Microsoft Word - Načrt zaščite in reševanja ob potresu-Osilnica-NOV

O B Č I N A O S I L N I C A Osilnica 11 1337 OSILNICA tel.: (01) 8941 505 fax.. (01) 8941 038 el. pošta: obcina@osilnica.si N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU NA OBMOČJU OBČINE OSILNICA Verzija 2.0 Organ Datum Podpis odgovorne osebe Izdelal OBČINA OSILNICA januar 2011 Sprejel OBČINA OSILNICA januar 2011 ČOP Bernarda, svetovalka III VOLF Antun, župan Odgovorna oseba ŽUPAN OBČINE OSILNICA januar 2011 VOLF Antun, župan Skrbnik OBČINA OSILNICA januar 2011 ČOP Bernarda, svetovalka III

K A Z A L O POTRES Poglavje VSEBINA Stran 1 ZNAČILNOSTI NESREČE 4 1.1 Uvod 4 1.2 Potresna nevarnost Slovenije 4 1.3 Potresna nevarnost območja Občine Osilnica 5 1.4 Opis pričakovanih posledic in verjetnost nastanka verižne 7 nesreče 1.5 Sklepne ugotovitve 8 2 OBSEG NAČRTOVANJA 8 2.1 Temeljne ravni načrtovanja 8 2.2 Načela zaščite, reševanja in pomoči 9 3 KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANANJA IN POMOČI OB POTRESU 9 3.1 Temeljne podmene načrta 9 3.2 Zamisel izvedbe zaščite in reševanja 10 3.2.1 Koncept odziva ob potresu 10 3.3 Uporaba načrta 11 4 POTREBNE SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA 11 4.1 Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog 11 zaščite in reševanja v Občini Osilnica 4.1.1 Organi občine 11 4.1.2 Občinske sile za civilno zaščito, reševanje in pomoč 11 4.1.2.1 Organi civilne zaščite 11 4.1.2.2 Enote in službe društev in drugih organizacij 11 4.1.2.3 Javne službe, zavodi in druge organizacije 11 4.1.2.4 Ekipe in službe civilne zaščite 12 4.2 Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta 12 4.3 Predvidena finančna sredstva 12 5 ORGANIZACIJA IN IZVEDBA OPAZOVANJA, OBVEŠČANJA IN ALARMIRANJA 12 5.1 Opazovanje potresne aktivnosti 12 5.2 Obveščanje pristojnih organov 13 5.3 Alarmiranje, obveščanje in informiranje javnosti 14 5.3.1 Alarmiranje prizadetega prebivalstva 14 5.3.2 Obveščanje prebivalstva o stanju na prizadetem območju 14 5.3.3 Obveščanje širše javnosti 15 6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 15 6.1 Aktiviranje organov vodenja in strokovnih služb 15 6.2 Aktiviranje sil in sredstev Občine Osilnica za zaščito, reševanje in pomoč ob potresu 16 2

6.3 Zagotavljanje pomoči v materialnih in finančnih sredstvih 18 7 UPRAVLJANJE IN VODENJE 19 7.1 Organi in njihove naloge ter pristojnosti 19 7.1.1 Občinski organi 19 7.1.2 Organi civilne zaščite 20 7.2 Operativno vodenje 20 7.3 Organizacija zvez 21 8 UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 22 8.1 Ukrepi ZRP 22 8.1.1 Gradbeni in drugi tehnični ukrepi ob potresu 22 8.1.2 Evakuacija 24 8.1.3 Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev 25 8.1.4 Zaščita kulturne dediščine 26 8.2 Naloge ZR 27 8.2.1 Nujna medicinska pomoč 27 8.2.2 Psihološka pomoč 29 8.2.3 Prva veterinarska pomoč 29 8.2.4 Gašenje in reševanje iz ruševin 30 8.2.5 Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje 30 9 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 31 9.1 Osebna in vzajemna zaščita 31 9.2 Ocenjevanje škode 32 10 RAZLAGA POJMOV IN SEZNAM OKRAJŠAV 33 10.1 Razlaga pojmov 33 10.2 Seznam okrajšav 34 11 SEZNAM PRILOG IN DODATKOV 34 11.1 Skupne priloge 34 11.2 Posebne priloge 35 11.3 Skupni dodatki 35 3

1 ZNAČILNOSTI NESREČE 1.1 Uvod Načrt zaščite in reševanja ob potresu v Občini Osilnica je izdelan skladno z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 uradno prečiščeno besedilo UPB1, 57/10), Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02, 17/02 popr. in 17/06 in 76/08). Načrt zaščite in reševanja ob potresu na območju Občine Osilnica je izdelan za izvajanje pravočasnega in organiziranega ukrepanja ob tej nesreči ter s tem učinkovito zaščito, reševanje in pomoč prebivalcev in je opredeljen z namenom, da bi bilo načrtovanje v Občini Osilnica učinkovitejše, preglednejše in bi omogočalo večjo operativnost dela štaba Civilne zaščite ob večji naravni ali drugi nesreči. Potres je naravna nesreča, opredeljena kot seizmično valovanje tal in ki nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetosti v zemljini skorji ali zgornjem delu zemeljskega plašča. Med tem ko litosferske plošče trkajo med seboj in ob tem spreminjajo oblik, nastajajo ogromni pritiski. Občasno se energija teh pritiskov sprosti in rezultat te sprostitve je nenadni silovit potres, katerega ne moremo napovedati, ni mogoče vnaprej oceniti njegovega obsega, moči in škode, ki jo bo povzročil, predvidimo lahko le območja, kjer se lahko pojavi. 1.2 Potresna nevarnost Slovenije Slovenija je država s srednjo potresno ogroženostjo. Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude, so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč. Pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu države. Z oddaljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se potresna nevarnost vidno zmanjšuje. Izstopajo tri območja z največjo potresno dejavnostjo, in sicer: - Območje zahodne Slovenije - Območje Brežic - Območje Ljubljane in okolice Ozemlje RS je zaradi geotektonskih razmer potresno ogroženo. Na razmeroma velikem delu ozemlja so možni rušilni potresni sunki. Slika 1: Potresna nevarnost Slovenije - projektni pospešek tal (MOP, Uprava RS za geofiziko, 2001) 4

1.3 Potresna nevarnost območja Občine Osilnica V VII. stopnjo po MSK spada celotno območje Občine Osilnica, ki obsega naselja: Belica, Bezgovica, Bezgarji, Bosljiva Loka, Grintovec, Križmani, Ložec, Malinišče, Mirtoviči, Osilnica, Padavo, Papeži, Podvrh, Ribjek, Sela, Spodnji Čačič, Strojiči, Zgornji Čačič in Žurge. Posledice potresa bi bile porušene hiše starejše izgradnje, ruševine bi zasule komunikacije, promet po teh komunikacijah bi bil otežen oziroma nemogoč. V oceni ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami za območje Občine Osilnica, ki je pripravljena v skladu z določili Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo -UPB1, 97/10) ter v skladu z določili Navodila o pripravi ocene ogroženosti ( Uradni list RS, št. 39/95), so podrobneje obdelane naravne in druge nesreče, ki ogrožajo Občino Osilnica. a) Demografska slika Na skupni površini 36 km 2 živi 394 prebivalcev, kar znaša povprečno 0,09 prebivalca na 1 km 2. Ker se veliko prebivalcev vozi na delo v sosednjo občino Kočevje, je med vikendi običajno na območju občine prisotnih večina prebivalcev: naselje št.preb. BELICA 8 BEZGARJI 14 BEZGOVICA 13 BOSLJIVA LOKA 30 GRINTOVEC PRI OSILNICI 21 KRIŽMANI 14 LOŽEC 17 MALINIŠČE 2 MIRTOVIČI 13 OSILNICA 74 PADOVO PRI OSILNICI 19 PAPEŽI 22 PODVRH 5 RIBJEK 27 SELA 79 SPODNJI ČAČIČ 1 STROJIČI 13 ZGORNJI ČAČIČ 10 ŽURGE 12 Skupaj 19 naselij 394 b) Kakovost gradnje: V preglednici imamo število stavb v naši občini. Podatki o številu stanovanjskih zgradb so dejanski, tisti, ki pa so razdeljeni po letih, so ocenjeni, ker dejansko oziroma natančno število zgrajenih stavb v posameznim obdobjih ne poznamo. 5

naselje št.preb. št. stanovanjskih hiš zgrajenih do 1945 zgrajenih od 1945-1971 zgrajenih po 1971 BELICA 8 8 1 3 4 BEZGARJI 14 9 1 3 5 BEZGOVICA 13 8 2 2 4 BOSLJIVA LOKA 30 25 2 8 15 GRINTOVEC PRI OSILNICI 21 8 1 2 5 KRIŽMANI 14 4 1 1 2 LOŽEC 17 6 0 2 4 MALINIŠČE 2 2 0 1 1 MIRTOVIČI 13 13 2 3 8 OSILNICA 74 34 6 10 18 PADOVO PRI OSILNICI 19 11 1 3 7 PAPEŽI 22 9 1 2 6 PODVRH 5 4 0 1 3 RIBJEK 27 17 2 5 10 SELA 79 31 6 10 15 SPODNJI ČAČIČ 1 1 0 0 1 STROJIČI 13 4 1 1 2 ZGORNJI ČAČIČ 10 6 0 2 4 ŽURGE 12 12 2 4 6 Skupaj 19 naselij 394 212 29 63 120 c) Komunalne naprave kanalizacija - čistilne naprave: Fekalne in industrijske vode se zbirajo v greznicah na praznjenje, pri nekaterih stavbah pa na ponikanje. Sicer pa ima občina predvideno investicijo v čistilno napravo v Osilnici, in sicer ob javnem razpisu za sofinanciranje s strani Ministrstva za okolje in prostor. d) Vodovodno omrežje: Občina Osilnica ima dva vodovodna sistema, ki oskrbujeta celotno občino, in sicer vodovod Osilnica, ki oskrbuje vasi Bezgovica, Spodnji Čačič, Zgornji Čačič, Padovo pri Osilnica, Križmane, Sela in Osilnico. Število oskrbovanih prebivalcev je 191, brez priključka je 12 ljudi. Javni objekti, ki se oskrbujejo iz vodovodnega sistema Osilnica so: Občina Osilnica, Podružnična Osnovna šola Osilnica, Pošta Osilnica, živilska objekta sta Kolpa d.o.o. in KGZ Cerknica, oskrba Osilnica, kot tudi šivalnica Grabar d.o.o. in LIV Postojna, obrat Osilnica. Število priključkov individualnih gospodinjstev je 72. Drugi vodovodni sistem je vodovod Ribjek, ki pa z vodo oskrbuje vasi Ribjek, Ložec, Grintovec, Bosljiva Loka in Mirtoviči. Ta oskrbuje 110 prebivalcev, brez priključka so 3 ljudje. Javni objekt, ki ga oskrbuje Lovski dom Ribjek, prav tako se z njim oskrbujeta tudi živilska obrata Prodajalna Ana in Okrepčevalnica Štimec. Individualnih gospodinjstev, priključenih na vodovod Ribjek je 54. Sicer pa se bo začela obnova dotrajanega vodovoda na relaciji Ribjek Mirtoviči. e) Stalež živine: Za izvajanje potrebnih ukrepov v primeru poginulih, poškodovanih ali obolelih živali, je potrebno upoštevati stalež živali na območju občine, ki znaša: govedo (krave, telice, pitanci) 10 6

konji 8 prašiči 5 ostalo (drobnica) 25 1.4 Opis pričakovanih posledic in verjetnost nastanka verižne nesreče: Potres VII. stopnje po MSK potresni lestvici lahko povzroči še naslednje verižne nesreče, kot so poškodbe infrastrukturnih objektov, telekomunikacij, motnje v cestnem prometu, motnje v oskrbi prebivalstva. Kot verižne posledice opisujemo: - možnost prihajanja do požarov, - uhajanje nevarnih snovi, - nastanek eksplozij, - kontaminacije podtalnice, - motnje pri odvajanju odpadnih in fekalnih voda, - ekološke nesreče, - kot tudi motnje pitne vode. V primeru nepravočasnega in neučinkovitega ukrepanja lahko pride do izbruha najrazličnejših epidemij in kužnih bolezni. Prav tako so mogoče posledice potresa zasipi hiš, kar pomeni zasuti prebivalci, kot tudi ranjeni in v najslabšem primeru smrtne žrtve potresa. a) Ocena števila zasutih prebivalcev in prebivalcev brez strehe prebivalcev skupaj zasutih brez strehe plitvo zasutih srednje zasutih globoko zasutih 394 9% 36 50 11 11 14 Pri oceni razmerja med plitvo, srednje in globoko zasutimi je uporabljena izkustvena ocena 30:30:40. Pri oceni razmerja med zasutimi in prebivalci brez strehe je uporabljena izkustvena ocena 9% zaradi odsotnosti prebivalstva. Podatki so izračunani oziroma navedeni izključno na podlagi naše ocene. b) Ocena števila ranjenih in mrtvih ranjenih prebivalcev mrtvih prebivalcev 18 2 Ocena je izračunana ob upoštevanju izkustvenih kriterijev, da je skupno število ranjenih 50% vseh zasutih občanov, mrtvih pa 3% od vseh zasutih občanov. c) Ocena količine ruševin Kriterij za izračun količine ruševin kot posledice potresa na območju Občine Osilnica je hipoteza, da bi prišlo na območje individualne gradnje 3 m 3 (+ 9% na prebivalce brez strehe). Poleg tega bi bilo od zgoraj uporabljene hipoteze še 2% ruševin infrastrukturnih objektov. količina ruševin na prebivalca brez strehe 136 m 3 količina ruševin na infrastrukturi 13,5 m 3 skupaj ruševin 150 m 3 7

1.5 Sklepne ugotovitve Občina Osilnica leži na območju, kjer so možni potresi do VII. stopnje po MSK potresni lestvici. Površina občine je 36 km 2, od tega je nekaj manj od 70% gozdnih površin, ki obkroža osilniško dolino, ki je kraško področje. V občini, v 19 naseljih živi 394 prebivalcev. V naseljih prevladujejo individualne hiše. Za občino so značilne velike dnevne migracije prebivalstva. Osnovnošolci in dijaki se vozijo v Kočevje, medtem ko študentje študirajo predvsem v Ljubljani. Ob potresu do VII. stopnje po EMS potresni lestvici so možne poškodbe komunalne infrastrukture, predvsem vodovodnega in elektro omrežja. Obvladovanje potresne dejavnosti obsega različne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje posledic, med katerimi so najpomembnejši: - ukrepi na državni ravni: potresno odporna gradnja (predpisane zahteve za novogradnja in rekonstrukcijo objektov, določeni postopki za ocenjevanje po potresu poškodovanih objektov ter popotresno sanacijo), izdelava tipskih objektov, prilagojenih potresni ogroženosti na posameznih geografskih območjih, sistematično spremljanje in proučevanje potresne nevarnosti (državni potresni opazovalni sistem). - ukrepi na občinski ravni: pri izdelavi občinskih prostorskih načrtov se upošteva potresna ogroženost občine Osilnica, izdelava ocene ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ocenitev možnih posledic potresa do VII. stopnje po EMS potresni lestvici in predvidene predloge reševanja in popotresne sanacije, krepitev pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč (izdelava in dopolnjevanje načrta zaščite in reševanja pred potresom, organiziranje, usposabljanje, vaje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč občine Osilnica. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavljajo v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti: državljani in drugi prebivalci Republike Slovenije, prebivalci prostovoljno organizirani v društva, strokovna združenja ter druge nevladne organizacije, ki opravljajo dejavnost, pomembno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, javne reševalne službe, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, lokalne skupnosti in državni organi. Varstvo pred potresi v celoti obsega preventivo, vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic in obnovo. 2 OBSEG NAČRTOVANJA 2.1 Temeljne ravni načrtovanja Občina Osilnica izdela načrt zaščite, reševanja in pomoči, za močnejši potres VII. stopnje po EMS potresni lestvici, in sicer na podlagi ocene ogroženosti Občine Osilnica pred naravnimi in drugimi nesrečami. S tem načrtom se urejajo le ukrepi in dejavnosti za ZRP ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki so v občinski pristojnosti. Temeljni načrt načrtom. ob potresu je državni načrt. Občinski načrt je usklajen z regijskim in državnim 8

2.2 Načela zaščite, reševanja in pomoči Vsakdo ima pravico do zaščite, reševanja in pomoči, če je zaradi nesreče ogroženo njegovo življenje, zdravje in premoženje. Ob nesreči imata zaščita in reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in drugimi reševalnimi dejavnostmi. Ob nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Občina pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s svojimi pristojnostmi prednostno organizira izvajanje preventivnih ukrepov. Pri vseh oblikah načrtovanega varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo imeti prednost preventivni ukrepi. Občina uporabi za ZRP ob naravni ali drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva. Kadar zaradi velikega obsega nesreče oziroma ogroženosti sile in sredstva občine niso zadostni ali niso zagotovljene med sosednjimi občinami, država zagotavlja uporabo sil in sredstev s širšega območja. Vse dejavnosti za ZRP so človekoljubne narave. Da bi preprečili ali vsaj ublažili posledice naravnih in drugih nesreč, je treba ukrepati hitro in učinkovito. Zato morajo biti sile za ZRP organizirane, opremljene in usposobljene tako, da se na nesrečo lahko odzovejo v najkrajšem možnem času. Vodenje zaščite, reševanja in pomoči temelji na obveznem izvajanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Podatki o nevarnostih ter o dejavnostih občin in drugih izvajalcev nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni. Občina mora zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih. 3 KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI OB POTRESU 3.1. Temeljne podmene načrta o Občinski načrt zaščite in reševanja je izdelan za močnejši potres do VII. stopnje po EMS potresni lestvici. V občini se pričakuje potres do VII. stopnje po EMS lestvici. o Varstvo pred potresom zagotavljajo v okviru svojih pravic in dolžnosti oziroma pristojnosti prebivalci kot posamezniki, prebivalci prostovoljno organizirani v raznih društvih (PGD) in drugih nevladnih organizacijah (RK), ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, javne reševalne službe, podjetja, zavodi in druge organizacije (Veterinarska postaja Kočevje, Center za socialno delo Kočevje, Gasilska zveza Kočevje, Zdravstvena postaja Osilnica, Zdravstveni dom Kočevje), katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje ter občine. o Varnost prebivalcev ob potresu ni odvisna samo od potresne ranljivosti zgradb, v katerih prebivajo, temveč tudi od namembnosti zgradb. V nekaterih zgradbah, kot so: Podružnična šola Osilnica, LIV d.o.o., Grabar d.o.o., Kolpa d.o.o., veliko časa na majhnem prostoru preživi večje število ljudi, zato tudi te zgradbe štejemo za ranljive in ogrožene. V občini mora Štab CZ občine in PGD Osilnica izvajati vaje odzivanja ob potresu in drugih nesrečah. Posledice potresa in ukrepanje je odvisno od časa, v katerem je nastopil potres (ponoči, dopoldne, popoldne). Dopoldne je iz območja občine odsotnih od 30 do 50 prebivalcev (učenci, dijaki, študenti, delavci). Izvedbo zaščitnih ukrepov oziroma nalog zaščite, reševanja in pomoči načrtujejo: - Podružnična šola Osilnica Osnovna šola Fara, - Kolpa d.o.o., - LIV d.o.o., - Grabar d.o.o.. o Življenja ljudi so po potresu ogrožena zaradi poškodb objektov in naprav, porušitve mostov in druge prometne infrastrukture, poškodb na električnih in drugih napeljavah, itd.. o Prebivalci na potresno ogroženem območju morajo biti pravočasno in objektivno obveščeni o pričakovanih nevarnostih potresa, njegovih posledicah, načrtih in ukrepih za zmanjšanje in 9

odpravo posledic ter o ravnanju ob potresu. o Če lokalni viri na prizadetem območju ne zadoščajo za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč, zaprosimo za pomoč sosednjo občino (Kostel, Kočevje, Loški potok), regijo oziroma državo. o Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ob potresu obsega nujno zdravstveno oskrbo ljudi in živali, nastanitev in oskrbo s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami, oskrbo z električno energijo, zagotavljanje nujnih prometnih povezav in nujne komunalne infrastrukture. o Usposabljanje, urjenje in vaje za primer močnejšega potresa se izvaja po letnem in 5- letnem programu, katerega sprejme župan na predlog občinskega štaba za CZ. 3.2 Zamisel izvedbe zaščite in reševanja 3.2.1 Koncept odziva ob potresu Koncept odziva ob potresu temelji na posledicah, ki jih povzroči potres na ljudeh, naravi in objektih. Klasifikacijo potresa (po potresnih lestvicah) in epicenter potresa določi Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo. - ŠIBAK POTRES: ljudje zaznajo potres, ne povzroči poškodb na objektih (do IV. stopnje EMS). Urad za seizmologijo dokumentira potres in obvesti javnost o vsakem potresu, ki ga s svojimi čutili lahko zaznajo prebivalci na območju RS. Ob šibkih potresih se načrt praviloma ne aktivira. - MOČNEJŠI POTRES: poškodbe pri ljudeh in na objektih (od V. VII. stopnje EMS). Aktivirata se regijski in občinski načrt. Občinski načrt se aktivira na podlagi odločitve župana ali poveljnika CZ občine Osilnica oziroma njegovega namestnika. Izvaja se obveščanje pristojnih organov in javnosti, aktiviranje sil za ZRP, določitev zaščitnih ukrepov in nalog, ocenjevanje poškodovanosti objektov in spremljanje dogodkov. Slika 2: Koncept odziva ob potresu POTRES ŠIBAK POTRES Obveščanje pristojnih organov in služb Ocena situacije in posledic Obveščanje javnosti MOČNEJŠI POTRES Obveščanje pristojnih organov in služb občine Ocena situacije in posledic Določanje ukrepov ZRP in prioritet Izvajanje in koordinacija ukrepov ter nalog ZRP Obveščanje javnosti Ocenjevanje poškodovanosti objektov Aktiviranje sil za ZRP Spremljanje situacije in aktivnosti 10

3.3 Uporaba načrta Načrt se aktivira ko pride do močnejšega potresa, do VII. stopnje po EMS potresni lestvici, na območju Občine Osilnica. Odločitev o uporabi načrta sprejme poveljnik Civilne zaščite Občine Osilnica oziroma njegov namestnik. Konec intervencije se smatra takrat, ko so zagotovljeni osnovni pogoji za življenje občanov - ko redne službe spet lahko obvladajo situacijo. 4 POTREBNE SILE,SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA 4.1 Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog zaščite in reševanja v Občini Osilnica 4.1.1 Organi Občine Osilnica: župan; podžupan; občinska uprava; delavec za ZiR. P 1 P 2 P 3 P 8 Pregled podatkov o vodilnih osebah v Občini Osilnica Podatki o poveljniku CZ občine, namestniku poveljnika CZ in članih Štaba CZ Občine Osilnica Pregled vodstva gasilskega društva Seznam pripadnikov občinskih enot CZ 4.1.2 Občinske sile za zaščito, reševanje in pomoč 4.1.2.1 Organi civilne zaščite (CZ): poveljnik CZ Občine Osilnica; namestnik poveljnika CZ Občine Osilnica; občinski štab CZ. 4.1.2.2 Enote in službe društev in drugih organizacij: Prostovoljno gasilsko društvo Osilnica 4.1.2.3 Javne službe, zavodi in druge organizacije: Veterinarska postaja Kočevje; Center za socialno delo Kočevje; Gasilska zveza Kočevje; Grad- Bos, Izvajanje gradbenih del, Bezgovica 5, Osilnica; Kolpa d.o.o., Sela 5, Osilnica; Izkopi Žurga, Strojiči 1, Osilnica; Zdravstvena postaja Osilnica; Zdravstveni dom Kočevje. 11

P 9 P - 10 P - 11 Pregled enot, služb in drugih operativnih sestavov društev in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju Pregled zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj Pregled veterinarskih organizacij 4.1.2.4 Ekipe in službe civilne zaščite: ekipa za prvo pomoč 4.2 Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta Materialno- tehnična sredstva se načrtujejo za: zaščitno - reševalno opremo in orodje (sredstva za osebno in skupinsko zaščito, sredstva za nastanitev prebivalcev, oprema, vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe in reševalci); sredstva pomoči prizadetim (živila, pitna voda, zdravila in drugi predmeti oziroma sredstva, ki so namenjena brezplačni razdelitvi ogroženemu prebivalstvu). P- 18 Pregled opreme in sredstev za izvajanje načrtov 4.3 Predvidena finančna sredstva Finančna sredstva se načrtujejo za stroške operativnega delovanja (povračilo stroškov za aktivirane pripadnike CZ in pripadnikov drugih enot, prehrana aktiviranih, zavarovanje) in materialne stroške (npr. stroški namestitve prebivalcev, živila, pitna voda, zdravila in drugi predmeti) oziroma sredstva, ki so namenjena brezplačni razdelitvi ogroženemu prebivalstvu. Financiranje usposabljanja, opremljanja in pripravljenosti enot, služb in drugih organizacij izvaja ustanovitelj v skladu s predpisanimi merili, sprejetimi programi in letnimi načrti. D - 9 Predvidena finančna sredstva za izvajanje načrtov 5 ORGANIZACIJA IN IZVEDBA OPAZOVANJA, OBVEŠČANJA IN ALARMIRANJA 5.1 Opazovanje potresne aktivnosti Opazovanje potresne aktivnosti na območju RS izvaja Agencija RS za okolje Urad za seizmologijo s stalnim spremljanjem in proučevanjem potresne aktivnosti. Ob močnejšem ali rušilnem potresu vzpostavi Urad za seizmologijo lokalno mrežo prenosnih terenskih opazovalnic za spremljanje popotresnih sunkov. 12

DOKUMENTACIJA DIAGRAM POTEKA PRIMARNA AKTIVNOSTI ODGOVORNOST POSREDOVANJE INFORMACIJ O POTRESU Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo Obrazci za obveščanje POSREDOVANJE PODATKOV ReCO Občina Osilnica Načrt obveščanja OBVEŠČANJE PRISTOJNIH ORGANOV IN SLUŽB OBČINE OSILNICA ReCO Občina Osilnica Alarmiranje OBVEŠČANJE JAVNOSTI Občine SPREMLJANJE POROČANJA IN ODZIVANJA JAVNOSTI Občine Slika 3: Potek aktivnosti ob potresu 5.2 Obveščanje pristojnih organov Po pridobljenih uradnih informacijah iz Urada za seizmologijo, ReCO Ljubljana obvešča pristojne orane po shemi, ki je prikazana: 13

ReCO Ljubljana ŽUPAN OBČINE POVELJNIK CZ NAMESTNIK POVELJNIKA CZ ČLANI ŠTABA CZ STROKOVNI DELAVEC ZA ZIR V OBČINI Slika 4: Shema obveščanja pristojnih organov ob potresu ReCO o močnejšem potresu takoj obvesti župana, poveljnika CZ občine, v primeru nedosegljivosti CZ pa njegovega namestnika. Poveljnik oziroma štab CZ zbira podatke o posledicah v občini prek poveljnika CZ, vaških odborov, aktiviranih enot CZ, PGD Osilnica in drugih virov, ter jih čim prej posreduje v ReCO Ljubljana. Za komuniciranje z ReCO skrbi poveljnik CZ oziroma njegov namestnik ali župan. Obveščanje poteka prek telefonskih zvez in pozivnikov ter elektronske pošte, v primeru prekinitve telefonskih zvez pa prek sistema radijskih zvez ZARE. P - 12 Seznam odgovornih oseb ZRP v občini 5.3 Alarmiranje, obveščanje in informiranje javnosti 5.3.1 Alarmiranje prizadetega prebivalstva Občane se alarmira v primeru bližajoče se nevarnosti. Ker je potres nemogoče napovedati, je alarmiranje smiselno predvsem v primeru grožnje verižnih nesreč. Alarmiranje ob naravnih in drugih nesrečah se izvaja s predpisanimi znaki na podlagi preverjenih obvestil prebivalcev, organov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter zahtev: poveljnika Štaba CZ občine, poveljnika gasilske enote. Alarmiranje se izvede glede na potrebe, in sicer po priloženih navodilih za alarmiranje. Občina, gospodarske družbe, prostovoljno gasilsko društvo in pristojne službe lahko same izvedejo alarmiranje, ki je v skladu z načrti zaščite in reševanja. V Občini Osilnica alarmiranje izvede vodja intervencije, poveljnik štaba CZ ali njegov namestnik (gasilni dom v Osilnici). 5.3.2 Obveščanje prebivalstva o stanju na prizadetem območju Za obveščanje prebivalstva na prizadetem območju je zadolžena občina, in sicer župan, kot tudi poveljnik CZ ali v primeru njegove odsotnosti namestnik CZ. Občinski organi in službe, ki vodijo in izvajajo zaščito, reševanje in pomoč (župan in poveljnik CZ 14

občine, ) vzpostavijo čim bolj neposreden stik in redno komuniciranje s prizadetimi prebivalci, da bi dosegli čim boljše sodelovanje in si pridobili ustrezno zaupanje ljudi in odzivanje na odločitve. V štabu CZ Občine Osilnica sta za stike z javnostjo zadolžena poveljnik in član Štaba CZ, ki je odgovoren za informiranje. Te informacije se posredujejo prek javnih medijev in na druge krajevno običajne načine. 5.3.3 Obveščanje širše javnosti Obveščanje širše javnosti je v prisotnosti državnih organov in služb in poteka preko javnih medijev (regionalni radio in televizija, nacionalni radio in televizija). Za potrebe obveščanja, v kolikor državni načrt ni aktiviran, se organizira tiskovno središče, ki ga vodi pooblaščena oseba za stike z javnostmi. 6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 6.1 Aktiviranje organov vodenja in strokovnih služb Na podlagi ocene stanja na prizadetem območju (poveljnika CZ in poveljnika PGD oziroma predsednikov vaških odborov), se aktivira občinske sile za zaščito, reševanje in pomoč, in sicer se aktiviranje sproži s strani poveljnika CZ, oziroma v njegovi odsotnosti, njegovega namestnika. Skladno s presojo razmer oziroma razvojem dogodkov, poveljnik CZ ali njegov namestnik, aktivirata štab v celotni ali v operativni sestavi. Župan po potrebi aktivira komisijo za ocenjevanje škode in komisijo o oceni poškodovanosti in uporabnosti objektov. Poveljnik CZ s štabom CZ Občine Osilnica spremlja razmere na kraju nesreče in odloča o nadaljnjih ukrepih. 15

DOKUMENTACIJA, DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI DEJAVNOSTI ODGOVORNOST Poročilo s prizadetega območja o stanju OCENA STANJA NA PRIZADETEM OBMOČJU Poveljnik CZ občine Odredba poveljnika CZ NE ODLOČITEV O DA občine AKTIVIRANJU Poveljnik CZ občine Sklep o aktiviranju AKTIVIRANJE OBČINSKEGA ŠTABA CZ Poveljnik CZ občine AKTIVIRANJE OBČINSKIH STROKOVNIH SLUŽB Župan občine Poročila o prizadetih območjih SPREMLJANJE RAZMER Poveljnik in štab CZ občine Slika 5: Aktiviranje organov vodenja in strokovnih služb 6.2 Aktiviranje sil in sredstev Občine Osilnica za zaščito, reševanje in pomoč ob potresu O pripravljenosti in aktiviranju občinskih enot CZ in drugih sil za ZRP odloča poveljnik CZ občine oziroma njegov namestnik. Pozivanje pripadnikov CZ in drugih sil za ZPR se izvaja z mobilizacijskimi pozivi ECZ- 4. Občina izvaja tudi vse zadeve v zvezi z nadomestili plač in povračil stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolžnosti CZ oziroma na področju zaščite in reševanja. 16

DOKUMENTACIJA, DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI DEJAVNOSTI ODGOVORNOST VZPOSTAVITEV PRIPRAVLJENOSTI OBČINSKIH SIL ZA ZRP Poveljnik CZ občine Poročila s kraja nesreče PRESOJA RAZMER Štab CZ občine Odredba poveljnika CZ občine POZIVANJE SIL ZA ZRP Občina Odredba poveljnika CZ občine NAPOTITEV OBČINSKIH SIL ZA ZRP NA ZBIRALIŠČE NA PRIZADETEM OBMOČJU Poveljnik CZ Delovni nalog DOLOČITEV DELOVIŠČA IN IZDAJANJE DELOVNIH NALOGOV ZA ENOTE Poveljnik CZ MATERIALNA OSKRBA SIL ZA ZRP Poveljnik CZ Poročila SPREMLJANJE DELOVANJA SIL ZA ZRP Poveljnik CZ občine Slika 6: Aktiviranje sil in sredstev za ZRP P 4 Seznam oseb, ki se jih obvešča o nesreči P 5 Telefonska številka, na kateri lahko občani dobijo informacije o nesreči P- 7 Seznam lokalnih in osrednjih medijev, ki posredujejo obvestila o izvajanju zaščitnih ukrepov 17

POVELJNIK CZ OBČINSKI ŠTAB CZ PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE PGD OSILNICA POKLICNE ORGANIZACIJE VETERINARSKA POSTAJA KOČEVJE CZ DOLŽNOSTNE FORMACIJE VSEH PRIPADNIKOV ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE CENTER ZA SOCIALNO DELO KOČEVJE ZDRAVSTVENA POSTAJA OSILNICA EKIPA PRVE POMOČI POVELJNIKI IN NAMESTNIKI ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE GRAD - BOS, izvajanje gradbenih del KOLPA d.o.o. IZKOPI ŽURGA Slika 7: Pregled občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč 6.3 Zagotavljanje pomoči v materialnih in finančnih sredstvih V primeru nesreče bi se najprej uporabljalo sredstva, ki so v lasti Občine Osilnica, CZ Občine Osilnica ter sredstva prostovoljnih gasilskih društev v skladu z sklenjeno pogodbo o opravljanju gasilske službe. Po potrebi se uporabijo tudi sredstva podružnične šole v skladu z medsebojnim dogovorom. Prav tako bi sodelovali s podjetniki, ki bi uporabljali lastno opremo. V primeru potrebe po dodatnih sredstvih, ki jih ne bi mogli pridobiti znotraj občine, bi za pomoč najprej prosili sosednje občine (Kostel, Kočevje, Loški potok), nato štab CZ ljubljanske regije ali Štab za CZ RS. 18

Potrebe in upravičenost zahtev po pomoči presojajo skladno z obsegom nesreče poveljnik CZ oziroma namestnik CZ na predlog poveljnika CZ. Pomoč je lahko v obliki strokovnjakov, zaščitne in reševalne opreme ali v obliki materialne pomoči. Če občina na more obvladati posledic nesreče z lastnimi silami, pošlje prošnjo za pomoč štabu CZ za ljubljansko regijo. Poveljnik CZ za ljubljansko regijo presodi o prošnji in jo posreduje poveljniku CZ RS. Materialna pomoč države pri odpravljanju posledic potresa obsega: - posredovanje pri zagotavljanju specialne opreme, ki jo na območju prizadetih občin ni mogoče dobiti (gradbena mehanizacija, električni agregati, naprave za prečiščevanje vode, ), - pomoč v zaščitni in reševalni opremi, - pomoč v hrani, pitni vodi, zdravilih, obleki, obutvi in podobno, - pomoč v sredstvih za začasno nastanitev in oskrbo ljudi, ki so ostali brez strehe in - pomoč v finančnih sredstvih, ki jih občine potrebujejo za financiranje ukrepov in nalog pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje. 7 UPRAVLJANJE IN VODENJE 7.1 Organi in njihove naloge ter pristojnosti 7.1.1 Občinski organi P 1 Pregled podatkov o vodilnih osebah v Občini Osilnica Župan Občine Osilnica Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, vodi zaščito, reševanje in pomoč, v primeru nesreče odloča o porabi rezervnih sredstev (o porabi pisno obvešča občinski svet); o porabi višjih zneskov odloča občinski svet, v primeru nastale nevarnosti odredi po nalogu poveljnika CZ RS evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. Sodelavec za zaščito in reševanje v Občini Osilnica - zagotavlja pogoje za delo poveljnika CZ občine in občinskega štaba, - zagotavlja administrativno in drugo podporo pri delovanju občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč, - pomaga pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči ter pri odpravljanju posledic, - zbira, obdeluje in posreduje podatke o nesrečah in drugih dogodkih, Občinska uprava Občine Osilnica - organizira delo Občine Osilnica v skladu z nastalo situacijo, - izvaja vse naloge in opravila v skladu z nastalo situacijo po odločitvi župana in poveljnika štaba CZ Občine Osilnica, - aktivira in objavi telefonsko številko za posredovanje informacij občanom, - organizira službo za informiranje javnosti, 19

- opravlja vse druge naloge iz svoje pristojnosti. 7.1.2 Organi Civilne zaščite: Poveljnik CZ Občine Osilnica Vodenje sil za zaščito in reševanje na nivoju občine opravlja poveljnik Civilne zaščite Občine Osilnica, tako da: - vodi ali usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah, - skrbi za povezavo in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito in reševanje, - vodi podrejene enote, službe in druge sile, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju, - uveljavlja zaščitne in druge nujne ukrepe ter nadzira njihovo izvajanje, - odloča o uporabi sil in sredstev za zaščito in reševanje, - usklajuje pomoč in dejavnosti za zaščito in reševanje pri odpravljanju posledic, - pripravlja predloge odločitev organov civilne oblasti. Poveljnik CZ Občine Osilnica je za svoje delo odgovoren županu. 7.1.3. Javne službe - Zdravstvena postaja Osilnica oz. Zdravstveni dom Kočevje organizirata nudenje prve medicinske pomoči in bolnišnične oskrbe, zagotavljata oskrbo z zdravili in sanitetnim materialom, sodelujeta pri krvodajalskih akcijah in negi na domu. - Veterinarska postaja Kočevje organizira nudenje pomoči poškodovani in oboleli živini ter organizira odvoz kadavrov. - Center za socialno delo Kočevje organizira pomoč starejšim, onemoglim in otrokom, ki so ostali brez staršev. - Gasilska zveza Kočevje izvaja intervencije ob nesrečah z nevarnimi snovmi in reševanje ukleščenih ponesrečencev v prometnih nesrečah. - Grad - Bos, Izvajanje gradbenih del, Bezgovica 5, Osilnica zagotavlja pretočnost vodotokov in popravilo vodnogospodarskih objektov in cestne infrastrukture. - Policijska postaja Kočevje vzpostavlja javni red in mir in sodeluje pri organizaciji obvoznih poti zaradi poškodb cestne infrastrukture. - Lekarna Kočevje zagotavlja zdravila in sanitetni material. 7.2 Operativno vodenje Dejavnosti zaščite in reševanja operativno vodi poveljnik CZ občine, ki mu pri delu pomaga štab CZ občine. Za vodenje posameznih intervencij za zaščito, reševanje in pomoč, lahko poveljnik CZ občine določi vodjo intervencije. Štab CZ Občine Osilnica mora ob nesreči čim prej vzpostaviti pregled nad stanjem na prizadetem območju, oceniti predvideni razvoj situacije, zagotoviti takojšnje ukrepanje z zagotovitvijo nujne reševalne pomoči. V tem pogledu tesno sodeluje z vodjem intervencije. Nato pa se osredotoči na izdelavo strategije ukrepanja za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, ki zajema določitev prednostnih nalog, človeške in materialne vire, operativne rešitve izvedbe zahtevnejših nalog, ter nosilce koordinacije. 20

ŽUPAN ORGAN UPRAVLJANJA PODJETJA OBČINSKA UPRAVA POVELJNIK CZ, ŠTAB CZ OBČINE POVELJNIK CZ PODJETJA VODJA INTERVENCIJE ENOTE IN SLUŽBE ZIR ENOTE CZ PODJETJA Slika 8: Vodenja sistema zaščite in reševanja v Občini Osilnica Štab CZ Občine Osilnica ob potresu organizira svoje delo na osnovni lokaciji, ki je v pisarni občinske uprave v Osilnici št. 11, 1337 Osilnica. Posledice potresa je potrebno čim prej ustrezno dokumentirati. Pri tem se po možnosti opravi tudi filmski in fotografski zapis. Prav tako je treba dokumentirati tudi vse odločitve poveljnika štaba CZ in drugih organov. Ob naravni in drugi nesreči pristojni poveljnik CZ oziroma vodja intervencije zagotavlja, operaterjem sistema javne stacionarne in mobilne telefonije, dostope do komunikacijskih objektov, ki so v okvari na območjih nesreče (intervencije), do odprave napak in ponovne vzpostavitve delovanja. 7.3 Organizacija zvez Pri neposrednem vodenju akcij zaščite, reševanja in pomoči ob potresu se uporablja sistem zvez zaščite in reševanja (ZARE) in osebnega pozivanja. Ostale zveze, ki so na voljo na sedežu štaba, so avtomatske in induktorske ( direktne) telefonske zveze, zveze preko telefaksa ter elektronska pošta in mobilna telefonija. Za operativne zveze v okviru enot in služb, ki izvajajo zaščito reševanje in pomoč ob naravni nesreči se uporablja simpleksni (SI) kanal radijskih zvez ZARE. Občina Osilnica ima določen 20. kanal (»Medvedjek«) in uporabnik mora biti v stanju pripravljenosti na matičnem kanalu. Če opravi klic na nekem drugem kanalu, se mora po opravljenem klicu nemudoma vrniti na svoj matični kanal. Uporaba drugih kanalov brez utemeljenega razloga ni dovoljena. Ob koncu intervencije se poroča ReCO (prek kanala 19- Grmada). Radijske zveze sistema zvez ZARE se uporablja v skladu z navodilom za uporabo radijskih zvez ZARE. Pri prenosu podatkov in komuniciranju se načeloma uporablja vsa razpoložljiva telekomunikacija in informacijska infrastruktura in sicer po: telefaksu, radijskih zvezah (ZARE), javne telefonske zveze (analogne in digitalne), 21

brezžični telefoni, internetu. P 13 Radijski imenik sistema zvez ZARE 8 UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 8.1 Ukrepi ZRP 8.1.1 Gradbeni in drugi tehnični ukrepi po potresu DOKUMENTACIJA, DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI DEJAVNOSTI ODGOVORNOST Vprašalnik za oceno poškodovanosti in uporabnosti objektov OCENITEV POŠKODOVANOSTI OBJEKTOV IN NJIHOVE UPORABNOSTI Komisija za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti objektov Pregled začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradb EVAKUACIJA PREBIVALCEV IZ NEUPORABNIH OBJEKTOV IN NEVARNIH OBMOČIJ Poveljnik CZ občine RUŠENJE NEUPORABNIH OBJEKTOV Organi pristojni za gradbene zadeve ODSTRANJEVANJE RUŠEVIN, NUJNA POPRAVILA MOSTOV, UREDITEV OBVOZOV Organi pristojni za ceste in gradbeništvo Pregled lokacij zasilnih prebivališč DOLOČITEV LOKACIJ IN POSTAVITEV ZASILNIH (ZAČASNIH) PREBIVALIŠČ Organi pristojni za urejanje prostora NUJNA POPRAVILA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE Organi pristojni za komunalne dejavnosti Slika 9: Gradbeni in drugi tehnični ukrepi ob potresu 22

Po potresu je pomembno, da se čim prej ugotovi, koliko je poškodovanih zgradb, ki jih je z enostavnimi ukrepi možno hitro sanirati ali ojačiti, koliko zgradb je porušenih ali tako močno poškodovanih, da jih ni mogoče popraviti, ter koliko je prebivalcev, ki jim je treba zagotoviti začasna prebivališča. Seveda je treba ugotoviti tudi število poškodovanih in uničenih javnih objektov ter število prebivalcev, ki so nujno potrebni za zdravljenja, nego in drugo pomoč. Čim prej moramo ugotoviti stanje objektov ter jih razvrstiti med uporabne, začasno neuporabne in neuporabne, odvisno od možnosti in stroškov sanacije. Po potresu moramo preprečiti nadaljnja rušenja, do katerih lahko pride zaradi naknadnih potresnih sunkov ali kritičnega stanja dela ali celotne zgradbe. Na podlagi ugotovitev je treba čim prej izdelati načrt: nujnih rušenj in odstranitev zgradb ali delov zgradb, ki grozijo s porušitvijo in odstranitev razrahljanih ruševin, zmanjšanja ali odstranitev težkih obtežb, odranja in podpiranja, vodoravnega opiranja in vgrajevanja vezi, podpornih zidov, polnilnih elementov, pa tudi zunanjih podpornih elementov. Zaradi učinkovitega ukrepanja po potresu moramo čim prej izdelati oceno poškodovanosti in uporabnosti zgradb. Za to mora biti na razpolago zadostno število strokovno usposobljenih ekip, ki se organizirajo v okviru regij, pa tudi večjih potresno ogroženih mestih. Prva ocena poškodovanosti in uporabnosti objektov mora biti izdelana že v nekaj dneh po potresu, odvisno od obsega posledic. Njen namen je, kot rečeno zagotoviti kar najhitrejšo oceno potrebne pomoči ter opozoriti prebivalce na nevarnosti, ki jih predstavljajo poškodovane zgradbe. Ocena poškodovanosti zgradb se praviloma dela skupaj s komisijami za oceno škode. Zgradbe se na podlagi pregleda, ki ga opravijo omenjen strokovne službe, razvrstijo na: uporabne, začasno neuporabne, ki jih je potres poškodoval v tolikšni meri, da bi jih utegnil močnejši naknadni potresni sunek porušiti, neuporabne, ki jih je potres bodisi porušil bodisi poškodoval v tolikšni meri, a jih ni več mogoče sanirati. Vstop vanje je treba prepovedati oziroma onemogočiti. Objekti se ustrezno označijo z različnimi barvami, ki jih določi komisija. Pri tem imajo prednost zgradbe, katerih delovanje je pomembno za zaščito, reševanje in pomoč. To so predvsem zdravstveni dom, gasilski dom, pošta, šola, Med urbanistične, gradbene in druge tehnične ukrepe sodijo tudi: določitev in ureditev lokacij za postavitev zasilnih prebivališč, določitev in ureditev lokacij odlagališč za začasno odlaganje ruševin in drugih materialov, določitev in ureditev lokacij oziroma objektov za zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih snovi iz gospodinjstev, industrijske in druge dejavnosti ter vzpostavitev komunikacij in določitev obhodnih poti. P 1 P 2 P 3 P 9 Pregled podatkov o vodilnih osebah v Občini Osilnica Podatki o poveljniku CZ občine, namestniku poveljnika CZ in članih Štaba CZ Občine Osilnica Pregled vodstva gasilskega društva Pregled enot, služb in drugih operativnih sestavov društev in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju 23

8.1.2 Evakuacija DOKUMENTACIJA DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI DEJAVNOSTI ODGOVORNOST Sporočila za javnost JAVNA OBJAVA LOKACIJ EVAKUACIJSKIH ZBIRALIŠČ Poveljnik CZ občine Pregled poškodovanih in uničenih objektov Evidenca prebivalcev, šolarjev EVAKUACIJA LJUDI IN ŽIVALI IZ NEUPORABNIH OBJEKTOV IN OGROŽENIH OBMOČIJ Poveljnik CZ občine Občinska uprava Evidenca prebivalcev brez strehe EVIDENTIRANJE PREBIVALCEV BREZ STREHE Občinska uprava Napotnica za nastanitev v nastanitveni enoti RAZPOREJANJE OGROŽENIH V NASTAVITVENE ENOTE Občinska uprava Socialna služba Evidenca prebivalcev v nastavitveni enoti Slika 10: Evakuacija SPREMLJANJE RAZMER Vodja nastanitvene enote Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti. Evakuacijo lahko odredi župan, v nujnih primerih pa tudi poveljnik CZ. Če je nevarnost huda in neposredna, določi območje evakuacije vodja intervencije, v skladu z vrsto in obsegom nevarnosti. Glede na način pozidave v občini (večinoma pritlične in enostanovanjske hiše) poseben načrt evakuacije z določitvijo evakuacijskih poti in zbirališč ni potreben. Načrt začasne evakuacije pripravijo samo organizacije, ki upravljajo objekte, kjer se zbira večje število ljudi (Podružnična šola Osilnica, LIV d. o. o, Grabar d. o. o., Kolpa d. o. o.). Ker nobena javna zgradba v občini ni povsem varna, večina jih je zgrajenih pred letom 1967, se lahko omogoči ponoven vstop v zgradbe šele po presoji poškodovanosti oz. uporabnosti zgradbe. V primeru poškodovanosti javnih in upravnih zgradb, bi se nemoten potek dejavnosti zagotovilo v okviru razpoložljivih nepoškodovanih javnih prostorov. 24

Prebivalce se praviloma ne evakuira z območja, ki ga je prizadel potres. Če je le mogoče, moramo urediti nastanitvene zmogljivosti za ljudi na prizadetem območju, čim bližje njihovim domovom. V kolikor vseh ni mogoče namestiti na lokacije v domači občini, se del prebivalcev evakuira v sosednje, neprizadete občine ali regije. Iz prizadetega območja evakuiramo le posebne skupine prebivalcev, zlasti starejše ljudi, bolnike, otroke, ki so ostali brez staršev, ter druge ljudi, ki niso sposobni sami skrbeti zase. Prav tako moramo poskrbeti za nastanitvene zmogljivosti (hleve) za živino, čim bliže lastnikovim domovom. V kolikor vseh ni mogoče namestiti na lokacije v domači občini, se del prebivalcev po predhodnem dogovoru evakuira v občini Kostel in Kočevje. Iz prizadetega območja se evakuira le posebne skupine prebivalcev, zlasti starejše ljudi, bolnike, otroke, ki so ostali brez staršev, ter druge ljudi, ki niso sposobni sami skrbeti zase. Prav tako se mora poskrbeti za nastanitvene zmogljivosti (hleve ali staje) za živino, čim bliže stanovanj lastnikov. Koordinacijo izvajanja evakuacije in drugih zaščitnih ukrepov med prebivalci vodi štab CZ. P - 14 Pregled objektov, kjer je možna začasna nastanitev ogroženih prebivalcev 8.1.3 Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev Oskrba ogroženih prebivalcev se izvaja v primerih, ko prebivalci zaradi ogroženosti življenja morajo zapustiti domove. Zberejo se na predvidenih varnih mestih (sprejemališčih) v bližini stalnih bivališč. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev. Občina za začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev izvaja: - urejanje sprejemališč za evakuirane, - urejanje začasnih bivališč, - nastanitev prebivalstva, - oskrba z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, - zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Začasno nastanitev odreja poveljnik CZ občine, za izvedbo poskrbi in usklajuje štab CZ ob pomoči poverjenikov, predsednikov vaških skupnosti in PGD- ja. Nastanitev se zagotavlja le, če morajo biti prebivalci evakuirani več kot šest ur ponoči in v primeru slabega vremena. Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti v stanovanje evakuirane ter ogrožene osebe, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način. P - 14 P - 15 P - 17 D - 11 Pregled objektov, kjer je možna začasna nastanitev ogroženih prebivalcev Pregled objektov javne prehrane Pregled centrov za socialno delo Navodila za dajanje prve pomoči 25

DOKUMENTACIJA DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI DEJAVNOSTI ODGOVORNOST ZBIRANJE PODATKOV O OBČANIH, KI SO OSTALI BREZ STREHE Poveljnik CZ občine Štab CZ občine NE DA ODLOČANJE O NASTANITVENIH MOŽNOSTIH Dovoljenje za postavitev POSTAVITEV ZAČESNIH BIVALIŠČ Poveljnik CZ občine Služba za podporo CZ Načrt delovanja nastanitvene enote ORGANIZIRANJE OSKRBE V NASTANITVENIH ENOTAH Vodstva nastanitvenih enot Evidenca ogroženih prebivalcev ZBIRANJE IN RAZDELJEVANJE HUMANITARNE POMOČI Rdeči križ Slovenije Slovenska Karitas Socialna služba SPREMLJANJE PRESKRBE Z ŽIVLJENSKIMI SREDSTVI Slika 11: Sprejem in oskrba ogroženega prebivalstva 8.1.4 Zaščita kulturne dediščine Zaščita kulturne dediščine obsega priprave in izvajanje ukrepov za zmanjšanje nevarnosti ter preprečevanje škodljivih vplivov potresa na kulturno dediščino. Izvajajo jih strokovnjaki s področja kulturne dediščine, strokovne službe za varstvo kulturne dediščine, po potrebi pa sodelujejo tudi enote CZ in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč. 26

V kolikor je prišlo do poškodb kulturne dediščine lahko njihovi upravljavci zaprosijo za pomoč tudi enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč. Za pomoč upravljavci ali občina zaprosijo tudi ustrezne strokovnjake za varstvo kulturne dediščine. Stavbno kulturno dediščino je treba čim prej zavarovati pred vremenskimi vplivi, premično pa premestiti v ustrezne nepoškodovane objekte, kjer se lahko izvedejo tudi najnujnejša konservatorska dela. Kulturna dediščina se identificira na osnovi mednarodnega razpoznavnega znaka varstva kulturnih dobrin. S tem zakonom naj bi bili označeni vsi kulturni spomeniki pomembni za kulturno in duhovno dediščino naroda. P - 16 Seznam članov strokovnih komisij za ocenjevanje škode 8.2 Naloge ZR 8.2.1 Nujna medicinska pomoč V okviru nujne medicinske pomoči ob rušilnem potresu se izvajajo le najnujnejši ukrepi za ohranitev življenja in varovanje zdravja ljudi na prizadetem območju. To so predvsem: nujna (laična) pomoč, ki jo dajejo ekipe prve pomoči CZ, nujna zdravstvena pomoč, ki jo daje medicinsko osebje bodisi na terenu ali pa v ustreznih zdravstvenih ustanovah (Zdravstvena postaja Osilnica, Zdravstveni dom Kočevje, ekipa prve pomoči), nujna specialistična zdravstvena pomoč, ki jo zagotavljajo splošne in specialne bolnišnice (v Ljubljani), izvajanje higienskih in proti epidemičnih ukrepov, ki jih izvajajo različne službe pod nadzorstvom zdravstvenega inšpektorata in pristojnih zavodov za zdravstveno varstvo, oskrba z zdravili, sanitetnim materialom in opremo ter identifikacija mrtvih. Delovanje zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah je urejeno s predpisi MZ o delu zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah. Zdravstveno pomoč na našem območju nudijo Zdravstvena postaj Osilnica, Zdravstveni dom Kočevje, Univerzitetni Klinični center Ljubljana in Novo mesto. Ekipe prve pomoči CZ se (na podlagi odločitve poveljnika CZ občine) aktivirajo takrat, kadar zaradi velikega števila poškodovanih v rušilnem potresu pomoč rednih zdravstvenih služb ni zadostna. 27

DOKUMENTACIJA DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI DEJAVNOSTI ODGOVORNOST PRIJAVA POŠKODBE, BOLEZNI PRVA LAIČNA POMOČ Ekipe prve pomoči CZ, RK in PGD NAPOTITEV V ZDRAVSTVEN I DOM DA Ekipe prve pomoči ZDRAVNIŠKI PREGLED, PRVA ZDRAVNIŠKA POMOČ Zdravstveni dom Karton poškodovanca TRIAŽA DA Zdravstveni dom Pregled splošnih bolnišnic po regijah ZDRAVNIŠKI PREGLED, PRVA SPECIALISTIČNA POMOČ Bolnišnice Napotnica za NAPOTITEV V zdravljenje NE NADALJNE DA Bolnišnice Pregled specialnih ZDRAVLJENJE bolnišnic po regijah Zdravstvena dokumentacija SPREJEM V USTREZNO ZDRAVSTVENO USTANOVO Bolnišnice Slika 12: Nujna medicinska pomoč 28

P 9 Pregled enot, služb in drugih operativnih sestavov društev in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju P 10 Pregled zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj 8.2.2 Psihološka pomoč Psihološko pomoč ob potresu preživelim nudijo različni strokovnjaki (psihologi, terapevti, duhovniki). Psihološka pomoč preživelim organizira občina v sodelovanju s strokovnimi službami (CZ Občine Osilnica, PGD Osilnica). V ta namen se lahko vnaprej pripravijo zgibanke prve psihološke pomoči preživelim v nesreči, z napotki, kako naj si pomagajo in kje lahko dobijo strokovno pomoč, če jo potrebujejo. Zgibanke se preživelim delijo ob nesreči. V vse programe usposabljanja pripadnikov sil za ZRP morajo biti vključene vsebine prve psihološke pomoči. P - 17 Pregled centrov za socialno delo 8.2.3 Prva veterinarska pomoč DOKUMENTACIJA DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI DEJAVNOSTI ODGOVORNOST ZBIRANJE PODATKOV O POSLEDICAH Štab CZ Seznam veterinarjev in ambulant (VETERINARSKA) OCENA ZDRAVSTVENE SITUACIJE Veterinarska služba ODLOČANJE O PREVENTIVNIH IN DRUGIH UKREPIH Veterinarska služba Poveljnik CZ občine ODSTRANJEVANJE IN POKOP ŽIVALSKIH KADAVROV TER DRUGI SANKCIJSKI UKREPI Veterinarska služba PGD POOSTREN NADZOR NAD ŽIVILI ŽIVALSKEGA IZVORA Veterinarska služba 29