Površina: 3.598 cm 2 1 / 6 Slovenija naša prva izbira, a ne za vsako ceno GUNTHER APFALTER, predsednik Magne Stevr in Magne Europe SREČKO KLAPS ANDREJA KUTIN LEDNIK Gospod Apfalter, vidite lakirnico Magna Nukleus v Hočah čez dve leti? "Če dovolite, bi vam najprej rad razložil naš poslovni model. Razvijamo in proizvajamo avtomobile za svetovne proizvajalce, kot sta BMW in Daimler, ter v prihodnosti tudi za Jaguar Land Rover. Za Mercedeš-Benz prolzvajairto G- -razred njihovih vozil že 39. leto zapored. Skupaj z modeli BMW X3 ter Mini Countrvman in Mini Paceman smo v graški tovarni Magna Stevr proizvedli že več kot tri milijone vozil. Trg outsourceanja proizvodnje avtomobilov se širi, tudi ker proizvajalci razvijajo številne nove tehnologije, zato iščejo partnerje, kot je Magna, ki jim lahko zaupajo del proizvodnje. To nas je pripeljalo v situacijo, da so proizvodne zmogljivosti v Gradcu, kjer lahko izdelamo do 200.000 avtomobilov letno, zakupljene za nekaj prihodnjih let. Tako nova naročila, ki jih imamo za BM W, Daimler in Jaguar Land Rover, zahtevajo novo tovarno. Zato smo se ozrli v bližnjo soseščino in preučevali, kje bi jo lahko postavili. Glede na to, da je na Slovaškem že veliko avtomobilskih tovarn, smo najprej preverjali možnosti v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem, čeprav sta tam že Mercedes in Audi. Na našo odločitev je vplivalo veliko parametrov, od cestne in železniške logistike do bližine tovarne v Gradcu. Ustrezno lokacijo smo našli v Hočah, kjer načrtujemo prvo fazo z lakirnico oziroma Magno Nukleus. Zato je odgovor na vaše vprašanje pozitiven, v omenjenem obdobju želimo zaključiti načrtovano prvo fazo gradnje tovarne v Hočah." Toda po skupščini delničarjev v Kanadi, kjer ste napovedali širitev proizvodnje v Slovenijo, niste govorili o modelih, ki bi jih proizvajali, in številkah načrtovane naložbe v Hočah? "Nikoli ne govorimo o številkah, ki se tičejo naših strank, še posebno ne o avtomobilskih znamkah in modelih, ki jih bomo proizvedli, saj je to v domeni naročnikov." Na predstavitvi v Hočah ste napovedali proizvodnjo BMW serije 5, en model za Jaguar in še štiri znamke. Lahko poveste, katere? "Ne morem, ker smo zavezani s pogodbami o nerazkrivanju podatkov. Tudi kadar kaj objavimo, ne naredimo tega sami, ampak po posredovanju naročnikov, avtomobilskih proizvajalcev." Glede na to, da je Wolfgang Zitz ob predstavitvi prve faze projekta Magna v Hočah na vprašanje o številu delovnih mest odgovoril, da naj bi jih bilo nekaj sto, lahko potrdite, da bodo 404, kot je bilo načrtovano? "Da, v prvi fazi jih bo okoli 400. Naj ob tem povem, da smo v Magni zelo zadovoljni z okoli 700 slovenskimi delavci, ki jih zaposlujemo v Gradcu. Ti predstavljajo dobro desetino od skupaj skoraj sedem tisoč zaposlenih..." Jih boste za potrebe lakirnice v Sloveniji morda selili v Hoče? "Treba je reči, da so zaposleni neodvisni pri tem, kje želijo delati, v Gradcu ali v Hočah, ne bomo jih kar tako premikali iz točke A v točko B. Treba je tudi povedati, da so slovenski delavci dobro usposobljeni in v Gradcu jih veliko dela tudi v lakirnici. Naročila, ki jih imamo, pa bodo zahtevala povečanje števila zaposlenih tudi v Gradcu in to za okoli tri tisoč. Predvidevamo, da se bo število zaposlenih delavcev iz Slovenije v graški tovarni prihodnje leto približalo številki 1200. Z uresničitvijo naše naložbe v Sloveniji bi tako lahko ustvarili avstrijsko-slovenski avtomobilski grozd. Tudi to je poleg nižjih logističnih stroškov in bližine Luke Koper po avtocesti nagnilo tehtnico v prid lokaciji v Hočah." Se vam ne zdi neekonomično prevažati karoserije iz Gradca v Hoče, jih tu prebarvati in jih odpeljati nazaj v Avstrijo? "Glede na kratko razdaljo skorajda ni razlike med tem, ali je ta od tovarne oddaljena pet ali 60 kilometrov, v vsakem primeru je treba tovor naložiti na tovornjak in ga raztovoriti. Razlika se meri le v nekaj centih na prevoženi kilometer in ne predstavlja problema, tudi zato je predlagana lokacija s slovenske strani v Hočah,najbolj primerna." Omenjate slovensko vlado; kdaj bo podpisana pogodba o naložbi Magne? "Najprej moramo dobiti vsa dovoljenja vključno z okoljskim, kjer se še zatika, nato bomo podpisali pogodbo." Imate v mislih gradbeno in okoljsko dovoljenje? "Ja, obe. Takoj ko bomo dobili okoljsko in gradbeno dovoljenje, bomo pogodbo podpisali in začeli kopati za temelje za tovarno. Verjamem, da bo to zmagovalna kombi-
Površina: 3.598 cm 2 2 / 6 nacija med našo tovarno v Gradcu in nastajajočo v Hočah, in da bodo pridobili tako delavci kot država, ki bo tako znižala stopnjo brezposelnosti v tej regiji." Kje še vidite odprta vprašanja? "Kot rečeno, so v teku pritožbe na okoljsko poročilo, nekaj nejasnosti je še pri nadomestnih zemljiščih. Za zdaj smo dobili dovoljenja šestih državnih agencij, kot mi razumemo, je pravzaprav edina ovira postopek pridobivanja okoljskega soglasja, ki se lahko zavleče." Slovenska vlada je predlagala, poslanci pa sprejeli poseben zakon za Magno. Je to bil tudi vaš predlog? "Ne, veste imamo 321 tovarn v 29 državah in vse poslujejo po predpisih. Ko se odločamo za naložbe, ocenimo vse parametre lokacij po posameznih državah. Ne gre samo za zemljišče, ampak za vsaj 20 parametrov, ki na koncu pretehtajo. In Slovenija je še vedno številka ena, a imamo tudi drugo in tretjo lokacijo." Torej razmišljate tudi o drugih možnostih? "Ponavljam: za zdaj je Slovenija še vedno prva izbira, če bomo v kratkem času razrešili odprta vprašanja. Če ne, bomo morali razmišljati o drugih možnosti, čemur pa sam nisem naklonjen."» Dogovor o strateški naložbi Magne s slovensko državo določa vsaj tisoč delovnih mest "Prav imate, to je del dogovora, a najprej moramo dokončati prvo fazo, tak naložbeni pristop imamo tudi v drugih državah. Vsaka naslednja faza bo generirala več delovnih mest in tako bomo tudi ta pogoj izpolnili. Po izkušnjah sodeč, imajo naše naložbe multiplikativne učinke tudi na druge dobavitelje blaga in storitev ter njihova delovna mesta. Ena služba, ki jo ustvari Magna, generira dve do tri dodatne zaposlitve v regiji, čemur smo priča v avtomobilskem grozdu na avstrijskem Štajerskem in na območju Gradca." Je bila lokacija v občini Hoče - Slivnica, velika skoraj 100 hektarjev, edina ponujena v Sloveniji? "Glede na naše zahteve je bila to edina možna lokacija, ki nam je bila ponujena. Ob tem lahko navedem primer iz 90-ih let, ko smo dobili veliko naročilo za proizvodnjo Chrvslerjevih vozil. Tudi takrat smo proizvodnjo širili stopenjsko po fazah in na koncu zanje izdelali 1,2 milijona vozil." Kaj predvidevajo načrti za drugo, tretjo in četrto fazo? Nam lahko poveste, koliko ljudi boste zaposlili v preostalih treh fazah? "Ne morem omenjati številk, lahko pa vam dam za primerjavo tovarno v Gradcu z zmogljivostjo 200 tisoč avtomobilov letno, kjer zaposlujemo okoli sedem tisoč ljudi skupaj z raziskovalnim centrom s tisoč inženirji. Ampak najprej moramo priti do prve faze, ki jo imenujemo Nukleus, ki pomeni rast. Število zaposlenih bo odvisno tudi od naročil, ki jih bomo še pridobili, in konkurenčnosti cene, ki jo bomo lahko ponudili." Magna je v Sloveniji je že razpisala nekaj delovnih mest Ste zadovoljni z odzivom slovenskih delavcev? "Smo zadovoljni, za zdaj smo razpisali delovna mesta za ključne pozicije, proti koncu leta pa bomo razpisali še preostala delovna mesta in z izbranimi kadri začeli urjenje. A prvi pogoj je gradbeno dovoljenje, ko boste videli prve delovne stroje na lokaciji, bo šlo s polno paro naprej." Bodo v menedžmentu nove tovarne tudi Slovenci? "Na mnogih pozicijah bodo, Magno v Hočah pa bo vodil David Adam, ki je bil tudi na javni predstavitvi prve faze projekta." Boste zaposlovali tudi delavce iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske...? "Če bomo dobili dovolj primernih prijav iz Slovenije, to ne bo potrebno." Kakšne plače bodo prejemali zaposleni v Hočah, tam se govori, da naj bi bile te nad povprečjem panoge. Po drugi strani pa je plačna politika Magne takšna, da plačuje zaposlene v skladu s plačami v državah, kjer ima tovarne? "Plače bodo odvisne od izobrazbe zaposlenih in njihove motiviranosti. V vseh državah, kjer poslujemo, analiziramo povprečne plače in izplačujemo konkurenčne dohodke zaposlenim v primerjavi z drugimi delodajalci. Kot rečeno, pa tisti, ki dosežejo več, ali napredujejo, tudi zaslužijo več. Plačna politika je zelo pregledna. Tudi slovenski delavci v naši graški tovarni so plačani na ta način." Po plačni politiki vas vprašujemo, ker avtomobilski proizvajalci, tudi v Sloveniji, zaposlujejo kratkoročno preko kadrovskih agencij, namesto da bi zaposlovali za nedoločen čas. "Glede na trg preko kadrovskih agencij najemamo do 15 odstotkov zaposlenih, kar je v povprečju avtomobilske industrije. V Magni imamo tudi kodeks, ki opredeljuje naš odnos do zaposlenih, in prepričan sem, da imamo do njih pošten odnos. Naš skupni cilj je, da naročnikom dostavimo kakovosten proizvod, tega pogoja pa ne moremo izpolniti brez zadovoljnih zaposlenih. Po kakovosti sodimo med prvo peterico med 160 evropskimi avtomobilskimi proizvajalci. Kakovosti ne moreš proizvesti v oddelkih za kakovost, ampak jo lahko zagotavljajo motivirani zaposleni. Dve leti zapored se ponašamo tudi z nazivom 'Great Plače to Work' za najboljšega zaposlovalca v Avstriji." Ste morda že podpisali pogodbo z gradbenim podjetjem, ki bo gradilo lakirnico v Hočah? Če ste, katero podjetje bo to? "Nismo še podpisali, a naša namera je, da gradnjo zaupamo slovenskemu gradbenemu podjetju. Pogodbo bomo podpisali, ko prejmemo gradbeno dovoljenje, imena podjetja pa vam še ne morem povedati. In tudi to podjetje (neuradno bo to Pomgrad, op. a.) bo za gradnjo tovarne dodatno zaposlilo sto delavcev." Podjetje Magne v Sloveniji ste nedavno dokapitalizirali z desetimi milijoni evrov. Za kaj je ta kapital? "To je trdna osnova za poslovanje v začetni fazi in dokaz, da z naložbo v Sloveniji mislimo resno." Za ustvarjanje novih delovnih mest in investicijo prejme Magna tudi državni denar, 18 milijonov evrov. Zemljo, na kateri bo stala tovarna, pa boste... "... kupili in ne najeli. Zemljo bomo kupili, ker to kaže na našo resno obvezo, da bomo tukaj tudi ostali.
Površina: 3.598 cm 2 3 / 6 Občina kupuje zemljo od lastnikov in mi jo bomo kupili od občine. Ne moremo se pogajati z vsakim lastnikom, vsakim kmetom posebej, pri tem ima dosti boljše možnosti občina." Bi dobili vsa dovoljenja za izgradnjo enake tovarne v Avstriji? Bi dobili okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo v Avstriji? "Zagotovo." Ampak ne v okolici Gradca. Pristojni z okoljske agencije dežele Štajerske so namreč na enako vprašanje odgovorili, da je onesnaženje zraka v Gradcu že preveliko ter da bi dodatne naprave, ki bi obremenjevale zrak, tam težko umeščali. "Za onesnaženost zraka v Gradcu je glavni krivec promet. Zagotovo bi morali iti ven iz mesta, saj je okoli naše tamkajšnje tovarne premalo prostora. Ko je bila tovarna v Gradcu ustanovljena v 30-ih letih 20. stoletja, okoli nje ni bilo mesta. Zdaj je mesto obkrožilo tovarno." Omenili ste, da ima Magna plan B in plan C za to investicijo. "To je normalen proces za tako investicijo." Da, ampak če dovoljenja ne bodo izdana v razumnem času, ali je plan B investicija v madžarskem Sombotelu? "Če se v Sloveniji stvari ne razrešijo, bo lokacija, ki je zdaj na drugem mestu, postala številka ena." Kako dolgo ste pripravljeni čakati? "Moramo biti hitri. Zato sem danes tukaj. Pozdravljamo Slovenjo, ampak želimo se počutiti tudi dobrodošli. To ni investicija, ki jo vodimo za zabavo, to je investicija, ki jo peljemo za naše stranke. Za njo stojijo pogodbe s časovnimi načrti in izpolniti moramo pogodbe. Do zaključka moramo priti hitro, v prihajajočih tednih." "Hitro" in "v prihajajočih tednih" pomeni koliko tednov? "Ne bi rad razkril časovnega načrta, ampak premier in minister za gospodarstvo vesta, kakšen je." Slovenija pravkar doživlja ekološko katastrofo v bližini Ljubljane, kar zagotovo dodatno prispeva k dvomom pri Magni Nukleus. Kako vi vidite okoljsko odgovornost podjetja? "Magna je 100-odstotno zavezana okoljski odgovornosti. Izpolnjujemo vse standarde in regulative, tako evropske kot slovenske. Obstajajo jasna pravila za delovanje lakirnic. Avtomobile barvajo roboti in ljudje, pa tudi vsak, ki vozi avto, se ne sprašuje, ali z vožnjo pobarvanega avtomobila povzroča onesnaženje. To je normalen proces. Poleg tega to ni kemična tovarna. Zelo pomembno je, da nam tudi naše stranke, kot so denimo BMW, Mercedes in Jaguar Land Rover, predpisujejo pravila za barvanje avtomobilov." Ste v kateri od vaših 330 tovarn že imeli incidente, ki bi povzročili onesnaženje okolja? "Ne, nikoli v večjem obsegu. Naročamo najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT)." Kakšna bo stopnja izhlapevanja hlapnih organskih snovi. Evropska zakonodaja narekuje mejno vrednost 35 gramov na kvadratni meter pobarvane površine. Ampak obstajajo tudi nižje številke. "Med 15 in 20 grami na kvadratni meter." Tovota in Honda poročata o še nižjih številkah. "Od dobavitelja naročamo najboljšo možno opremo, zato pričakujemo, da bodo emisije hlapnih organskih snovi najnižje možne. Tudi to je del naše pogodbe s stran kami, ki natančno predpišejo proces barvanja. A še enkrat, to ni kemična tovarna." Na koncu, torej v primeru izgradnje cele tovarne, bi v Hočah stali dve lakirnici? "Pogovarjamo se o potencialni prihodnji širitvi naših zmogljivosti, ne o dveh lakirnicah. Ampak znova - prvi korak ustvarja drugega." Ampak ravno v tem je težava. Poročilo o vplivih na okolje je izdelano za samo eno fazo, ko/če bo prišlo do druge faze, bo presojano novo poročilo. Kaj pa skupni učinek? Takrat bi lahko skupne številke presegle mejne vrednosti. "Vedno se moramo držati pravil. To velja tudi za druge tovarne v Evropi. Ko gradimo dodatne kapacitete v neki tovarni, moramo to znova prijaviti in zaprositi za dovoljenja. Znova gremo skozi proces pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Zdaj smo širili tovarno v Gradcu in znova smo morali pridobiti vsa dovoljenja." V poročilu o vplivih na okolje so navedeni maksimalni pretoki emisij plinov, torej maksimalni možni izpusti v zrak. Pravite, da so številke iz poročila dosti višje od realnih v delujoči tovarni. Za koliko višje? Kako lahko to vemo? "V slovenskih medijih smo videli primerjavo realnih emisij delujoče tovarne s številkami iz poročila in to ni res. Seveda pričakujemo, da bodo naše emisije dosti nižje, ampak ker gre za popolnoma nov obrat in popolnoma nov produkt, v tem trenutku ne moremo poznati točnih vrednosti, ki jih bomo dosegli, ampak zagotovo vemo, da bodo nižje. A tudi z maksimalnimi vrednostmi, predvidenimi v poročilu, ne dosegamo mejnih vrednosti iz evropske in slovenske zakonodaje. A realne številke se bodo pokazale šele v proizvodnji." Bi jih lahko primerjali s tistimi v Gradcu? "Težko, ker je tam cela proizvodnja avtomobilov, ne le lakirnica. Ker je ta investicija nova, bo tehnologija novejša in izpusti manjši." Se je Magna pripravljena zavezati k meritvam v realnem času na spletu? Toplarna v Celju denimo vsake pol ure na spletu osveži podatke o svojih emisijah... "Regulatorne institucije tega ne zahtevajo in tak sistem ni predviden v poročilu o vplivih na okolje. Vendar pa ne želimo ničesar izključevati." Tak sistem sicer ni obvezen, a vendarle bi pripomogel k transparentnosti. "V vseh naših obratih redno izvajamo vse meritve, ampak jih ne objavljamo. Objavljamo pa redno letno poročilo o trajnostnem razvoju podjetja. Verjamemo v ta projekt. Verjamemo, da je dober za Slovenijo in Magno, na koncu zgodbe bi nastala avtomobilska družina Gradec-Maribor. Pozdravljamo Slovenijo, ampak tudi želimo biti pozdravljeni in imamo roke, ki jim moramo zadostiti. To je osnovno sporočilo."
Površina: 3.598 cm 2 4 / 6 Poraba vode v tovarni bo velika. Je možno znižati porabo vode? Tovarna BMW v Mehiki uvaja popolnoma zaprt krog kroženja vode. "Tudi mi uporabljamo kroženje vode, celo suho separacijo v bazenih, ampak trenutno v lakirnicah za avtomobile ne obstaja uveljavljena tehnologija, s katero bi dobili popolnoma zaprt krog. Iščemo najboljšo tehnologijo, ki je na voljo, in če bo obstajala delujoča tehnika, jo bomo namestili." Danes (v sredo, 24. 5.) se srečate še z ministrom za gospodarstvo. O čem boste govorili z njim? "Enako kot z vami. Da smo odprti za ta projekt, da verjamemo vanj, da izpolnjujemo vso zakonodajo v Evropi in Sloveniji, da imamo dobre izkušnje s slovenskimi delavci in da upamo, da bo država razrešila težave s pritožbami nevladnih organizacij v doglednem času. V tem primeru imamo dobre možnosti za nadaljevanje projekta, če ne, lokacija številka dve postane številka ena." Kako ocenjujete Slovenijo kot okolje za investicije? Je privlačno za tuje investitorje? "Moja funkcija ne vključuje le odgovornosti za Magno Stevr v Gradcu, sem odgovoren tudi za Magno Europe. Nisem človek, ki bi videl posamične države - Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Slovenijo, zame je to Evropa. Tudi naše stranke so iz Evrope. Gre za dobro skupno sodelovanje, ki ga lahko dosežemo le brez skritih namenov. Transparentnost, odkritost, odprtost so osnova za dober skupni projekt." Ampak verjetno lahko potegnete primerjavo z drugimi državami. "Moram ločiti dvoje. Eno je izpolnjevanje predpisov, kar je seveda obvezno. Drugo so organizacije, iniciative, ki prevprašujejo projekt, dvomijo. To je v vseh državah enako. Potem pa moramo razločevati med racionalnimi in neracionalnimi vprašanji. Ko gre za neracionalna vprašanja in postane projekt predmet politične igre, se ne počutimo dobrodošli. In vsekakor si ne želimo graditi takih investicij na čustveni osnovi, ampak na racionalni." Če vam uspe in boste nadaljevali gradnjo preostalih faz, kam bi se uvrstila slovenska Magna v Evropi? "V Magni imamo zelo decentraliziran sistem. Vsaka tovarna je odgovorna zase. Ni rangiranja, da je Gradec številka ena, Slovenija številka dva in tako naprej. Vsaka tovarna stoji zase, v smislu socialne odgovornosti, okoljske odgovornosti z upoštevanjem evropske in lokalne regulative pa tudi v smislu poslovnega uspeha." Tudi delničarji in lastniki Magne popolnoma podpirajo projekt v Slovenji? "Z njimi smo presedeli in se pogovarjali o tem projektu ure in ure. Končni sestanek, ki smo ga imeli pred dvema tednoma, je prinesel odločitev, da bomo vztrajali v tej smeri. Tudi delničarji in lastniki investirajo denar tam, kjer je to najbolj smiselno, ko gre za racionalne investicije. Ko postanejo odločitve iz kakršnih koli razlogov iracionalne, potem to ni več naš cilj." Mislite, da so skrbi lokalnih prebivalcev in nevladnih organizacij iracionalne? "Ne, popolnoma spoštujemo njihove pomisleke. Ampak moramo odgovoriti na njihova vprašanja zelo hitro." Ampak na veliko vprašanj morajo odgovoriti pristojni v naši državi, vlada... "Seveda, mi obljubljamo, da bomo zagotovili vse tehnične informacije, ki jih lahko zagotovimo. Ampak zdaj mora odgovore zagotoviti tudi vaša vlada." V začetku ste rekli, da ne želite govoriti o številkah, pa vendarle - se pogovarjamo o 100, 200, 300 milijonih? "Zagotovo ne moremo zgraditi tovarne z desetimi milijoni evrov, zagotovo gre za več kot 100 milijonov evrov. Ampak te investicije gredo korak za korakom. Poglejmo, kako se je razvijal Gradec. Vedno pravim, da uspeh gradi uspeh, ampak nekje moramo začeti, ne moremo sanjati o nečem, če ne naredimo prvega koraka. Tudi ko plezamo na goro, moramo začeti pri vznožju." V četrti fazi, slišimo, da načrtujete razvojni center za samovozeče avtomobile. Drži? "Petinšestdeset kilometrov od Hoč imamo raziskovalni center z več kot tisoč inženirji, znano je, da bomo gradili električni avtomobile za Jaguar, torej to ni zunaj dosega." Pa še o prihodnosti avtomobilske industrije - kdaj bodo dizelski avtomobili preteklost in se bomo vozili le še v električnih avtomobilih? "Naša prednost je, da poznamo vse naše stranke od A do Ž in zelo dobro poznamo razmere v električni mobilnosti. Naše predvidevanje je, da bo leta 2025 okoli tri do pet odstotkov vseh novih avtov vozilo samo na električni pogon, okoli 15 odstotkov bo hibridov, preostale pa bodo še vedno poganjali motorji z notranjim izgorevanjem. Pri elektriki moramo upoštevati, da ne gre samo za električno baterijo. Baterijo je treba razviti, jo proizvesti - proizvodnja baterij pa je zagotovo resnična kemija v primerjavi z lakirnico -, pogovarjati se je treba o infrastrukturi, o tem, kako napeljati energijo do polnilnih postaj. Električna mobilnost potegne za sabo veliko vprašanj. Kako se bo razvijala, ne vem, veliko je tehničnih vprašanj, ki jih je treba rešiti." Zemljo bomo kupili, ne najeli, ker to kaže na našo resno obvezo, da bomo tukaj tudi ostali
27.05.2017 Večer - V soboto 5/6 Površina: 3.598 cm2 \_Wmm9mm-*---t V "M" j-mmmmmmmmmm^msf--: ' ' \\\\\\\_^^^^^BSfm^M^ snpakjih ':;il mmmmmmmmm^^smmm\ * "-m Mmm\-1 Mmm. S * M^ ^ -_ ' jp^ R P ) \i i.''~'^ W 1 V^^^^^^^^H fl^^k% u ^si\^^^^^^^^m j i fv ^^^^HHEs - ' '.'^i' s: '^^^^t^^^^^^^^^^^^^^^^^m s^^^^^^^^^^h _f Foto: Andrej Petelinšek
27.05.2017 Večer - V soboto 6/6 Površina: 3.598 cm2 ' M ""Hrt"' 1 * Si-ittSu H_L /" _^ B, Ka^^^^^^^^B' Mk. - >'$vi-wmkwi j_l?;?hi^5p p_l Foto: Andrej Petelinšel 1