOVINSKI RAZVOJ PRAVNE UREDITVE PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA 3.1 RAZLOGI ZA PREOBLIKOVANJE POSTOPKA O PREKRŠKIH Razvoj pravne ureditve prekrškovnega postopka ima več obdobij. V prvem obdobju po drugi svetovni vojni, od leta 1945 1971, je bil v veljavi Temeljni zakon o prekrških, ki je bil enoten zakon za celotno SFRJ. Prekrški so bili v zvezni pristojnosti. Postopek se je imenoval upravno-kazenski s pourjenim upravnim postopkom. Za kršitve je bila predpisana upravna kazen, vodili so jih upravni organi. Ta zakon je doživel kar nekaj novel, in sicer leta 1951 in potem še noveli leta 1958 in 1965. Na koncu tega obdobja so se upravne kazni preimenovale v kazni za prekrške. Upravno-kazenski postopek se preimenuje v postopek o prekrških, torej se vedno bolj približa kazenskemu postopku. Konec tega obdobja je zaznamoval sprejem Zakona o organih za kaznovanje prekrškov leta 1966, s katerim se je postopek za prekrške dokončno ločil od uprave. Odločanje o prekrških je prešlo iz zvezne pristojnosti v pristojnost republik. Drugo obdobje je obdobje od 1971 do 1983, ko je bil v veljavi republiški Zakon o prekrških, medtem ko je zvezni zakon še naprej veljal za kršitve predpisov, ki so bili v pristojnosti federacije (npr. carina, devize). V tretjem obdobju je začel veljati Zakon o prekrških, in sicer leta 1984, ki je bil v svoji zgodovini enajstkrat noveliran (Eljon, 2007: 14 16). Zakon o prekrških, sprejet leta 1983, kljub številnim poskusom delnega reševanja ni bil kos neučinkovitosti sistema na področju prava o prekrških in se z novelami ni niti približal želenemu cilju. Med prekrške so bila uvrščena po teži in nevarnosti zelo raznovrstna dejanja, od najpreprostejših kršitev predpisov, ki pomenijo golo nedisciplino, do takšnih, zaradi katerih nastane ali lahko nastane hu posledica in ki so jih in jih še v nekaterih državah obravnavajo kot kazniva dejanja (Tamše, 2003, 4. Slovenski dnevi varstvoslovja). Bistvena razloga za novo ureditev sta bila neobvladljivo število zadev in posledično veliko število nerešenih zadev. Zaradi zakonskih ovir ni bilo možnosti za selektivnost pri predlaganju postopkov o prekrških, tako so se sodniki za prekrške dušili v velikem številu zadev. Pričakovanje zastaranja pregona in izvršitve sankcij je spodbujalo storilce prekrškov k izmikanju in zavlačevanju postopka, k ugovarjanju in pritoževanju ter k plačilni nedisciplini. Pojavljale so se pomanjkljivosti in nesmiselnosti, na katere so opozarjali sodniki (nesmiselna kratkotrajna zaporna kazen, ki ni dosegala namena kaznovanja). Sodnikom je bilo treba ti večjo možnost sojenja od dotenje, ko je bil za nekatere prekrške predpisan obvezen stran 3 od 42

izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že ob enkratni storitvi prekrška (Lausegar, 2009: 4). Tako je treba med najpomembnejšimi novostmi zakona omeniti delitev prekrškovnega postopka na hitri in redni postopek. Redni so v pristojnosti okrajnih in višjih sodišč, v okviru katerih so po 1. 1. 2005 delovali tenji sodniki in senat za prekrške, medtem ko hitre prekrškovne postopke vodijo prekrškovni upravni in drugi organi (smiselno Kovač, 2004: 1). Med razloge za spremembo zakonoje spa tudi neučinkovitost izterjave denarnih kazni. Statistični potki so namreč pokazali, je veliko neplačanih denarnih kazni. To je vodilo k iskanju novih rešitev. Neplačevanje denarnih kazni ni le posledica plačilne sposobnosti storilcev prekrškov, ampak predvsem plačilne nediscipline. V nov zakon je bil vpet uklonilni zapor, katerega namen je prisiliti storilca prekrška, plača globo, ki jo zmore po svojih premoženjskih razmerah (Balažic, 2002, str. 1463). Prednost uklonilnega zapora pred kratkotrajnim zaporom je ta, obveznost plačila globe z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha, kar je glede na odzive storilcev prekrškov pozitivna sprememba zakona. Storilci se odločajo za plačilo globe prav iz bojazni, jih zna doleteti uklonilni zapor, s katerim pa ne bodo prav nič na boljšem ali manj dolžni, zato ker niso ravnali skladno z zakoni (Lausegar, 2009: 4). Skupni imenovalci vseh sprememb in dopolnitev so predvsem večja učinkovitost postopkov, hitrejše obravnavanje zadev, boljša izterjava, preglednejša organiziranost, prihranki pri sredstvih in kadrih. Torej ni bil namen le urediti to področje, bo skladno z direktivami evropske zakonoje, temveč predvsem zmanjšati obremenjenosti sodnikov z velikim številom zadev, zaradi česar je prihajalo do velikih časovnih zamikov med storitvijo prekrška in izjo odločbe ter do velikega števila zastaranih zadev (Gril, 2004: 27). V praksi vodenja prekrškovnih postopkov se je pokazalo, so postopki ugotavljanja pravnih in odgovornih oseb po določbah Zakona o odgovornosti pravnih oseb in odgovornih oseb za kazniva dejanja izredno zahtevni. Treba je bilo nekaj storiti na področju varnosti v cestnem prometu zaradi velikega števila voznikov povratnikov in voznikov, ki ponavljajo cestnoprometne prekrške zaradi določene odvisnosti (povzeto po predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, EVA 2010-2011-0002), zato je bila sprejeta novela ZP-1G. Kot pomembne novosti je prinesla predvsem spremembo pri ugotavljanju odgovornosti pravnih oseb in odgovornih oseb pravnih oseb za očitane prekrške, podrobnejšo razmejitev med prekrški in kaznivimi dejanji, izločitve iz postopkov javnega naročanja kot novo sankcijo, začasen odvzem vozniškega dovoljenja, začasen odlog ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ipd. stran 4 od 42

3.2 RAZLOGI ZA SPREMEMBO MATERIALNIH PREDPISOV (ZAKON O VOZNIKIH, ZAKON O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA) Varnost cestnega prometa je vprašanje, staro skoraj toliko kot cestni promet. Ko so se vozila, namenjena prevozu tovora ali ljudi začela premikati s hitrostjo, ki je presegala hitrost hoje pešca, je promet zahteval prve žrtve. Žrtve so bili najprej pešci, potem pa tudi potniki v vozilih. In tej je morala država učinkovito ukrepati, bi tudi na tem področju zaščitila svoje državljane. Nastala so prva prometna pravila. Od tej so nova in nova spoznanja bogatila vèdenje in znanje na področju cestnega prometa in omogočila kompleksnejši in kakovostnejši pristop k obravnavanju in zagotavljanju varnosti cestnega prometa. Leta 1874 je cesar Franc Jožef razglasil deželni zakon, s katerim je uveljavil policijski red na javnih cestah v Vojvodini Kranjski. Ta prometna pravila so bila eden izmed prvih znanilcev re na slovenskih cestah in so urejala predvsem vožnjo konjskih vpreg, ki jim nes rečemo vprežna vozila. Dvaindvajset let pozneje je cesar razglasil še Zakon o vožnji s kolesi po javnih cestah v Vojvodini Kranjski. Pred sto leti, šest let zatem, ko je baron Codelli konec leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil, so bila objavljena začasna določila o vožnji avtomobilov in motorskih koles po javnih cestah v Vojvodini Kranjski, ki jih je podpisal c. kr. deželni predsednik baron Hein. Ta določila še niso vsebovala vseh prometnih pravil, pa tudi prometnih znakov ne. Ti so se na slovenskih cestah začeli pojavljati približno deset let pozneje, leta 1926 pa so se prometna pravila in prometni znaki že poenotili z evropskimi. Nad spoštovanjem prometnih pravil in prometnih znakov so, podobno kot nes, bdeli policisti, ki so urejali promet, kar je bilo treba. Od takrat so se prometni predpisi, vključno s prometnimi pravili in prometni znaki, še veliko spreminjali in dopolnjevali. Prelomno je bilo leto 1968, ko sta bili na Dunaju v evropskem merilu sprejeti dve konvenciji, in sicer Konvencija o cestnem prometu in Konvencija o prometnih znakih, katerih podpisnica je bila tudi Jugoslavija, po osamosvojitvi pa jih je v svoj pravni red prevzela tudi Republika Slovenija. S članstvom v Evropski uniji je Slovenija dolžna sprejemati pravni red Evropske unije tudi na področju varnosti cestnega prometa, deloma s povzemanjem v svojo pravno ureditev (direktive in priporočila), deloma pa neposredno (uredbe). Prometna pravila so osnova prometnega re na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Po hierarhiji so med vsemi oblikami urejanja prometa najnižje. Prometni znaki so po pomenu močnejši od prometnih pravil, najmočnejši pa so znaki in odredbe policistov. V okviru pravnega re na področju cestnega prometa predstavlja prelomnico tudi nova prometna zakonoja iz leta 2011. Zaradi lažjega izvajanja zelo obsežnih zakonskih vsebin sta resorni ministrstvi, ministrstvo za promet in ministrstvo za stran 5 od 42

notranje zadeve, sprejeli strategijo prenove zakonoje na tem področju. Strategija temelji na rezultatih twinning projekta, ki je potekal v sodelovanju z nizozemskimi strokovnjaki s področja prometa in ki ga je financirala Evropska unija. Pri tem je bilo upoštevano tudi strokovno stališče, je treba obsežno zakonsko materijo s področja varnosti cestnega prometa urediti na pregleden način, po zaokroženih vsebinskih sklopih. Vsebina Zakona o varnosti cestnega prometa se je tako razdelila na Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih in Zakon o cestah. Zakon o pravilih cestnega prometa opredeljuje zgolj pravila cestnega prometa kot enega izmed dejavnikov varnosti cestnega prometa. Materija, ki jo je doslej obravnaval Zakon o varnosti cestnega prometa ZVCP-1, se od uveljavitve zakona naprej deli na štiri področja, in sicer na področje pravil cestnega prometa, ki je urejeno z Zakonom o pravilih cestnega prometa, področje voznikov, ki je urejeno z Zakonom o voznikih, področje vozil, urejeno z Zakonom o motornih vozilih in področje cest, ki je urejeno z Zakonom o cestah. S tem je Slovenija stopila na pot, kakršno poznajo nekatere druge države (na primer: Avstralija), ki s posebnimi zakoni podrobneje in pregledneje urejajo posamezne elemente, ki vplivajo na varnost cestnega prometa. V evropskih državah z ljšo tradicijo cestnega prometa od naše, že dolgo vedo in to tudi povedo, je država odgovorna za varnost cestnega prometa. Država ima s svojimi institucijami ves čas vpogled in pregled nad dogajanjem v cestnem prometu in le ona ima potrebne vzvode, s katerimi lahko nadzira in uravnava dogajanje, ki neposredno vpliva na varnost cestnega prometa. Komisija za prometno varnost EU je na osnovi raziskav v cestnem prometu že pred poldrugim desetletjem predstavila javnosti obsežno poročilo. V poročilu je izrazila mnenje, je treba obravnavati udeležence cestnega prometa, ne glede na to, v kakšni vlogi se pojavljajo, in ne glede na stopnjo osebne odgovornosti za nastanek prometne nesreče, kot potencialne žrtve razmer, ki jih v cestnem prometu ustvarja država. Čeprav je pri veliki večini prometnih nesreč vzrok nesreče napaka ali zmota v ravnanju posameznega prometnega udeleženca, je njegovo ravnanje v cestnem prometu največkrat posledica dejavnikov, na katere ne more neposredno vplivati. Odgovornost države opredeljujejo kot odgovornost za dejavnike, ki neposredno vplivajo na varnost cestnega prometa, med katerimi kot najpomembnejše navajajo ceste in njihovo opremljenost, konstrukcijske oziroma homologacijske norme za vozila ter odnos in ravnanje udeležencev cestnega prometa, ki ga država oblikuje z normativno ureditvijo, vzgojo in izobraževanjem, informiranjem ter nadzorom in sistemom sankcioniranja v cestnem prometu. Seve pa je temu treba doti, tako izraženo stališče o odgovornosti države v nobenem primeru ne odvezuje posameznika obveznosti za pravilno, premišljeno in odgovorno ravnanje v cestnem prometu ali celo odgovornosti za protipravno ravnanje v cestnem prometu. stran 6 od 42

Zanimiva je ugotovitev, v nobeni od evropskih držav ni javno mnenje prisililo države k ukrepanju za večjo varnost cestnega prometa, ampak to le bolj ali manj hitro sledi ukrepom države in njenih institucij. Popolnoma enak položaj pri nas kaže na nujnost samoiniciativnega in smotrnega ravnanja državnih institucij ter opozarja na pomanjkljivo ozaveščenost, verjetno pa tudi na pomanjkljivo informiranost javnosti. Tudi zaradi tega poskuša naša država v zadnjih letih z nacionalnim programom varnosti cestnega prometa združiti prizadevanja za večjo varnost cestnega prometa in aktivirati vse razpoložljive potenciale za dosego tega življenjsko pomembnega cilja. Zakon o pravilih cestnega prometa obravnava materijo, ki je v cestnem prometu relativno stalna in se ne spreminja pogosto, kljub temu pa v določenih primerih pomembne novosti na tehničnem področju vplivajo tudi na vsebino tega zakona. Poleg tega se ta zakon v konkretnih opredelitvah ukrepov pooblaščenih uradnih oseb prekrškovnih organov spreminja in dopolnjuje predhodni sistem ukrepov, ki so se pokazali kot učinkovit vzvod pri obravnavanju najhujših kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Zakon o pravilih cestnega prometa, podobno kot vsi dosenji zakoni, ki so obravnavali varnost v cestnem prometu, uresničuje cilj povečati varnosti vseh udeležencev cestnega prometa. Ravnanja udeležencev cestnega prometa so udejanjanje prometnih pravil. Če so ta ravnanja skladna z uzakonjenimi pravili in z načelom zaupanja v cestnem prometu, ni škodljivih posledic, ki se lahko kažejo v obliki materialne škode, telesnih poškodb ali celo smrti. Zakon uresničuje temeljne cilje prometnovarnostne politike v Republiki Sloveniji, tj. zmanjšati število prometnih nesreč, v katerih so osebe poškodovane, oziroma prometnih nesreč s smrtnim izidom. Za uresničevanje tega cilja je zakon uveljavil naslednje bistvene novosti: 1. Zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu s spremembo določb o sankcijah pri najhujših prekrških zoper varnost cestnega prometa, pri katerih predpisujemo stransko sankcijo kazenskih točk v številu, pri katerem se storilcu po zakonu, ki ureja postopek o prekršku, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ti prekrški so: a) vožnja v nasprotni smeri na avtocesti, hitri cesti ter cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, b) prekoračitev hitrosti v območju za pešce ali območju umirjenega prometa za več kot 30 km/h, c) prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h, d) alkoholiziranost vseh voznikov s stopnjo več kot 1,10 g alkohola na kg krvi ali 0,52 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, stran 7 od 42

e) vožnja pod vplivom prepovenih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo, f) odklonitev odrejenega preizkusa alkoholiziranosti in g) pobeg s kraja prometne nesreče. 2. Poenotenje sankcij za prekrške glede na težo prekrška strožje sankcioniranje voznikov, zalotenih pri storitvi prekrškov, ki so neposredno povezani z najhujšimi posledicami prometnih nesreč, ter znižanje glob za prekrške, ki bistveno ne vplivajo na varnost cestnega prometa. 3. Zaščita šibkejših udeležencev cestnega prometa (kot so pešci, otroci in starejši udeleženci cestnega prometa). 4. Natančna opredelitev pristojnosti občinskega rerstva. 5. Obvezna uporaba zaščitne kolesarske čelade za vse voznike koles. 6. Obvezna uporaba ustreznih zaščitnih motorističnih oblačil za voznika in potnika motornega kolesa. 7. Dotni pogoji za opravljanje prevoza oseb s cestnim turističnim vlakom (najmanj vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije D1, voznik ne sme biti voznik začetnik). 8. Dotni pogoji za prevoz oseb z vozilom, s katerim se lahko poleg voznika prevaža več kot osem oseb (Voznik ni bil v zadnjih treh letih pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki je imela za posledico smrt ene ali več oseb ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Voznik ne sme imeti v kazenski evidenci več kot 7 kazenskih točk. 9. Razširitev instituta začasnega zasega motornega vozila za druge hujše kršitve cestnega prometa (npr. vožnja v času, ko se storilcu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, vožnja v času, ko se storilcu izvršuje sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja). 10. Uvedeni so milejši pogoji za pridržanje voznikov (za vse voznike več kot 1,10 g alkohola na kg krvi ali 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) ter izjeme v postopku pridržanja, kjer se policistu je diskrecijska pravica o odločitvi, kj storilca ne bo pridržal (Policist se lahko odloči, ne odredi pridržanja, če se vozniku ob izpolnjevanju pogojev začasno zaseže vozilo ali če je kraj postopka v neposredni bližini objekta, v katerem voznik dejansko biva, in če voznik to dejstvo verjetno izkaže in če je iz okoliščin mogoče sklepati, je tja namenjen in ne bo naljeval z vožnjo). 11. Obvezen je preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkoholiziranosti neposrednih udeležencev prometne nesreče. 12. Obvezen je zapisnik v primeru odklonitve preizkusa za ugotavljanje alkohola. 13. Strožje sankcioniranje voznikov, ki so zaloteni pri vožnji pod vplivom alkohola (višja globa in stranska sankcija kazenskih točk, v določenih primerih pa tudi začasen odvzem vozniškega dovoljenja koncentracija alkohola nad 1,10 g/kg), stran 8 od 42

(povzeto po http://www.vla.si/si/delo_vlade/seje_vlade/dnevni_redi/dnevni_redi/ article/94_redna_seja_vlade_rs_dne_26_avgusta_2010_11729/). Zaradi lažjega izvajanja zelo obsežnih zakonskih vsebin sta resorni ministrstvi, ministrstvo za promet in ministrstvo za notranje zadeve, sprejeli strategijo prenove zakonoje na tem področju. Strategija temelji na rezultatih twinning projekta, ki je potekal v sodelovanju z nizozemskimi strokovnjaki s področja prometa, financirala pa ga je EU. Pri tem je bilo upoštevano tudi strokovno stališče, je potrebno obsežno zakonsko materijo s področja varnosti cestnega prometa urediti na pregleden način, po zaokroženih vsebinskih sklopih. Vsebina Zakona o varnosti cestnega prometa se je tako razdelila na Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih, Zakon o pravilih cestnega prometa in Zakon o javnih cestah. Besedilo Zakona o voznikih se usklajuje z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu, UL L 376, 27. 12. 2006, str. 36, predvsem z vidika prostega pretoka storitev usposabljanja kanditov za voznike in izobraževanja voznikov. Zakon uresničuje cilj direktive, se močneje poenostavijo upravni postopki, odpravijo ovire za storitvene dejavnosti in okrepi medsebojno zaupanje med državami članicami ter zaupanje ponudnikov in uporabnikov v notranji trg. Evropska unija si prizadeva oblikovati vedno tesnejše vezi med državami in narodi Evrope ter zagotoviti gosporski in socialni napredek. Odprava ovir za razvoj storitvenih dejavnosti med državami članicami je bistvena za krepitev povezovanj držav in spodbujanje uravnoteženega in trajnostnega gosporskega in socialnega napredka. Zato je pomembno, se vzpostavi notranji trg storitev in pri tem ohrani pravo ravnovesje med odpiranjem trga in ohranjanjem javnih storitev. Z zakonom se zato določajo tiste zahteve, ki vplivajo na opravljanje storitvene dejavnosti usposabljanj in izobraževanj voznikov in zahteve po odpravi omejevalnih pogojev za izvajanje dejavnosti. Z zakonom je v pravni red Republike Slovenije v celoti prenesena tudi Direktiva Sveta 2006/103/ES z dne 20. 11. 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (Uradni list RS, št. 363, str. 344) in Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki vsebuje pravila o vozniških dovoljenjih in pogoje za izjo dovoljenj. Pravila o vozniških dovoljenjih so bistveni sestavni del skupne evropske prometne politike, prispevajo k izboljšanju prometne varnosti in pospešujejo prosto gibanje oseb, ki nameravajo bivati v državi članici, ki ni država, v kateri se dovoljenje iz. Zaradi pomena osebnih prevoznih sredstev imetništvo vozniškega dovoljenja, ki ga uradno priznava država članica gostiteljica, spodbuja prosto gibanje oseb in njihovo svobodo ustanavljanja. Kljub napredku, doseženem pri usklajevanju predpisov o vozniških dovoljenjih, še vedno obstajajo znatne razlike med predpisi držav članic v zvezi z občasnostjo poljševanja vozniških dovoljenj in glede podkategorij vozil, zato je treba te predpise uskladiti, s čimer bi prispevali k izvajanju politik Skupnosti. V zakonu je skladno z direktivo določen zamik uveljavitve nekaterih določb, ki zato terjajo prehodno ureditev. (povzeto po stran 9 od 42

http://www.vla.si/si/delo_vlade/seje_vlade/dnevni_redi/dnevni_redi/article/94_redn a_seja_vlade_rs_dne_26_avgusta_2010_11729/) 4 NOVOSTI ZP-1G 4.1 INSTITUT ZAČASNEGA ODVZEMA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Novela ZP-1G je z donim 7.a podpoglavjem v redni sodni postopek vključila nov ukrep, začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Ukrep je urejen v šestih členih in sledi temeljnemu namenu nove prometne zakonoje, se nevarni vozniki takoj (začasno) izločijo iz prometa, smiselno enako, kot je za primer suma prometnega kaznivega dejanja določeno v 137. členu ZKP 1 (Jenull, 2011: 119). Materialnopravna, postopkovna ter izvršitvena podlaga za odločanje o začasnem odvzemu in vrnitvi odvzetega vozniškega dovoljenja ni v celoti urejena v ZP-1, ampak se precej navezuje na določbe novih cestnoprometnih zakonov. Ti zakoni so začeli veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa so se začeli 1. julija 2011, razen posameznih določb, ki so začele veljati 1. oktobra 2011. Ker so prav te določbe pomembne za izvajanje ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, je bila tudi uporaba novega ukrepa v ZP-1 odložena do 1. oktobra 2011 (Jenull, 2011: 119). 1 137. člen ZKP: (1) Če teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, sme sodišče na obrazloženi predlog upravičenega tožilca odrediti, se obdolžencu odvzame vozniško dovoljenje za čas, dokler traja postopek. Pred uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa sme policija, ki opravlja ogled, vzeti vozniško dovoljenje tistemu, za katerega je pon utemeljen sum, je storil to kaznivo dejanje, in o tem izti potrdilo, venr mora vozniško dovoljenje skupaj z ovadbo v treh dneh poslati državnemu tožilcu. Ta pa ga mora v osmih dneh od prejema vrniti tistemu, ki mu je bilo odvzeto, ali ga poslati sodišču ter hkrati predlagati uvedbo kazenskega postopka in začasni odvzem vozniškega dovoljenja. (2) O predlogu iz prejšnjega odstavka odloči sodišče s sklepom. Zoper sklep o odvzemu vozniškega dovoljenja lahko obdolženec v treh dneh od prejema sklepa vloži ugovor, ki ne zadrži izvršitve sklepa. Sodišče, ki je sklep izlo, odloči o ugovoru na podlagi predloženega gradiva, lahko pa pred odločitvijo opravi poseben narok s strankama. (3) Zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru, imata stranki pravico do pritožbe. Pritožba obdolženca zoper sklep, s katerim je bil ugovor zavrnjen, ne zadrži izvršitve sklepa o odvzemu vozniškega dovoljenja. (4) Še pred koncem kazenskega postopka sodišče na predlog strank ali po uradni dolžnosti začasno odvzeto vozniško dovoljenje obdolžencu vrne, če ugotovi, ni več pogojev za odvzem. (5) Glede izvršitve ukrepa iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o prepovedi vožnje motornega vozila. (6) Čas, za katerega je bilo vzeto vozniško dovoljenje, se obdolžencu, ki je na prostosti, všteje v izrečeno kazen prepovedi vožnje motornega vozila oziroma izrečeni varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. stran 10 od 42

Pri odločanju o novem ukrepu in njegovem izvajanju morajo prekrškovni organi in sodišča v prekrškovnih procesnih okvirih, ki jih določa ZP-1, upoštevati zlasti naslednje določbe Zakona o voznikih (ZVoz): - 43. člen, o programu dotnega usposabljanja za varno vožnjo, edukcijskih in psihosocialnih delavnicah, - 44. člen, o udeležbi v programu dotnega usposabljanja za varno vožnjo, - 45. člen, o udeležbi v rehabilitacijskih programih, - 58. člen, o ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja, - 64. člen, o evidenci vozniških dovoljenj, - 72. člen, o vrstah zdravstvenih pregledov, - 73. člen, o stroških pregle, - 76. člen, o zdravstvenem pregledu s svetovanjem, - 77. člen, o opravljanju kontrolnih zdravstvenih pregledov, - 78. člen, o napotitvi na kontrolni zdravstveni pregled, - 79. člen, o kontrolnem zdravstvenem pregledu, - 83. člen, o zdravniškem spričevalu po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu. Uporabljati pa je treba tudi določbe Zakona o pravilih cestnega prometa: - 22. člen, o prepovedi vožnje in začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, - 23. člen, o zasegu vozila, - 105. člen, o prepovedi vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola, - 106. člen, o prepovenih drogah, psihoaktivnih zdravilih in drugih psihoaktivnih snoveh ter - 107. člen, o preverjanju psihofizičnega stanja. Uporaba ukrepa (in zato tudi odločanje o odvzemu in vrnitvi vozniškega dovoljenja) je namreč vsebinsko neločljivo povezana z navedenimi določbami obeh cestnoprometnih zakonov kot z dopolnilno materialnopravno in procesno podlago za odreditev ali odpravo ukrepa (Jenull, 2011: 120). stran 11 od 42

4.2 INSTITUT ZAČASNEGA ODLOGA PRENEHANJA VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Posledice prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so za storilca prekrška hude, saj mora znova opravljati vozniški izpit. Zato spremenjeni zakon poleg represivnih ukrepov za povečanje varnosti v cestnem prometu predvideva tudi možnost sodelovanja storilcev prekrškov pri odpravljanju vzrokov za prekrške. Voznikom, ki so storili prekrške pod vplivom alkohola, prepovenih drog oziroma zaradi prehitre vožnje, pa tudi iz drugih razlogov, se omogoča odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (Jenull, 2011: 152). Sodišče iz sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Direktorat za pravosodno upravo, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij, Oddelek za kazensko evidenco in evidenco vzgojnih ukrepov). Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko vloži storilec prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v 15 dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Podrobnejši postopek poje in odločanja o predlogu je predstavljen v naljevanju. stran 12 od 42

5 PREDSTAVITEV IN ANALIZA KONKRETNEGA PRIMERA Policist je ugotovil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk: - dvajseti odstavek 30. člena ZPrCP vožnja v napačno smer na avtocesti ali hitri cesti, ki ima dva ali več pasov, - osmi odstavek 38. člena ZPrCP na cesti, ki ima dva ali več pasov za vožnjo v eno smer, pelje v napačno smer, - 5. točka četrtega odstavka 46. člena ZPrCP prekorači hitrost za več kot 30 km/h na območju za pešce, - 6. točka petega odstavka 46. člena ZPrCP prekorači hitrost za več kot 50 km/h v naselju, - 6. točka šestega odstavka 46. člena ZPrCP prekorači hitrost za več kot 50 km/h zunaj naselja, - 4. točka četrtega odstavka 105. člena ZPrCP vozniki, ki morajo imeti 0,00 mg/l imajo več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, - 4. točka petega odstavka 105. člena ZPrCP vozniki, ki imajo več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, - tretji odstavek 106. člena ZPrCP vožnja pod vplivom mamil in ostalih nedovoljenih snovi, - dvanajsti odstavek 107. člena ZPrCP odklon preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregle, - deseti odstavek 110. člena ZPrCP pobeg s kraja prometne nesreče, - deseti odstavek 50. člena Zvoz vozi v času, ko mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto po 113.a členu ZP-1 ali prekršek voznika začetnika, kjer je predpisanih 7 ali več kazenskih točk, torej vsi prej našteti prekrški in prekršek, predpisan v: - 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP prekorači hitrost za več kot 30 km/h v naselju, - 6. točki sedmega odstavka 46. člena ZPrCP prekorači hitrost za več kot 60 km/h na avtocesti, - petem odstavku 52. člena ZPrCP prehitevanje v nepreglednem ovinku, pod vrhom klanca, v predoru, v škarje, vozilo pred prehodom za pešce, - osmem odstavku 53. člena ZPrCP vožnja mimo ustavljenega vozila pred prehodom za pešce, - 2. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP vozniki, ki morajo imeti 0,00 mg/l, imajo več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, - 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP - vozniki, ki morajo imeti 0,00 mg/l, imajo več kot 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, - 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP vozniki, ki morajo imeti 0,00 mg/l, imajo več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. stran 13 od 42

Če poleg navedenega obstaja tudi dejstvo, ima voznik, ki je storil enega izmed naštetih prekrškov, veljavno vozniško dovoljenje RS, se vozniku s potrdilom (JV- PROM 24) odvzame vozniško dovoljenje in se mu prepove naljnja vožnja. Ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 113. členu ZP-1 ni mogoče izvajati zoper imetnike tujega vozniškega dovoljenja, čeprav so (tudi lahko) državljani Republike Slovenije. Če voznik ne izroči vozniškega dovoljenja, se mu prepove naljnja vožnja in izroči potrdilo. Na potrdilo se napiše, zakaj vozniško dovoljenje ni bilo odvzeto. Potrdilo voznik podpiše, odklon potrdila pa se ustrezno zapiše. Pred vročitvijo potrdila policist voznika ustno seznani z ukrepom. Policist vnese izrečen ukrep tudi v ustrezno evidenco. stran 14 od 42

stran 15 od 42

Takšen postopek velja le za primere, ko policist takšno kršitev ugotovi na kraju prekrška. To ne velja za kršitve, ki so ugotovljene naknadno (npr. rar, pobeg s kraja prometne nesreče, ipd.). V tem primeru je treba seve najprej ugotoviti storilca in v obdolžilnem predlogu predlagati ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Obdolžilni predlog mora Policija v teh primerih posredovati pristojnemu prekrškovnemu sodišču v roku 5 dni po ugotovitvi storilca ali prekrška. V predlogu je treba utemeljiti predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja (predkaznovanost, teža prekrška, odnos kršitelja do prekrška, ipd.). Sodišče o predlogu Policije odloči s sklepom, ki ga mora odpraviti najpozneje v osmih dneh od prejema zadeve. Če Policija kot prekrškovni organ zamudi s pojo predloga, sodišče predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja zavrže s sklepom. SKLEP Okrajno sodišče v je po okrajni sodnici v zadevi o prekršku zoper obdolženega zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, na podlagi predloga prekrškovnega organa za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ponega v obdolžilnem predlogu, št., dne 3. 4. 2012 SKLENILO: Predlog prekrškovnega organa za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, št., iznega dne pri Upravni enoti, obdolženemu, se zavrže. OBRAZLOŽITEV: 1. Prekrškovni organ je zoper, 28. 3. 2012 vložil obdolžilni predlog št. z dne zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ker je dne ob uri vozil osebni avto reg. št.,, po regionalni cesti št. 101, v odseku 232 (Podtabor Ljubelj) iz Tržiča proti Ljubelju in imel več kot 1.10 gramov alkohola na kilogram krvi, saj je bilo s strokovnim pregledom ugotovljeno, je imel najmanj 1.41 gramov alkohola na kilogram krvi. 2. Storilec je bil zaloten pri storitvi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ki za ta prekršek predpisuje globo v višini najmanj 1.200.00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk, za katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato je prekrškovni organ sodišču dne 28. 3. 2012 predlagal, se obdolžencu začasno odvzame vozniško dovoljenje. 3. V skladu s prvim odstavkom 113.a člena Zakona o prekrških mora prekrškovni organ, če je pon utemeljen sum, je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v stran 16 od 42

cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, predlagati sodišču, storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje v petih dneh; predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je sestavni del obdolžilnega predloga. 4. Iz potkov v spisu je razvidno, so dne voznika.. policisti kontrolirali in mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom. Z rezultatom indikatorja alkohola v izdihanem zraku 0.78 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka se ni strinjal, zato mu je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je opravil v bolnici na Jesenicah, kjer je l kri in urin. Iz Poročila o toksikološki preiskavi Inštituta za sodno medicino, Medicinske fakultete v Ljubljani, št z dne je razvidno, je imel obdolženec v krvi najmanj 1.41 gramov alkohola na kilogram krvi. Iz dohodne štampiljke je razvidno, je navedeno poročilo predlagatelj prejel. Sodišče je obdolžilni predlog s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja prejelo (neposredno) dne 28. 3. 2012, po poteku petdnevnega roka, ki je potekel ob 24.00, računajoč začetek petdnevnega roka od, ko je bil predlagatelj seznanjen s Poročilom o toksikološki preiskavi in je bil ugotovljen prekršek (storilca je prekrškovni organ ugotovil že 28. 3. 2012). Upoštevajoč navedeno je sodišče predlog prekrškovnega organa zavrglo kot prepoznega. PRAVNI POUK: Zoper sklep ima prekrškovni organ pravico pritožbe na Višje sodišče..v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba se vloži pisno v treh izvodih pri sodišču v. Pritožba velja za pravočasno tudi, če je odna priporočeno po pošti zadnji n pritožbenega roka. Če je predlog pravočasen, sodišče o predlogu vsebinsko odloča. Pri tem se omeji na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem. O odločitvi odloči s sklepom. Pravni pouk obsega tudi pouk o pravici in pogojih za vložitev predloga za vrnitev začasno vzetega vozniškega dovoljenja. Tu je kršitelj prvič poučen, lahko po predlog za vrnitev začasno odvzetega dovoljenja, venr mora pred tem predložiti ustrezno zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravniškem pregledu po 58. členu Zakona o voznikih, sicer ga bo sodišče zavrglo. SKLEP Okrajno sodišče v je po okrajni sodnici v postopku začasnega odvzema vozniškega dovoljenja obdolžencu zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, na predlog prekrškovnega organa za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, dne SKLENILO: I. Obdolženemu se vozniško dovoljenje serijska številka vpisa v register voznikov motornih vozil, iznega pri Upravni enoti začasno stran 17 od 42

odvzame in prepove naljnja vožnja motornega vozila za vse vrste in kategorije, za katere je imel vozniško dovoljenje dne 4. 12. 2011, ko je storil prekršek. II. Začasni odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved vožnje motornega vozila začne učinkovati z vročitvijo sklepa in velja za čas, dokler traja postopek, venr najdlje za toliko časa, kot je določeno po Zakonu o voznikih za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja in se izvrši z vpisom v evidenco iznih vozniških dovoljenj. III. Čas, za katerega je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma prepovena vožnja motornega vozila, se obdolžencu všteje v čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje. IV. Obdolženec mora plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče s plačilnim nalogom po pravnomočnosti odločitve o obdolžilnem predlogu. OBRAZLOŽITEV: 1. Prekrškovni organ je zoper obdolženca vložil obdolžilni predlog s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zaradi uvodoma navedenega prekrška, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, za katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa je na kraju prekrška ugotovila, je pon utemeljen sum, je obdolženec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil navedeni prekršek. Na kraju prekrška je pooblaščena uradna oseba obdolžencu prepovela naljnjo vožnjo motornega vozila in odvzela vozniško dovoljenje ter mu o tem izla potrdilo. 2. Iz obdolžilnega predloga izhaja, je obdolženec dne ob uri vozil osebni avto, znamke Renault, tip Twingo, reg. št., po ulici Planina v Kranju, vozil v cestnem prometu vozilo, ko je imel več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, saj je elektronski alkotest pokazal 0.93 mg/l alkohola in je ob upoštevanju tolerance imel v organizmu 0.88 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policist je na kraju storitve prekrška obdolžencu začasno odvzel vozniško dovoljenje in prepovel naljnjo vožnjo, kot izhaja iz potrdila. 3. Sodišče je po proučitvi predloga ugotovilo, je predlog prekrškovnega organa utemeljen, saj je iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti razvidno, je imel obdolženi v organizmu najmanj 0.88 mg/l alkohola in je s tem pon utemeljen sum, je izvršil znake prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Za ta prekršek je za voznika predpisana globa najmanj 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk. Odvzem kot začasen ukrep, ki posega v človekove pravice, je načeloma utemeljen s potrebo po zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja pred ogrožanjem in poškodovanjem v cestnem prometu, ki je toliko nevarnejše, če gre za sum storitve najtežjih kršitev. Po drugi strani se sorazmernost uporabljenega stran 18 od 42

ukrepa zagotavlja z možnostjo vrnitve začasno odvzetega dovoljenja pod posebej določenimi zakonskimi pogoji. 4. Začasni odvzem vozniškega dovoljenja začne učinkovati z vročitvijo sklepa in velja za čas, dokler traja postopek, venr najdlje za toliko časa, kot je določeno po Zakonu o voznikih za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja. Po prvem odstavku 58. člena Zakona o voznikih lahko storilec pridobi novo vozniško dovoljenje po 6 mesecih od izvršitve odločbe, če mu je izrečeno prenehanje prej kot v dveh letih od ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja, pa po enem letu od izvršitve odločbe. 5. Na podlagi 124. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se začasni odvzem vozniškega dovoljenja izvrši z vpisom v evidenco iznih vozniških dovoljenj. 6. Na podlagi četrtega odstavka 113.c člena Zakona o prekrških se čas, za katerega je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma prepovena vožnja, obdolžencu všteje v čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje, ki mu je zaradi sklepa ali sodbe prenehalo veljati. 7. Obdolženec mora na podlagi šeste točke prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških in sedme točke 2. člena Zakona o sodnih taksah plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče s plačilnim nalogom po pravnomočnosti odločitve o obdolžilnem predlogu. PRAVNI POUK: Zoper sklep lahko vloži obdolženec ugovor v treh dneh od prejema sklepa, ki ne zadrži izvršitve sklepa. Ugovor se vloži pisno v dveh izvodih pri.. sodišču v., Oddelku za prekrške...ugovor velja za pravočasnega, če je odn priporočeno po pošti zadnji n roka za vložitev ugovora. Zoper sklep o odvzemu vozniškega dovoljenja lahko kršitelj v treh dneh od prejema sklepa vloži ugovor, ki ne zadrži izvršitve sklepa. Sodišče odloči o ugovoru s sklepom, ki ga iz v 30 dneh od prejema ugovora. Pred odločitvijo lahko pridobi pisno izjavo obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne za odločitev o ugovoru. Zoper sklep, s katerim se odloči o ugovoru, imata obdolženec in prekrškovni organ pravico do pritožbe v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba obdolženca zoper sklep, s katerim je bil ugovor zavrnjen, ne zadrži izvršitve sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga iz v 15 dneh od prejema spisa. Zoper sklep, s katerim se zavrže ali zavrne predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ima prekrškovni organ pravico do pritožbe v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži vrnitve odvzetega vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga iz v 15 dneh od prejema spisa (113.b člen ZP-1). stran 19 od 42

Začasni odvzem vozniškega dovoljenja traja do izvršitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma do odločitve o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Čas, za katerega je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma je bila prepovena vožnja, se obdolžencu všteje v izrečeno sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali v čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje, ki mu je prenehalo veljati zaradi sklepa ali sodbe. Prekrškovni organ mora brez odlašanja obvestiti upravno enoto, ki vodi evidenco iznih vozniških dovoljenj v kraju sedeža sodišča in je pristojna za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja o začasno odvzetem vozniškem dovoljenju tistih vrst in kategorij, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, oziroma o izrečeni prepovedi naljnje vožnje motornega brez odvzema vozniškega dovoljenja. Sodišče vroči sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja tudi upravni enoti in priloži vozniško dovoljenje, če je bilo odvzeto. ODREDBA Okrajno sodišče v, po okrajni sodnici,v postopku začasnega odvzema vozniškega dovoljenja obdolžencu zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), na podlagi petega odstavka 202. člena Zakona o prekrških in 124. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ODREJA, Upravna enota v evidenco iznih vozniških dovoljenj pri imetniku vozniškega dovoljenja serijska številka S, številka vpisa v register voznikov motornih vozil, osebno ime: vpiše začasni odvzem vozniškega dovoljenja z dne Priloga: - overjen prepis sklepa - vozniško dovoljenje Upravni enoti vroči tudi sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odvzem vozniškega dovoljenja (četrti odstavek 113.b člena) in vse naljnje sklepe, izne v postopku z ugovorom in pritožbo zoper sklep o predlogu za odvzem vozniškega dovoljenja. stran 20 od 42

Obdolžencu se lahko na njegov predlog začasno odvzeto vozniško dovoljenje vrne pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku oziroma pred izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlog se lahko do pravnomočnosti odločitve o obdolžilnem predlogu vloži pri sodišču, ki je izlo sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, po pravnomočnosti pa pri sodišču, ki je pristojno za izjo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlogu mora biti priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po 58. členu Zakonu o voznikih, sicer se predlog zavrže. Kršitelj mora zato čim prej pridobiti ustrezno zdravniško spričevalo, ki ga pridobi v pooblaščeni zdravstveni ustanovi (Vir: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_ podrocja/javno_zdravje/pravilnik_vozniki_2012/seznam_pooblascenih_150212.pdf): 1. Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva 5, Celje, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Celje, Zavo za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v naljevanju ZZZS). 2. Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, Kranj, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Kranj, ZZZS. 3. Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana in ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Ljubljana, ZZZS. 4. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 9, Maribor, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Maribor, ZZZS. 5. Zdravstveni dom Osnovno zdravstvo Nova Gorica, Rejčeva ulica 4, Nova Gorica, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Nova Gorica, ZZZS. 6. Zdravstveni dom Ravne na Koroškem, Ob suhi 11, Ravne na Koroškem, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Ravne na Koroškem, ZZZS. 7. Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska ulica 24, Murska Sobota, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Murska Sobota, ZZZS. 8. Zdravstveni dom Koper, Dellavallejeva ulica 3, Koper, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Koper, ZZZS. 9. Zdravstveni dom Brežice, Černelčeva cesta 8, Brežice, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Krško, ZZZS. 10. Aristotel zdravstveni center d. o. o., Ilije Gregoriča 18a, Krško, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Novo mesto, ZZZS. ter se nato vključiti v ustrezne rehabilitacijske programe (Vir: http://www.avp-rs.si /images/ dokumenti/vozniki/seznam%20objava%20- plet%20%20eduk.%20in%20psih.%20del% 2023.4.2012.pdf). stran 21 od 42