Številka: 900-2/2006 Nova Gorica: 6. november 2008 2 O D G O V O R I NA POBUDE, PREDLOGE IN VPRAŠANJA SVETNIC TER SVETNIKOV, KI SO BILA PODANA NA SEJAH MESTNEGA SVETA 21. SEJA MESTNEGA SVETA, 9. oktober 2008 1. SVETNIK MATEJ ARČON je podal naslednjo ustno pobudo:»prostočasne gibalne dejavnosti ne le organizirane bi morale biti ob vse bolj intenzivnih življenjskih ritmih nepogrešljiv oziroma sestavni del človeškega vsakdana. Mlajši skozi igro z vrstniki razvijajo svoje ideje in ustvarjalnost, starejšim pa pomeni ulična košarka ali nogomet na igrišču svoje soseske predvsem sproščanje in druženje s kolegi. V Novi Gorici in okolici se v zadnjem času veliko gradi, pri čemer bi morali upoštevati poleg profitnih tudi neprofitne dejavnosti, torej tudi ureditev oziroma posodobitev ustreznih površin za šport in rekreacijo. Nekaj se je na tem področju že postorilo, a ostaja na območju mestne občine še precej kritičnih točk z zastarelo in neprimerno infrastrukturo, ki lahko tudi ogrozi zdravje nič hudega slutečih rekreativcev. Eno takšnih prizorišč je namenjeno tudi približno 250 stanovalcem Lemutove ulice in Vetrišča. Asfaltno igrišče s košem, ki ga obkroža travnata površina z igrali, stoji že slaba štiri desetletja, v vseh letih pa je omenjena površina doživela le kozmetične popravke. Konstrukcija in tabla s košem sta še izvirni, le nova mrežica je občasno našla pot do koša, sedaj pa jo spet načenja zob časa. Še bolj problematična je dotrajana in neravna asfaltna površina. Razpoke, skozi katere poganja trava in plevel, ter različne vdolbine, v katerih se že po manjši količini padavin združujeta voda in pesek, so največja grožnja okončinam in sklepom rekreativcev, ki pogrešajo tudi ureditev okoliške travnate površine, vključno z razpadajočimi klopmi,..itd. Želja stanovalcev je, da se v najkrajšem možnem času uredi igrišče in s tem omogočiti varno uporabnikom igrišča.glede svetniške pobude gospoda svetnika Mateja Arčona, ki jo je podal na 21. seji MS Mestne občine Nova Gorica v zvezi z neurejenim in zanemarjenim igriščem na Vetrišču - Lemutovi ulici v Novi Gorici, dajemo naslednji Igrišče na Vetrišču je bilo zgrajeno v sklopu graditve komunalnih objektov in naprav po zazidalnem načrtu Vetrišče v izvajanju Skupnosti graditeljev komunalnih naprav na Vetrišču (v nadaljevanju Skupnost graditeljev).
Skupnost graditeljev je bila dolžna po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajene komunalne objekte in naprave le-te predati takratni komunalni skupnosti oziroma pristojnim upravljavcem skupaj s pripadajočim zemljiščem v upravljanje. Med drugimi tudi zemljišče, ki v naravi predstavlja javno infrastrukturo - otroško igrišče. Skupnost graditeljev je obveznost opravila le v taki meri kot je bilo takrat v interesu graditeljev in je zemljišča obdržala v svoji lasti. Zemljišča v naravi predstavljajo gospodarsko javno infrastrukturo (tudi otroško igrišče), katera bi morala biti v skladu z določili Zakona o gospodarskih javnih službah (76. člen) prenesena v last občine. V kolikor je interes, da javno infrastrukturo, ki je namenjena prebivalcem Vetrišča, vzdržuje občina, jo je potrebno brezplačno prenesti v last Mestne občine Nova Gorica. Na igrišču z okolico opravlja Mestna občina Nova Gorica samo nujna vzdrževalna dela. Ko bo Skupnost graditeljev prenesla zemljišča v last občine, bomo igrišče ustrezno vzdrževali in rekonstruirali komunalne objekte in naprave. Glede na to, da do sedaj to ni bilo narejeno, poleg tega pa občina ves čas navedene površine vzdržuje v določenem obsegu, bomo Skupnosti graditeljev v kratkem poslali v podpis pogodbo o brezplačnem prenosu navedenih zemljišč.«2. SVETNIK MIRAN MÜLLNER je podal naslednje ustno vprašanje: Tudi moj predlog se nanaša na krožišče, ampak ne v taki meri kot kolega Arčona. 11. septembra je skupina stanovalcev iz Grčne podala predsedniku KS Nova Gorica in tudi vaši službi 131 podpisov, ker si želijo, da bi se Grčna končno uredila. Dejstvo je, da smo dobili novo krožišče, ki je popolnoma spremenilo promet v Grčno in iz nje. Seveda stanovalci so za to hvaležni, tako investitorju, ki je največ pripomogel k temu, kakor tudi mestnemu svetu. Predlagam pa, da se Grčna kot prvo področje v mestu Nova Gorica uredi za mirujoči promet, torej promet, kjer bodo pešci in kolesarji imeli prednost pred vozniki avtomobilov. Dejstvo je, da so hiše na Grčni na sami cesti, da pločnikov skorajda ni mogoče urediti, da so tam mlade družine z otroki, ki prihajajo direktno na cesto. Zato mislim, da bi bilo to potrebno začeti reševati, seveda z ustrezno signalizacijo in v skladu s tem, kar predvidevajo prometni signali.»podoben predlog smo že prejeli s strani predstavnika KS Nova Gorica. Smatramo, da je predlog primeren. Naročili bomo prometno študijo umiritve prometa, ki bo pokazatelj bodoče prometne ureditve z vso potrebno prometno signalizacijo.«3. SVETNIK RAJKO HAREJ je podal naslednji ustni predlog:»prosil bi, da se mi dostavi projektna naloga za kanalizacijo v Potoku pri Dornberku. Ob tem bi tudi prosil, da mi navedete, kdo je te projekte revidiral in dajal soglasja. Tam se sedaj izvaja kanalizacija z evropskimi sredstvi, kjer so neke rešitve pravzaprav slabše kot so bile do sedaj, ki smo jih izvajali z udarniškim delom in so ljudem preprosto nerazumljive. Po drugi strani je izbrana varianta, ki je daleč najdražja in v celoti uničeno cestišče po Potoku s tem, da ni projekta za izvedbo zaključnih del asfaltiranja pločnikov, itd. Zanima me, ali bomo ostali v sami jami tudi naprej.projektno nalogo si lahko gospod svetnik Harej ogleda na oddelku za infrastrukturo in gospodarske javne službe, pripravili pa smo tudi fotokopijo. Projektno dokumentacijo so
izdelali projektanti pri firmi Hydrotech Nova Gorica. Projekti niso bili revidirani, ker to ni potrebno. Zahtevo po revidiranju projektov določata Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/2002 s spremembami), 53. člen (obveznost revizije projektne dokumentacije), kot tudi Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur.l. RS, št. 37/2008). Slednja v»poglavju«2 (ZAHTEVNI OBJEKTI), v 2. členu določa vrste zahtevnih objektov. V točki 13. ( iz skupine 22231) so kot zahtevni objekti določeni cevovodi za odpadno vodo s premerom 1 m ali več. V našem primeru ne dosegamo takih dimenzij. Glede optimalnosti rešitve: Osnovna rešitev iz idejne zasnove je bila drugačna in racionalnejša, vendar pa se je zataknilo pri lastnikih zemljišč, ki z rešitvijo niso soglašali, zato je bilo potrebno poiskati nove trase, za kar smo v razumnem času dobili tudi vsa zahtevana soglasja. Cestišče bo po zaključeni gradnji vrnjeno v prvotno stanje.«4. SVETNIK mag. DAVORIN MOZETIČ je podal naslednji ustni predlog:»danes bi vas rad prosil, da nas svetnike obvestite o zadevi, ki zgleda, da je pereča za našo občanko Romano Mrak, Šmihel 43. Dobil sem namreč pismo, v katerem me ta občanka prosi za pomoč in ker ne poznam zadeve, g. župan, in tu v pismu ste večkrat imenovani, vi in vaše službe, celo to, da ste se zmenili za soočenje pri vas v pisarni, ki pa je bilo preprečeno. Zanima me oz. prosim, da nam svetnikom ta problem prikažete opisno in tudi poveste, zakaj se ta zadeva toliko časa ni rešila, ker vidim iz predloga, da je gospodarno celo boljši kot tisti, ko ste ga prevzeli v reševanje. Zanima me torej, podrobno, opisno in zakaj se ta zadeva zavlačuje.«kabinet župana je posredoval naslednji»naj v odgovoru navedemo najprej nekaj splošnih pojasnil. Mestna občina Nova Gorica je investitor gradnje javnega vodovoda in fekalne kanalizacije območja ob naselju Šmihel na parc. št. 5242, 5240, 5239/1, 5234, 5233, 5239/1, 5229, 5227/1. 5230/1, 5222/2 in 5241/1, vse k.o. Šmihel. Za gradnjo je pridobljeno gradbeno dovoljenje št. 351-585/ 2007-7-7 z dne 19.11.2007. Gradnja je dovoljena po projektu PGD št. K1027 (Klima 2000 d.o.o.). Projekt ima vse predpisane vsebine, izpolnjuje vsa predpisane pogoje za projektanta, pridobljena so vsa potrebna soglasja. Za gradnjo smo v letošnjem letu (2008) pridobili EU sredstva in po terminskem planu bo gradnja primarnih instalacij zaključena v prvi polovici prihodnjega leta. Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da predvideni poseg obsega gradnjo vodovoda in kanalizacije, kar pomeni gradnjo za potrebe javnih koristi in dejavnosti javne infrastrukture. Gradnja je predvidena na zemljišču, ki je v naravi cesta.. Kot že zapisano, je v tej fazi predvidena gradnja napajalnega vodovoda in kolektorja fekalnih vod, ki poteka v cestišču proti naselju Šmihel. Primarni vod vodovoda po projektu teče do naselja Šmihel, kolektor fekalnih vod pa je zaključen cca. 100 metrov nad odcepom za zaselek Guno (gledano v smeri proti Šmihelu). Za priključevanje posameznih hiš ob cesti, kot tudi za skupine hiš, so puščeni posamezni odcepi. V prvi fazi bodo za sekundarno napajanje skupin hiš ob napajalnem vodu, ko govorimo o vodovodu, uporabljene obstoječe instalacije, v teku pa je načrtovanje izgradnje novih sekundarnih omrežij vodovoda kot tudi fekalne kanalizacije, ki bodo zajela tudi posamezne gradnje, ki priključkov še nimajo. Zaradi dobro poznanih težav s pridobivanjem zemljišč oziroma služnosti za vkop vodovoda in fekalne kanalizacije se pri načrtovanju držimo principa, da ta infrastruktura, če je le mogoče, teče po cesti oz. javnem dobrem. Občanka, ki se je obrnila na mestnega svetnika s prošnjo, da ji pomaga, nasprotuje temu, da bi na primarnih vodih, ki tečejo v telesu ceste proti vasici Šmihel, v bližini njene hiše pustili priključke, ki so sicer namenjeni povezavi z načrtovanimi sekundarnimi omrežji. Bodoči sekundarni omrežji bosta s primarnimi vodi povezani tako, da bosta
tekli v telesu»spodnje«priključne ceste ( parc. št. 5229, k.o. Šmihel - ceste, ki teče na spodnji strani mimo hiše občanke, gospe Romane Mrak), ki je sicer javno dobro poti, v lasti Mestne občine Nova Gorica. Ker hiši gospe Mrak in njenega soseda ležita med obema cestama in je teoretično možna navezava na primarno instalacijo v zgornji cesti, ali pa na sekundarno instalacijo v spodnji cesti. Gospa Mrak zahteva, da se sosed priključi samo iz zgornje strani. Taka zahteva nima niti strokovno tehničnega, niti pravnega temelja. Prvega ne, ker je v primeru fekalne kanalizacije, ob obeh možnostih, ki sta na razpolago, racionalnejša priključitev navzdol (niso potrebna prečrpavanja), drugega pa ne zato, ker obe instalaciji tečeta v cesti ( javno dobro) in v ničemer ne prizadeneta pravnih interesov občanke. Velja pa tudi, da bo v prihodnosti, ne glede na to, če bi soseda priključili iz zgornje strani, sekundarno omrežje potekalo tudi po spodnji cesti zaradi navezave skupine hiš Pod Hribom.«5. SVETNIK VALTER VODOPIVEC je podal naslednjo ustno pobudo:»na 13. seji mestnega sveta 18. decembra 2007 sem dal upravi in pristojnemu oddelku mejnem prehodu»rdeča hiša«. Sedaj bo kmalu eno leto mimo in prejšnji četrtek sem si dovolil povprašati pooblaščenko oz. zastopnico DRSC-ja, ki je tudi upravljalec in skrbnik ene od cest, ki peljejo v to križišče, in z veseljem ugotovil, ko mi je zagotovila, da sama in organ, ki ga zastopa, nima nobenih pomislekov glede ureditve takega krožišča, da je pa problem v tem, da niso dobili še niti najmanjše pobude, predloga ali dopisa s strani mestne občine. Zato ponovno dajem pobudo pristojnemu oddelku, da pridobi vsa potrebna mnenja in soglasja, če so potrebna ter poskrbi, da se tako montažno krožišče namesti v Rožni Dolini, kajti verjemite, tam je v prometnih špicah promet nemogoč. Samo sreči se lahko zahvalimo, da ni kakšnih večjih trčenj na tistem območju.oddelek za infrastrukturo in gospodarske javne službe je z dopisom št. 343-30/2006 z dne 17.1.2008 posredoval Direkciji RS za ceste v Ljubljani (v vednost pa tudi izpostavi DRSC v Novi Gorici) pobude za reševanje problematike urejanja državne cestne mreže, v katerih je zajet tudi predlog svetnika g. Vodopivca in občana mag. Roberta Rijavca iz Rožne Doline (Prometnotehniški inštitut Ljubljana pri FGG), da se reši problem pretoka prometa v križišču v Rožni Dolini z montažnim rondojskim križiščem. Rok, ki ga je OIGJS postavil za odgovor, je bil 29.1.2008. Informacija je bila že podana na 14. seji MS MONG. OIGJS odgovora DRSC do danes ni prejel. Prejel pa ga je g. Rijavec v začetku julija 2008 in nam ga po e-mailu dne 17.7.2008 tudi poslal. Iz odgovora DRSC izhaja, da se s predlagano rešitvijo montažnega rondojskega križišča strinja. Stranko je tudi seznanila, da je za ureditev križišč v naseljih v skladu z 32. in 44. členom Zakona o javnih cestah zadolžena pristojna občina, DRSC pa izda soglasje na izvedbeno dokumentacijo (tudi ta odgovor je DRSC poslala svoji izpostavi v Novi Gorici). Na podlagi prej omenjenega dopisa DRSC je OIGJS v avgustu izvedel štetje prometa, ki je osnova za izdelavo izvedbene dokumentacije. Dokumentacija je v pripravi in bo posredovana DRSC v soglasje. Izvedbo montaže rondojskega križišča smo vključili v predlog občinskega proračuna za leto 2009.«6. SVETNIK MATEJ ARČON je podal naslednje pisno vprašanje:»veliko ljudi me sprašuje o razlogih za predelavo križišča pri nebotičniku v krožišče. Tudi sam menim, dosedanje križišče z vidika pretočnosti prometa ni bilo posebej problematično, bilo pa je predvsem varno za prehod pešcev. Izgradnja
(provizoričnega) krožišča je pretočnost sicer nekoliko izboljšala, varnost pešcev pa se je precej poslabšala. Poleg tega pa rešitev hudo kazi podobo mesta, ki prisega na turizem in urejen videz. Župana MONG sprašujem: 1. Ali je postavitev krožišča v skladu s sprejetimi prostorskimi akti in celovito ureditvijo magistrale? Kaj predvidevajo projekti magistrale, kdo jih je pripravil in kateri organ jih je sprejel? Kdaj bo magistrala preurejena v celoti? 2. Kdo je naročil predelavo semaforiziranega križišča v krožišče? Ali je investitor za poseg pridobil vsa potrebna dovoljenja in soglasja? Koliko časa bo provizorična rešitev kazila izgled mesta na tako vitalni točki, kot je magistrala? Kolikšna je vrednost del in iz katerih virov se dela financirajo? 3. Če že namenjamo sredstva za urejanje križišč, zakaj prednostno ne rešujemo bolj perečih točk, na katerih nastajajo prometni zamaški npr. križišče pred bivšim mednarodnim prehodom v Rožni dolini ali razcep med Lavričevo in Vojkovo v Novi Gorici. 4. Ali imamo program urejanja prometa v Novi Gorici, ki naj določi prioritete posegov? Če ga imamo, kdo ga je pripravil in odobril?dokumentacijo za obravnavano križišče je naročil Oddelek za okolje in prostor, zato meni mo, da je rešitev prostorsko usklajena in predstavlja del celovite rešitve magistrale. Investicija je vključena v proračun MONG za leto 2008, finančno pa se zaključi v letu 2009 (dvoletna pogodba). Prioriteto posegov v mestu narekujejo predvsem argumenti varnosti in pretočnosti ter možnosti za nadaljnji razvoj območij. Pri reševanju prometne ureditve magistrale sledimo viziji urbanizma, ki želi to glavno mestno žilo primarno nameniti pešcem in kolesarjem, medtem ko naj bi motorni promet igral sekundarno vlogo.«oddelek za okolje in prostor je posredoval naslednji»magistrala doslej ni bila posebej in celovito urejena z nobenim prostorskim izvedbenim aktom. Večje število strokovnih gradiv, ki so se s pogledom na pomen Magistrale in njeno celovito ureditev ukvarjala, pa nedvoumno izkazuje potrebo po pripravi takšnega akta. Zanesljiva podlaga aktu bo arhitekturna delavnica, ki je bila v sodelovanju z Društvom primorskih arhitektov prav na temo Magistrala izvedena pred leti. Da bi rezultate delavnice kot izhodišča za pripravo akta poglobili in aktualizirali, smo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani organizirali novo delavnico, ki je še v teku in bo ob zaključku svoje rezultate posebej predstavila strokovni in laični javnosti ter Mestnemu svetu. Temeljno hotenje pri celovitem urejanju Magistrale je, da bi kot osrednja os mesta postala prostor, kjer je avtomobilski promet v največji meri podrejen pešcu. V sklopu priprav na tovrstne preureditve je oddelek za okolje in prostor tudi predlagal testno montažno preureditev odseka Magistrale med nebotičnikom in sodiščem, kjer bi vozna pasova bistveno zožili in ju razdelili z vmesnim širokim osnim podestom, ki bi omogočal lažje in bolj varno prehajanje Magistrale v celotni dolžini odseka in ga vzpostavil kot mirno cono, kjer v celoti velja tak režim, kot velja na prehodih za pešce. Da tak odsek lahko prometno deluje, mora seveda na obeh konceh omogočati krožni promet. Začasno krožišče pri nebotičniku bi tako lahko šteli kot del predlagane ureditve in torej model in dragoceno preizkušnjo za celovito ureditev Magistrale kot prometno mirnega območja, če bodo seveda izvedeni še ostali posegi na testnem odseku. Krožišče samo zase Magistrali ne pomeni veliko, pešcu na Magistrali pa sploh ničesar. Tudi izvedbi ureditve same, čeprav gre le za montažno in začasno, bi morala biti posvečena primerna arhitekturna pozornost, ne le prometno tehnična.«7. SVETNIK MIRAN MÜLLNER je podal naslednje ustno vprašanje:
»Ko se pojavljajo polemike v zvezi s krožišči v Novi Gorici, me zanima, zakaj je bilo predlani dokončano semaforizirano krožišče na Erjavčevi in Prvomajski cesti. Če bi obstajal nek koncept, potem bi vsa ta križišča ostala in ne bi metali denarja stran, ampak bi po celi Novi Gorici naredili manjša krožišča.oddelek za infrastrukturo in gospodarske javne službe je v okviru pridobivanja dokumentacije za obravnavano križišče naročil tudi prometno preveritev variantnih rešitev ureditve križišča (rondo, štirikrako semaforsko križišče) ob upoštevanju nove pozidave ob Prvomajski ulici in ob vključitvi Slovenije v Schengensko območje (ukinitev maloobmejnega prehoda). Obe varianti sta v planski dobi (10 let) izkazovali ustrezne prometne rezultate, finančno pa je bila varianta»semafor«bistveno ugodnejša (minimalna gradbena dela in posegi v sosednja zemljišča, kanalizacija za potrebe semaforizacije večinoma že vgrajena), zato je bila tudi izbrana. Glede na to, da rekonstrukcija Prvomajske ulice za potrebe novega kompleksa Majske poljane predvideva reševanje križišč kot krožišč, podpiramo misel, da se po izteku planske dobe to križišče kot tudi križišče na severnem delu ulice (križišče z Lavričevo ulico) preuredi v krožno. 8. SVETNIK SILVESTER PLESNIČAR je podal naslednjo pisno pobudo:»predlagam, da svetniške skupine v različne odbore, svete zavodov, komisije itd. predlagajo take ljudi, ki bodo sprejeli članstvo v omenjenih odborih, komisijah ipd., kot veliko odgovornost in jih obenem zavezali, da v primeru neizpolnjevanja obveznosti, odpokličejo. Namreč, dogaja se, da se v svetih zavodov in tudi v različnih komisijah pritožujejo nad nekaterimi člani, ker jih na seje preprosto ni in se običajno tudi ne opravičijo. Vse to otežuje delo tako komisij, odborov in svetov. Predlagam, da svetniške skupine svojemu kandidatu dajo v podpis naslednji obrazec:»kandidat/kandidatka sprejemam polno odgovornost za delo v in se obenem obvezujem, da bom redno sodeloval na sejah delovnega telesa. V primeru, da te obveznosti ne bom mogel izpolnjevati, bom obvestil predlagatelja o zamenjavi.«strinjam se tudi, da me predlagatelj lahko zamenja, če me trikrat zaporedoma ni opravičeno na sejo delovnega telesa.«oddelek za splošne zadeve je posredoval naslednji»predlog svetnika v celoti podpiramo. Ker pa je za kadrovske zadeve pristojna komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, smo ji predlog poslali v obravnavo in oceno, saj zgolj ona lahko poda meritorno stališče. Če bo komisija tak predlog izjave, ki naj bi jo podpisali kandidati, preden vstopijo v kandidacijski postopek, podprla, potem bo njena naloga tudi to, da presodi, ali bi tak akt udejanjili zgolj v obliki etičnega poziva predlagateljem ali pa bi ga tudi formalizirali (sprememba poslovnika MS pri tisti vsebini, ki jo sedaj določa 2. odstavek 69. člena) Obenem bi želeli spomniti še na dejstvo, da je, vsaj v določenem segmentu, to vprašanje rešeno tudi v»pravilniku o izvajanju nalog predstavnika MONG v organih upravljanja javnih zavodov.«9. SVETNICA NADA GORTNAR GORJAN je po elektronski pošti podala naslednja pisna vprašanja:»1. Ali je bil poravnan komunalni prispevek za Qlandio in Majske poljane?
2. Ali je komunalni prispevek velikih investitorjev praviloma in v celoti poravnan s kompenzacijo? 3. Ali je to vedno in povsem v skladu z interesom občine? 4. Ali je finančna struktura kompenzacije transparentna? 5. Ali je prepoznavna razmejitev med deležem infrastrukture, ki je potrebna projektu investitorja in deležem infrastrukture, ki je širšega pomena? 6. Ali so podatki o finančni strukturi kompenzacije dostopni?osnutek pogodbe o medsebojnih obveznostih in opremljanju za Nakupovalni center Nova Gorica I. faza določa obveznosti Hypo Leasing d.o.o. kot graditelja poslovnega objekta v Novi Gorici glede dostopa do novega poslovnega objekta in je bil sprejet na seji Mestnega sveta MONG 29. 9. 2005, pogodba pa je bila podpisana dne 9.12.2005. V pogodbi so podane ugotovitve, da prometna študija kot del urbanistične zasnove mesta Nova Gorica ugotavlja prometno obremenitev ob revitalizaciji območja poslovne in industrijske cone Kromberk, zato je potrebna dodatna povezava Z-V. Povezava bi razbremenila Kromberško vpadnico, križišče pri Hrastu in krožišče na Vojkovi. Za vzpostavitev povezave je potrebno rekonstruirati Vodovodno pot skupaj z ureditvijo novega križišča ob križanju cest: Ulica Tolminskih puntarjev, Vojkova cesta in Vodovodna pot. Stranki sta se dogovorili, da je potrebno urediti dostop do novega poslovnega objekta in izboljšati prometne razmere na križišču Vojkove ceste z Ulico Tolminskih puntarjev in Vodovodno potjo tako, da se zgradi krožišče z vso pripadajočo infrastrukturo in del Vodovodne poti do priključka za nakupovalni center ob delni rekonstrukciji Vojkove ceste in Ulice Tolminskih puntarjev, da se zgradi nadvoz za pešce in kolesarje čez Vojkovo cesto s pripadajočimi kolesarskimi in peš potmi in da se zgradi podhod pod Vojkovo cesto do Grčne. Vsi posegi so nastali na zemljiščih v lasti MONG in so se izvedli kot vzdrževalna dela v javno korist. Zakon o prostorskem načrtovanju omogoča investitorju, da del ali celotno komunalno opremo zgradi sam. Komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo investitor zgradi sam, lahko plača v naravi, če stroške izgradnje v pogodbi o opremljanju komunalne opreme nosi sam investitor in jo kasneje prenese v last občine. Preliminarni izračun komunalnega prispevka za izgradnjo poslovnega objekta Qlandija je 175.213.732,00 SIT. Predračunska vrednost vzdrževalnih del, ki jih je trgovec izvedel v javno korist pa 399.802.512,00 SIT. Pogodbene obveznosti po pogodbi o medsebojnih obveznostih in opremljanju za Nakupovalni center Nova Gorica I. faza so v zaključevanju. V pripravi je primopredaja zgrajene javne infrastrukture v upravljanje in pogodb za prenos zemljišč na MONG. Komunalni prispevek Ob železniški postaji. Osnutek pogodbe o medsebojnih obveznostih in opremljanju za OPPN Ob železniški postaji določa obveznosti Primorja d.d. in Immorent d.o.o. Ljubljana kot graditelje stanovanjske oziroma trgovske pozidave na območju LN Ob železniški postaji v Novi Gorici glede izgradnje primarne in sekundarne infrastrukture na in izven območja LN. Osnutek je bil sprejet na Mestnem svetu MONG 19. junija 2008, pogodba pa podpisana 7. 7. 2008. Zakon o prostorskem načrtovanju omogoča investitorju, da del ali celotno komunalno opremo zgradi sam. Komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo investitor zgradi sam, lahko plača v naravi, če stroške izgradnje v pogodbi o opremljanju komunalne opreme nosi sam investitor in jo kasneje prenese v last občine. V pogodbi o medsebojnih obveznostih in opremljanju za OPPN Ob železniški postaji so podane ugotovitve glede predvidene gradnje infrastrukture. Primarna infrastruktura obsega izgradnjo: rekonstrukcija Prvomajske ulice, rekonstrukcija vodovoda DN 500 na Prvomajski ulici in izgradnja odvodnika meteornih vod v Sočo. Sekundarna infrastruktura pa obsega izgradnjo komunalne infrastrukture na območju LN.
Podan je tudi preliminarni izračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo v skladu s sprejetim Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in znaša skupaj za trgovsko in stanovanjsko pozidavo 3.567.900 eur. Investitorja se zavezujeta izgraditi primarno infrastrukturo v vrednosti 6.560.784 eur: odvodnik v Sočo 3.378.666 eur, rekonstrukcija Prvomajske ulice (od Bidovčeve do krožišča Gostol) 1.185.250 eur, rekonstrukcija vodovoda DN 500 od Erjavčeve do Lavričeve ulice 1.141.035, nepredvidena dela 855.833eur. in sekundarno infrastrukturo v vrednosti 3.446.277 eur. Skupna vrednost vložka investitorjev v izgradnjo infrastrukture je 10.071.061 eur. Infrastrukturo bosta Primorje d.d. in Immorent d.o.o. Ljubljana izvedli v naravi vsaka na svojem območju. Izgradnja celotne primarne infrastrukture je v javnem interesu saj služi tako gradnji novih objektov na območju odloka Ob železniški postaji kot celotnemu mestu Nova Gorica. Rekonstrukcija Prvomajske ulice in primarnega vodovoda so vzdrževalna dela v javno korist. V okviru izgradnje sekundarne infrastrukture (na območju LN) je predvidena izgradnja: ceste, pločniki, kolesarske poti, javna razsvetljava, vodovodno omrežje, meteorna in fekalna kanalizacija, NN omrežje, TK omrežje, KATV omrežje, plinsko ali toplovodno omrežje in ekološki otoki. Na osnovi spremembe Odloka o LN bo v pozidavo umeščen javni program (ambulante, vrtec, ) in stanovanja za Stanovanjski sklad. MONG bo financirala in izvedla postopek spremembe LN, vodila postopke odkupa in pridobitve stvarnih pravic na zemljiščih, pridobila in financirala vsa upravna dovoljenja ter organizirala in financirala revizijo projektne dokumentacije in strokovnega nadzora za izgradnjo primarne infrastrukture. Drugo pogodbeni stranki Primorje d.d. in Immorent d.o.o. pa bosta pridobili in financirali projektno dokumentacijo primarne infrastrukture, zgradili in financirali primarno infrastrukturo, financirali vse odkupe oziroma stroške pridobitve stvarnih pravic na zemljiščih za potrebe izgradnje primarne infrastrukture ter zgradili in financirali sekundarno infrastrukturo. Izpolnitev pogodbenih obveznosti in odprava napak v garancijskem roku je zavarovana z bančnimi garancijami.«10. SVETNIK MITJA TRTNIK je podal naslednje ustno vprašanje:»tudi moje vprašanje se nanaša na krožišče ob nebotičniku. Ne bi se ponavljal s kolegom Arčonom, bi se pa osredotočil predvsem na mnenje stroke. Društvo primorskih arhitektov, po mojem mnenju naj bi dobili tudi vi na mestno upravo, kjer se stroka sprašuje, ne samo individualisti, ko so nekateri zadovoljni, drugi niso s tem krožiščem, stroka se pa sprašuje po stroki, in sicer, citiram:»zakaj so planski akti zaščitili moderno zasnovo mesta?«se pravi, da je bilo nekaj na tem narejeno in tako kot je bilo prej postavljeno vprašanje, kaj je vodilo tega, ki je to projektiral in zakaj je spreminjal. Gre za to, da stroka pravi, da krožišča ne sodijo v center mesta, ampak so namenjena za pretok, seveda je ta poudarek glede na Kidričevo, ki je v samem centru in ki služi predvsem temu, da izganjamo avtomobile iz mesta in bi seveda to moralo služiti izključno in samo pešcem. Stroka se tudi sprašuje, kaj je z magistralo, ali je projekt te magistrale dokončen in zakaj se ga ne obravnava v smislu celote. Pravijo tako, da je na seminarju prof. Aleša Vodopivca na ljubljanski fakulteti za arhitekturo pravkar opravljena študentska delavnica o magistrali. Ali so ti zaključki delavnice prišli v javnost, ali so prišli v širšo obravnavo? Obenem je urbanistična zasnova mesta, ki povezuje tako Kidričevo, Erjavčevo kot dve pretočni žili, ki se sprašuje, kje se končajo. Tako pravi, da se konča Kidričeva na obeh straneh z neko zaporo pozidave. Gre za tisto, kar tudi sami smatramo, da bi morala biti nekako kot celota urejenega mesta
postavljena, ne pa, da se postavlja po segmentih, po delih, kot je bil tudi predlog kolega Vuge, da bi se ta točka 11 izključila. Tudi eden od teh je ta razlog. Vprašujem, ali je dejansko ta projekt tega krožišča in kje ima res neke strokovne zasnove in utemeljitve.«oddelek za okolje in prostor je posredoval naslednji»magistrala doslej ni bila posebej in celovito urejena z nobenim prostorskim izvedbenim aktom. Večje število strokovnih gradiv, ki so se s pogledom na pomen Magistrale in njeno celovito ureditev ukvarjala, pa nedvoumno izkazuje potrebo po pripravi takšnega akta. Zanesljiva podlaga aktu bo arhitekturna delavnica, ki je bila v sodelovanju z Društvom primorskih arhitektov prav na temo Magistrala izvedena pred leti. Da bi rezultate delavnice kot izhodišča za pripravo akta poglobili in aktualizirali, smo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani organizirali novo delavnico, ki je še v teku in bo ob zaključku svoje rezultate posebej predstavila strokovni in laični javnosti ter Mestnemu svetu. Temeljno hotenje pri celovitem urejanju Magistrale je, da bi kot osrednja os mesta postala prostor, kjer je avtomobilski promet v največji meri podrejen pešcu. Vrsta strokovnih gradiv, ki so bila pripravljena za potrebe strateškega dolgoročnega načrtovanja razvoja mesta, je izkazala jasno potrebo, da Magistrala ohrani tisto vlogo, ki ji je bila namenjena že ob prvi zasnovi mesta, da je nosilna os mestnega centra, je sicer sestavni del prometne mreže mesta, vendar je promet na njej povsem podrejen pešcu. Vsa gradiva za strateške in izvedbene prostorske načrte, ki Magistralo kakor koli zadevajo, tej usmeritvi sledijo, od občinskega prostorskega načrta navzdol do vsakega občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je mestnemu svetu v sprejemanje predložen. Začuda se ravno v mestnem svetu pojavlja čedalje več nasprotovanja takšni vlogi Magistrale in potrebi po njeni sanaciji. V sklopu priprav na bodoče preureditve je oddelek za okolje in prostor tudi predlagal testno in začasno montažno preureditev odseka Magistrale med nebotičnikom in sodiščem, kjer bi vozna pasova bistveno zožili in ju razdelili z vmesnim širokim osnim podestom, ki bi omogočal lažje in bolj varno prehajanje Magistrale v celotni dolžini odseka in ga vzpostavil kot mirno cono, kjer v celoti velja tak režim, kot velja na prehodih za pešce. Da tak odsek lahko prometno deluje, mora seveda na obeh konceh omogočati krožni promet. Začasno krožišče pri nebotičniku bi tako lahko šteli kot del predlagane ureditve in torej model in dragoceno preizkušnjo za celovito ureditev Magistrale kot prometno mirnega območja, če bodo seveda izvedeni še ostali posegi na testnem odseku. Krožišče samo zase Magistrali ne pomeni veliko, pešcu na Magistrali pa sploh ničesar. Tudi izvedbi ureditve same, čeprav gre le za montažno in začasno, bi morala biti posvečena primerna arhitekturna pozornost, ne le prometno tehnična.«11. SVETNIK TOMAŽ VUGA je podal naslednje ustno vprašanje:»vprašanje se glasi, zakaj ni izvršen sklep mestnega sveta, sprejet na seji dne 10.7.2008, po katerem bi bilo treba na septembrsko sejo uvrstiti odlok o spremembi odloka o programu opremljanja za območje OPPN Ob sodišču v skladu z varianto B? Nadaljujem tisto, o čemer sem začel debatirati že pri dnevnem redu. Namesto izpolnitve sklepa smo po elektronski pošti dne 24.9.2008 dobili v vednost odgovor Ministrstva za okolje in prostor z dne 14.8.2008 na vprašanje, ki ga je v zvezi s tem zastavil načelnik Oddelka za prostor MONG g. Jurca. Odgovor je tak kot je bilo vprašanje, to je formalen in formalno gledano popolnoma točen, vendar sem prepričan, da MOP-a oz. tisti, ki ga je pisal, ni poznal dejanskih razlogov za naše stališče, ki je bilo sprejeto v juliju, niti ne vseh debat, ki tečejo v tem mestnem svetu zadnja tri leta. Gre namreč za to, da cel čas jaz in moji kolegi opozarjamo, da je treba širitev mesta proti severu preveriti variantno glede na ekonomske, prostorske, socialne in tehnične razloge. Z drugo besedo, ali je bolj umestno podaljšati magistralo in zrušiti vse to, kar je na tem
koncu, ali je bolj umestno ohraniti Vojkovo in širitev proti severu prilagoditi smeri Vojkova. Do teh variant, do danes, kljub večkratnim zahtevam, nismo prišli. Edino, kar mo uspeli, smo v OPPN Ob sodišču, da v 30. členu odloka piše naslednje: Drugo etapo, ki zajema kare C in skrajni severovzhodni vogal kareja B, bo možno zazidati v skladu z novo urbanistično zasnovo mesta, ki bo opredelila vplive tega območja na sosednja območja in dokončno določila prometno omrežje v tem delu mesta. To je to, kar bi moral upravljalec programa komunalnega urejanja upoštevati in seveda pripraviti variante. Tega ni upošteval niti v predlogu ki je bil sprejet v juliju letos, niti seveda danes v sklepu tega nismo dobili. To je bistvo zaradi česar dejansko predlagamo naslednje pobude. Pristojne službe MONG naj pripravijo ustrezne strokovne variantne rešitve širitve mesta proti severu, jih ovrednotijo in medsebojno primerjajo s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. To, kar sem prečital, točno piše v starem zakonu o urejanju prostora in v enako tudi novem zakonu, tako da tu se ne moremo izgovarjati, da zakonodaja tega ne dopušča. Te variante naj bodo predstavljene in dane v obravnavo najkasneje ob obravnavi osnutka urbanističnega načrta mesta Nova Gorica. Pričakujemo, da bo to seveda najkasneje decembra po vseh dosedanjih obljubah. To je prva pobuda. Druga pobuda. Do sprejetja dokončne rešitve iz prejšnje točke je na obravnavanem območju prepovedana kakršna koli aktivnost, ki bi otežkočala ali onemogočala izbiro najprimernejše strokovne rešitve. Predlagamo, da ta dva sklepa skupaj z materialom, ki ga nisem v celoti prečital, uvrstite, g. župan, na naslednjo sejo, da odpremo o tem razpravo in seveda jo zaključimo tako kot sem sam v teh dveh sklepih predlagal.«oddelek za okolje in prostor je posredoval naslednji»sklep mestnega sveta ni bil izvršen zato, ker ga ni bilo mogoče uresničiti, ne da bi pri tem kršili zakonska določila. Odloka o programu opremljanja za območje OPPN Ob sodišču namreč ni mogoče spremeniti, ne da bi pred tem spremenili tudi Odlok o OPPN Ob sodišču. OPPN Ob sodišču ne vsebuje variante B, niti ne kakšne druge variante, saj odloki ne morejo biti sprejeti v variantnih oblikah. Če bo kdaj Odlok o OPPN Ob sodišču spremenjen tako, da bo njegova vsebina tista, ki jo svetnik navaja kot Varianto B, potem bo tudi odlok o komunalnem opremljanju takega načrta spremenjen na način, kakor svetnik meni, da bi moral biti spremenjen že sedaj. Pobuda, naj pristojne službe MONG pripravijo ustrezne strokovne variantne rešitve širitve mesta proti severu, jih ovrednotijo in medsebojno primerjajo s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika, je odveč in trka na odprta vrata. Pristojne službe že leta in leta skrbijo za pripravo takšnih variantnih možnosti in stroka je že velikokrat o njih razpravljala in se o njih odločala. Sklepi stroke so bili upoštevani tudi pri političnih odločitvah in mestni svet jih je upošteval pri sprejemanju prostorskega plana kot temeljnega strateškega prostorskega akta občine. Strokovne rešitve so bile tudi čezmejno usklajene in so kot priloge vsebovane v urbanističnem načrtu Gorice. Seveda je razprava o razvoju mesta v strokovnih krogih vedno dobrodošla, zaželjena in potrebna, vendar ni niti potrebno niti primerno, da bi zaradi tega prepovedovali uresničevanje tistih prostorskih posegov, ki so skladni s političnimi odločitvami, ki so na podlagi strokovne presoje že bile sprejete in so v prostorskih aktih že vsebovane. Naloga politikov je, da pri svojih odločitvah strokovno presojo upoštevajo, ne pa da jo nadomeščajo.«miran Ljucovič VODJA SLUŽBE MS