2004 sl V službi regij
Vsebina 3 Uvod 4 5 6 Zakaj? 8 Seznam glavnih kratic Zgodovina razvoja Za koga? 12 Kako? 18 Katere stopnje? 20 Komu so sredstva namenjena? 24 Kakšni so rezultati? 26 Kaj pa jutri? 30 Glas regionalnih in lokalnih skupnosti: Odbor regij 31 Obveščanje in transparentnost 32 Regionalna politika in druge evropske politike 33 Publikacije 34 Uredbe, ki zadevajo Strukturne sklade in Kohezijski sklad Fotografije: večina fotografij v brošuri prikazuje projekte, ki so financirani s pomočjo strukturnih skladov in instrumentov. Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na spletu. Do njih lahko pristopate s pomočjo strežnika Europa (http://europa.eu.int). Katalogni zapis lahko najdete na koncu te publikacije. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2004 ISBN 92-894-7348-7 Evropske skupnosti, 2003 Reprodukcija je dovoljena pod pogojem navedbe vira. Natisnjeno v Belgiji NATISNJENO NA NEKLORIRANEM PAPIRJU Europe Direct je storitev, s pomočjo katere najdete odgovore na vaša vprašanja o Evropski uniji Nova brezplačna telefonska številka: 00 800 6 7 8 9 10 11
V službi regij 3 Uvod Evropska regionalna politika je politika, ki spodbuja solidarnost. Več kot tretjina proračuna Evropske unije je namenjenega zmanjšanju razvojnih razlik med regijami in neenakosti med državljani, kar zadeva blaginjo. Unija namreč poskuša izvajati tako politiko, ki bo zaostalim regijam pomagala pri približevanju povprečni razvitosti EU skozi prestrukturiranje industrijsko manj razvitih regij, skozi preoblikovanje podeželskih območij s propadajočim kmetijstvom in z obnovo nazadujočih četrti v mestih. Prednostna naloga te politike je ustvarjanje novih delovnih mest. Z eno besedo, prizadeva si za okrepitev ekonomske, socialne in ozemeljske kohezije v Uniji. Politika solidarnosti ni samo fraza. Regionalna politika naprimer pomaga ljudem pri iskanju dela, da bi bolje živeli v svoji državi, deželi, soseski ali na vasi. Obrobne regije poskuša približati velikim središčem gospodarskega razvoja, in sicer z gradnjo avtocest, hitrih vlakov in letališč. V nerazvitih regijah spodbuja odpiranje malih in srednjih podjetij. Na ta način pomaga okoljem na starih in zanemarjenih industrijskih območjih, da si opomorejo. Informacijski družbi utira pot na podeželje in zagotavlja izobraževalne in rekreacijske storitve v primestnih okoliših. Vse od leta 2000 je bila regionalna politika v pomoč pri gospodarskem razvoju držav, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji. Evropska družina je tako 1. maja 2004 izrekla dobrodošlico desetim izmed njih. Ta pomemben dogodek je zgodovinska priložnost za Evropo in izziv za njeno regionalno politiko: z enim samim zamahom so se namreč neenakosti znotraj Unije še povečale. Vendar je treba prisluhniti tako novim državam članicam, ki imajo velikanske potrebe, kot tudi težavam v drugih delih Unije. Danes potrebujemo Evropsko regionalno politiko morda bolj, kot kadarkoli prej. Ni ne arhaična, ne za časom. To ni dobrodelna politika. Njena naloga ni samo razdeljevanje sredstev, ampak si prizadeva predvsem za ustvarjanje novih virov. To ni politika v oblakih, temveč decentralizirana politika, ki temelji na partnerstvu, kjer se odgovornost porazdeli in konkretni projekti vodijo na licu mesta. Je tudi politika, kjer se izmenjujejo znanje, tehnologija in dobra praksa ter ustvarjajo mreže sodelovanja po vsej Evropi. Ima značilnosti usklajene politike, ki pušča prostor za pobude in, kar je še bolje, jih spodbuja ter krepi. Evropsko regionalno politiko ne more nadomestiti poenostavljena politika razpisov. To se je pokazalo na razpravi o njeni prihodnosti, ki je potekala leta 2000 po vsej Uniji. Rezultati so na dlani. Evropsko regionalno politiko že petnajst let vrednotimo in ocenjujemo. Novim izzivom pa bo kos le, če bo prilagodila svoje cilje, sredstva in metode prihodnjim nalogam, ki jih prinašata širitev unije in globalizacija gospodarstva. Prav takšen je tudi namen predloga reforme programskega obdobja, ki se bo začel 1. januarja 2007. Evropska komisija ga je po treh letih razprav predstavila pred nedavnim. Ta brošura torej omogoča vsakomur, da odkrije priložnosti politike, ki je, bolj kot katerakoli druga v službi regij in njenih državljanov.
4 V službi regij Seznam glavnih kratic BDP: BNP: CEEC: CoR: EAGGF: EIB: ERDF: ESF: EU: EUSF: FIFG: ISPA: Phare: R&D: Sapard: SME: Bruto domači proizvod Bruto nacionalni proizvod Države Srednje in Vzhodne Evrope Odbor regij Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad Evropska investicijska banka Evropski sklad za regionalni razvoj Evropski socialni sklad Evropska unija Solidarnostni sklad Evropske unije Finančni instrument za usmerjanje ribištva Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju Splošni finančni instrument v okviru predpristopne strategije Raziskave in razvoj Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja Mala in srednje velika podjetja
V službi regij 5 Zgodovina razvoja 1957 Države so podpisale Rimsko pogodbo, ki že v uvodu napoveduje krepitev gospodarske skupnosti, kot sredstvo usklajenega razvoja in zmanjševanja razlik med regijami. 1958 Ustanovitev dveh skladov: Evropskega socialnega sklada (ESF) in Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EAGGF). 1975 Ustanovitev Evropskega regionalnega sklada (ERDF), ki naj bi porazdelil del evropskega proračuna med najrevnejše regije skupnosti. 1986 Enotna evropska listina (Single European Act) postavi temelje za kohezijsko politiko, ki naj bi premostila težave enotnega trga predvsem v južnih, manj razvitih državah. 1989-1993 Evropski svet v Bruslju februarja 1988 oznani začetek delovanja solidarnostnih skladov (danes jih imenujemo strukturni skladi) in zanje nameni 68 milijard ECU (cene iz leta 1997). 1992 Maastrichtska pogodba, ki je začela veljati leta 1993, določi kohezijo kot eno od prednostnih nalog Unije, poleg gospodarske in denarne unije ter enotnega trga. Na podlagi tega je bil ustanovljen kohezijski sklad za podporo projektom na področju okolja in prometa v najbolj zaostalih državah članicah. 1994-1999 Evropski svet se je v Edinburghu (decembra 1992) odločil, da bo skoraj 200 milijard evrov (cene iz leta 1997), t.j. tretjino celotnega proračuna EU, namenil za financiranje sistema strukturnih skladov. Obstoječim skladom pa se je pridružil še poseben finančni instrument za ribištvo (FIFG). Evropski svet v Berlinu (marca 1999) prinese prelomnico oz. reformo strukturnih skladov in prilagoditev ukrepov v kohezijskem skladu. Skladi naj bi v programskem obdobju 2000-2006 dobili več kot 30 milijard evrov letno, kar presega 213 milijard evrov v celotnem obdobju. Programa predpristopne pomoči ISPA in SAPARD se pridružita programu PHARE, ki obstaja že od leta 1989 in je namenjen ekonomskemu in socialnemu razvoju ter varovanju okolja držav kandidatk srednje in vzhodne Evrope. 2000-2001 Evropski svet v Lizboni (marca 2000) sprejme strategijo, ki se osredotoči na zaposlovanje in na podlagi te strategije naj bi Unija do leta 2010 postala najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Evropski svet v Gothenburgu (junija 2001) dopolni to strategijo s trajnostnim razvojem. 2002 Na Evropskem svetu v Kopenhagnu (decembra 2002) sprejmejo sporazum o pogojih za sprejem desetih novih držav članic v Unijo. 2004 Evropska komisija (18. februarja) predstavi svoje predloge za reformo kohezijske politike za obdobje 2007-2013: Novo partnerstvo za kohezijo: približevanje, konkurenčnost, sodelovanje. Evropska unija se 1. maja razširi z desetimi novimi članicami: Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija.
6 V službi regij Zakaj? Evropska unija je eno najnaprednejših gospodarskih območij na svetu. S pristopom desetih novih držav članic 1. maja 2004 je človeški potencial notranjega trga presegel 450 milijonov državljanov. Gospodarske in socialne razlike med njenimi članicami in regijami pa celotno dinamiko precej slabijo. Omenjene razlike so v Evropi s petindvajsetimi članicami in 254 regijami dvakrat večje, kot so bile v petnajsterici. Neenakosti Razlike v prihodkih in zaposlenosti v Evropski uniji so se v preteklih desetih letih precej povečale, še posebej od sredine 90-ih let. V letih 1994 do 2001 je v kohezijskih državah (glej stran 8), tudi če izvzamemo Irsko, ki je doživela izjemen razvoj, rast BDP na prebivalca za 1 % presegla povprečno letno rast v Uniji. V vseh navedenih državah z izjemo Grčije je delež zaposlenega aktivnega prebivalstva rasel hitreje kot povprečje v Uniji. Te razlike so se seveda povečale s pristopom novih držav članic. Medtem ko se je BDP Unije s petindvajsetimi članicami povečal samo za 5 % v primerjavi s petnajsterico, je povprečni BDP na prebivalca v državah pristopnicah več kot za polovico manjši od sedanjega povprečja v Uniji in samo 56 % aktivnega prebivalstva je zaposlenih, v primerjavi s 64 % v Uniji s petnajstimi članicami. članicami. Stopnja brezposelnosti se v petindvajseterici (podatki iz leta 2002) precej razlikuje: od 2 % na Tirolskem (Avstrija) in 3,3 % na Cipru, do 29 % na otoku Réunion (Francija) in 26,3 % v regiji Lubuskie (Poljska). Izven nerazvitih regij so številne regije in mesta, ki so se znašla v vmesnem položaju in na teh območjih se kopičijo gospodarski in socialni problemi. Vsi Evropejci torej nimajo enakih možnosti, da bi se spoprijeli z izzivi globalizacije. Vse je odvisno od tega, ali živijo v napredni regiji ali v regiji, ki zaostaja v razvoju, na dinamičnem ali zaostalem območju, v mestu ali na podeželju, na obrobju ali v središču oziroma v enem od ključnih gospodarskih središč Unije. Cilj 1 strukturnih skladov (gospodarski razvoj najmanj razvitih regij) vključuje celotno ozemlje novih držav članic in skoraj 98 % njihovega prebivalstva - dve tretjini živita v regijah z BDP-jem na prebivalca, ki znaša manj kot polovico povprečnega BDP Unije s petindvajsetimi PIB BDP par na habitant, prebivalca, 2002 2002 Indice Index EU-25 UE25=100 = 140 206,7 120 100 80 60 40 20 Moyenne Povprečje UE25 EU-25 140 120 100 80 60 40 20 0 LU IE DK NL AT UK BE FR SE FI DE IT ES CY EL PT MT SI CZ HU SK PL EE LT LV RO BG Source: Vir: Eurostat, Eurostat, nacionalni Comptes računovodski régionaux podatki 0
V službi regij 7 Zakaj? Solidarnost Zaposlovanje, usposabljanje, konkurenčnost podjetij, investicije v infrastrukturo, informacijska družba, raziskave in kakovost okolja so v prvi vrsti domena oblasti in gospodarstva v vsaki državi članici in regiji. Toda ne samo njihova Evropska solidarnost je v resnici omenjena že v preambuli Pogodbe o Evropski uniji. Pogodba določa ukrepe Skupnosti za krepitev njene ekonomske in socialne kohezije in predvsem za zmanjšanje razlik v razvitosti med regijami. Zato države članice sodelujejo pri evropski regionalni politiki, ki jo sofinancirajo različni evropski skladi, kot so strukturni skladi in kohezijski sklad, ki poosebljajo solidarnost Skupnosti. Ta politika ne igra samo finančne vloge. Tako njena naloga ni zgolj razdeljevanje sredstev, ampak si prizadeva ustvariti nove vire, in sicer z investiranjem v potenciale regij in njenih skupnosti. Prizadeva si tudi vpeljati dodano vrednost v razvojne aktivnosti, še posebej v tiste, ki imajo evropsko dimenzijo. Z drugimi besedami, priložnost evropskih regij v vse bolj globaliziranem svetu je v spodbujanju skupnih razmišljanj in dejanj ter v promociji evropskega modela regionalnega razvoja. Enake možnosti za vse. PIB BDP par na habitant prebivalca, par skrajne pays et vrednosti extrêmes régionaux, po državah 2001 in regijah, 2001 Indice Index EU-25 UE25 = 100 300 Inner London 300 250 Bruxelles Brussels 250 200 150 Antwerpen 100 50 0 Hainaut Hamburg Oberbayern Madrid Sterea Ellada Île de France Southern and Eastern Bolzano Bozen Border, Midland and Dessau Calabria Dytiki Extremadura Western Ellada Guyane Wien Utrecht Lisboa e Vale do Salzburg Tejo Åland Stockholm Berkshire, Bucks & Oxfordshire Jihozápad Közép-Magyarország Norra Flevoland Mellansverige Burgenland Itä- Suomi Cornwall & Isles Açores of Scilly Yugozapaden Severozápad Észak- Yuzhen Tsentralen Magyarország BE DK DE EL ES FR IE IT LU NL AT PT FI SE UK BG CY CZ EE HU LT LV MT PL RO SI SK Praha Bratislavsky Západné Mazowieckie Slovensko Bucuresti Lubelskie Vychodné Slovensko Nord-Est 200 150 100 50 0 Vir: Source: Eurostat, Eurostat, regionalni Comptes računovodski régionaux podatki
8 V službi regij Za koga? Izkušnje potrjujejo, da je regionalna politika učinkovita le, če usmerja svoje delovanje na omejeno število dovolj velikih ozemelj. Iz tega razloga so uredbe strukturnih skladov, sprejete leta 1999, usmerjene v zmanjšanje že tako majhnega števila programov pomoči in razjasnitev kriterijev za izbiro regij, ki najbolj potrebujejo podporo pri razvoju. Del strukturnih skladov je tako brez posebnih geografskih kriterijev rezerviran za revne socialne skupine iz vsega ozemlja Unije. Različne kategorije prejemnikov pomoči regionalne in kohezijske politike so opisane spodaj. Nerazvite regije V manj razvitih regijah (Cilja 1 in 2) vsega skupaj živi okoli 225 milijonov prebivalcev ali 50 % prebivalstva Unije s petindvajsetimi članicami. Manj razvite regije (Cilj 1) Cilj 1 vključuje tiste regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečja v Uniji. Regije, ki so bile vključene v ta Cilj znotraj petnajsterice, danes, statistično gledano presegajo 75 % povprečnega BDP petindvajseterice. Kljub temu ostajajo prejemniki pomoči tudi v programskem obdobju 2000-2006. Poleg omenjenih regij Cilj 1 obsega tudi ozemlje novih držav članic, razen Bratislave, Prage in Cipra, ki prejemajo pomoč v okviru Ciljev 2 in 3. Vanj so vključene tudi regije z zelo nizko gostoto prebivalstva (manj kot osem prebivalcev na kvadratni kilometer) na Finskem, Švedskem in regije na periferiji Unije (francoski prekomorski departmaji, Kanarski otoki, Azori in Madeira). Del Cilja 1 so tudi določena obalna območja Švedske, ki izvajajo posebne programe. Severna Irska in grofije na meji z Republiko Irsko so na podlagi posebnega programa za spodbujanje miru in sprave prejemale pomoč do leta 2003. Glavne ovire pri razvoju regij v okviru Cilja 1 so: malo splošnih investicij; brezposelnost, ki je pogosto večja od povprečja; pomanjkanje storitev za podjetja in skupnosti; pomanjkanje osnovne infrastrukture za gospodarske dejavnosti. Območja, ki so v procesu gospodarskega in socialnega prestrukturiranja (Cilj 2) Štiri vrste območij v okviru Cilja 2 se soočajo z naslednjimi težavami: spremembe v ključnih sektorjih in zmanjšanje zaposlenosti v območjih z industrijsko proizvodnjo in storitvami; gospodarska in socialna kriza in poslabšanje razmer v mestnih soseskah; propad tradicionalnih dejavnosti in odseljevanje s podeželja; kriza zaradi naraščanja brezposelnosti na področju ribištva na območjih, ki so od te dejavnosti gospodarsko odvisna. Države Kohezijskega sklada Gre za najmanj razvite države, katerih bruto nacionalni proizvod (BNP) znaša manj kot 90 odstotkov povprečja v Uniji in kjer okoljska in prometna infrastruktura zahtevata precejšnje investicije. Poleg Grčije, Portugalske in Španije danes Kohezijski sklad pokriva tudi vse nove države članice, ki potrebujejo pomoč na omenjenih dveh področjih. Tranzicijska podpora: mehek pristanek Leta 1999 je bil gospodarski in socialni položaj v nekaterih regijah takšen, da niso bile več upravičene do regionalne pomoči Skupnosti. Te regije so zato sprejele ukrepe za opuščanje pomoči, da bi se izognili nenadni ukinitvi: Regije, ki so bile upravičene do pomoči v okviru Cilja 1 v letih 1994-99, jo bodo še naprej prejemale do konca leta 2005. Območja v teh regijah, ki izpolnjujejo kriterije za novi Cilj 2, bodo še naprej deležna sredstev štirih strukturnih skladov do konca leta 2006. Do takrat bodo druga območja še naprej prejemala pomoč ESF (Cilj 3) in verjetno EAGGF-ovega usmerjevalnega oddelka (razvoj podeželja) in FIFG-a (ribištvo), a ne ERDF-ja. Območja, ki so bila upravičena do pomoči v okviru Cilja 2 (industrijsko preoblikovanje) in 5(b) (razvoj podeželja) v letih 1994-99, bodo še naprej prejemala tranzicijska sredstva ERDF do konca leta 2005. Deležna bodo tudi pomoči v okviru Cilja 3 za obdobje 2000-2006 in morda pomoči za razvoj podeželja in ribištva.
V službi regij 9 Za koga? Razširjena Evropska unija Strukturni skladi 2004-2006: upravičena območja v okviru Ciljev 1 in 2 Cilj 1 Cilj 1 V opuščanju (do 31/12/2005) V opuščanju (do 31/12/2006) Posebni program Cilj 2 Cilj 2 Cilj 2 (delno) V opuščanju (do 31/12/2005) V opuščanju (do 31/12/2005) Meje Državne meje Meje NUTS 2
10 V službi regij Za koga? Posamezniki s težavami na trgu dela (Cilj 3) Evropska pomoč za spodbujanje zaposlovanja in človeških virov je namenjena brezposelnim mladim, nekvalificiranim delavcem, trajno brezposelnim in vsem, ki nimajo enakih možnosti pri zaposlovanju in poklicnem usposabljanju. Sem spadajo tudi vse socialne kategorije, ki so na trgu dela ogrožene zaradi diskriminacije, povezane s spolom, raso ali narodno pripadnostjo, veroizpovedjo, duševno ali telesno prizadetostjo, starostjo ali spolno usmerjenostjo. Posamezniki, ki prejemajo pomoč, ponavadi prihajajo tako iz nerazvitih, kot tudi razvitih regij. Območja in mreže sodelovanja Številne ozemljske skupnosti so dejavne pri čezmejnem, nadnacionalnem in medregionalnem sodelovanju, ki ga financira pobuda Skupnosti INTERREG III. Čezmejno sodelovanje vključuje regije na obeh straneh kopenske ali morske meje. Njihov položaj je različen. Nekatere so razvite, druge pa lahko prištevamo med revne in brez infrastrukture. Vsem pa je skupno, da nekatere njihove sosednje regije niso bile vajene sodelovanja. Zaradi tega so izgubile sredstva, ker je prihajalo do podvajanja infrastrukture in vrste neskladnosti na področju prometa, energetike in družbene mobilnosti. Z evropskim združevanjem se pomen čezmejnega sodelovanja povečuje in igra ključno vlogo na zunanjih mejah Unije. Nadnacionalno sodelovanje obsega velike skupine regij, vključno z regijami izven Unije, ki jih tare običajna ozemeljska problematika. Na ta način se je izoblikovalo trinajst skupin, kot so na primer Zahodno Sredozemlje, Alpska regija, CADSES (Srednja Evropa, Jadran, Donava in Jugovzhodna Evropa) in Karibsko območje. Te skupine se lahko tudi prekrivajo. V tovrstno sodelovanje se lahko vključijo vse evropske regije. Medregionalno sodelovanje povezuje ozemeljske skupnosti na podlagi različnih kriterijev, neodvisno od tega, kateri regiji Unije pripadajo in celo ozemlja izven meja Unije. Pri tem ni nujno, da regije mejijo ena z drugo. Tudi druge pobude Skupnosti ustvarjajo mreže sodelovanja: URBAN II (mesta in območja z razvojnimi problemi) s 70 mesti, EQUAL (enakost na trgu dela) z okoli 1 360 razvojnimi partnerstvi, LEADER+ (razvoj podeželja) z okoli 700 lokalnimi akcijskimi skupinami. Vse te pobude imajo skupaj okoli 130 regionalnih programov za spodbujanje inovacij in raziskav. INTERREG III Baltsko morje
V službi regij 11 Za koga? Sedanje države kandidatke Tako kot osem držav srednje in vzhodne Evrope, ki so se Uniji pridružile leta 2004 (Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija), tudi Bolgarija in Romunija v gospodarski razvitosti daleč zaostajata za državami članicami stare petnajsterice. Zaostanek je viden na vseh področjih: infrastrukturi, industriji, storitvah, malih in srednjih podjetjih, kmetijstvu in okolju. Uniji morajo prilagoditi tudi svojo zakonodajo in vzpostaviti institucije regionalne politike, ki bodo novost v njihovem sistemu javne uprave. V 90-ih letih prejšnjega stoletja se je za ti dve državi in vse druge države srednje in vzhodne Evrope začelo obdobje korenitih političnih in gospodarskih reform, ki mu v Evropi še nismo bili priča. Te reforme so jih pripravile na delovanje v pogojih tržnega gospodarstva, ki je bilo v času centralnega planskega gospodarstva prepovedano. S tem so se odprle tudi nadnacionalnim gospodarskim tokovom. Njihova gospodarstva so bila podvržena drastičnemu prestrukturiranju. Posledica je povečanje brezposelnosti. Gospodarska rast je zajela le majhno število regij. Gospodarski odnosi z drugim svetom so se okrepili, povečale so se tudi tuje investicije. V tem času je večji del prebivalstva zaključil višjo stopnjo izobraževanja. Bolgarija in Romunija bosta še naprej prejemali pomoč predpristopnih programov PHARE, ISPA in SAPARD (glej: Predpristopna pomoč na strani 16) do njunega predvidenega pristopa k EU leta 2007. Turčija je, medtem ko čaka na začetek pristopnih pogajanj, deležna posebne pomoči.
12 V službi regij Kako? ERDF Cilj 1 Strukturni skladi Cilj 2 Cilj 3 INTERREG LEADER EQUAL URBAN financira večletne razvojne programe, ki jih skupaj upravljajo službe Komisije, države članice in regionalne oblasti. Evropske subvencije pa ne nadomeščajo državnih pomoči, ampak jih dopolnjujejo. ESF EAGF-G Strukturni skladi FIFG Več kot tretjina proračuna Unije je namenjenega za regionalni razvoj ter ekonomsko in socialno kohezijo, ki se izvaja skozi številne evropske sklade. Razpoložljiva sredstva V obdobju 2000 do 2006 je bilo za strukturne instrumente petnajsterice namenjenih 213 milijard evrov. Poleg tega bo v okviru prilagojenih finančnih perspektiv Unije okoli 22 milijard evrov porabljenih za predpristopno pomoč in dodatnih 22 milijard evrov za strukturne ukrepe v novih državah članicah v obdobju 2004-2006. Skupna vsota 257 milijard evrov predstavlja okoli 37 % proračuna EU za obdobje do leta 2006. S tem denarjem Unija predvsem Vsak od obstoječih strukturnih skladov je namenjen določenemu področju. Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) financira izgradnjo infrastrukture, investicije v ustvarjanje novih delovnih mest, lokalne razvojne projekte in pomoč majhnim podjetjem. Evropski socialni sklad (ESF) je namenjen iskanju zaposlitve brezposelnim in zapostavljenim skupinam, v glavnem s financiranjem usposabljanja in vzpostavitvijo sistemov za pomoč pri iskanju zaposlitve. Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIFG) pa nudi pomoč pri prilagajanju in modernizaciji ribištva. Oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EAGGF-Guidance) zagotavlja sredstva za razvoj podeželja in nudi pomoč kmetom, predvsem v nerazvitih regijah. Poleg strukturnih skladov obstajajo še drugi finančni instrumenti, na primer kohezijski sklad (glej stran 15). Decentralizirano upravljanje in poostren nadzor Evropska komisija nakazuje sredstva Skupnosti državam članicam le v primeru, ko te dejansko izvajajo sprejete razvojne programe (glej Katere stopnje? na strani 18). Komisija plača 7 % vsote, ko je program uradno sprejet, da bi tako spodbudila zagon programa. Države članice morajo nato Komisijo zaprositi za plačilo, vendar le potrjenih izdatkov. Država kandidatka mora imenovati organ, ki bo odgovoren za izbiro projektov, in sicer za vsak program posebej. Naloga plačilnega organa je potrjevanje izdatkov in pogajanje s Komisijo glede plačil. Plačilni organ mora jamčiti, da so vsi izdatki v skladu s kriteriji Skupnosti in v skladu s pravili o upravičenosti ter politikami Skupnosti glede, na primer, okolja, enakih možnosti in državnih pomoči. Če Komisija ugotovi, da je nacionalna kontrola pomanjkljiva ali odkrije nepravilnosti, lahko zavrne plačilo ali celo zahteva povračilo že izplačanih sredstev. Rezerva na podlagi doseženih rezultatov Leta 1999 je bil ustanovljen nov instrument za zagotavljanje učinkovite uporabe strukturnih skladov: rezerva na podlagi doseženih rezultatov. Princip je enostaven: del (4 %) dodeljenih sredstev vsaki državi članici gre v rezervo do leta 2003, ko naj bi ga namenili najbolj uspešnim programom. Izbrali jih bodo na podlagi nadzornih kazalcev in odseva učinkovitosti, dobrega upravljanja in finančnega izvajanja. Komisija je ustanovila rezervo 31. marca 2004 na podlagi predlogov držav članic po končanem vrednotenju več kot 200 programov. V rezervi je za okoli 8 milijard evrov ali 4 % vseh razpoložljivih sredstev. Rezerva naj bi spodbujala upravljavce programov h kar najbolj smotrni porabi proračunskega denarja.
V službi regij 13 Kako? Proračun strukturnih skladov (v mrd EUR) Cilj 1 Cilj 2 Cilj 3 INTERREG URBAN EQUAL LEADER Sklad za ribištvo Kohezijski sklad. Skupaj EU 15 137,800 22,040 24,050 4,875 0,700 2,850 2,020 1,106 18,000 213,441 EU+10 13,230 0,120 0,110 0,420 0,000 0,220 0,000 0,003 7,590 21,693 EU 25 151,030 22,160 24,160 5,295 0,700 3,070 2,020 1,109 25,590 235,134 Strukturni skladi in instrumenti za EU-15, 2000-2006 ( 1 ) (v mio EUR cene iz 2004) Država članica Cilj 1 (*) Cilj 2 Cilj 3 FIFG (**) Kohezijski s. Pobude Skupnosti Skupaj Št. preb. na območjih Ciljev 1 in 2, v mio % št. prebivalcev Avstrija 288 740 585 0 0 395 2 008 2,270 28,20 Belgija 690 486 817 33 0 231 2 257 1,269 12,50 Danska 0 199 397 221 0 92 909 0,538 10,20 Finska 1 008 541 442 33 0 280 2 304 2,650 51,70 Francija 4 201 6 569 5 013 254 0 1 155 17 192 20,412 34,00 Nemčija 22 035 3 776 5 057 121 0 1 775 32 765 24,447 29,80 Grčija 23 143 0 0 0 3 388 952 27 483 10,476 100,00 Irska 3 409 0 0 0 584 183 4 177 0,965 26,60 Italija 24 424 2 749 4 129 110 0 1 294 32 707 26,704 46,50 Luksemburg 0 44 44 0 0 14 103 0,117 28,20 Nizozemska 136 861 1 866 33 0 719 3 615 2,324 15,00 Portugalska 21 010 0 0 0 3 388 741 25 139 6,616 66,60 Španija 42 061 2 904 2 363 221 12 357 2 162 62 067 32,027 80,70 Švedska 797 431 795 66 0 307 2 396 1,674 18,90 Združeno kraljestvo 6 902 5 068 5 046 132 0 1 061 18 209 18,909 32,20 EU 15 150 104 24 367 26 553 1 226 19 717 11 361 233 328 151,67 40,30 (*) Vključno z regijami v opuščanju. (**) Izven Cilja 1. Nove države članice ter strukturni skladi in instrumenti 2004-06 ( 1 ) (v mio EUR in sedanjih cenah) Država Cilj 1 Cilj 2 Cilj 3 Interreg Equal Kohezijski sklad (*) Skupaj Št. preb. na območjih Ciljev 1 in 2, v mio % št. prebivalcev Ciper (**) 0,00 28,02 21,95 4,30 1,81 53,94 113,44 0,212 30,90 Češka 1 454,27 71,30 58,79 68,68 32,10 936,05 2 621,19 9,460 92,00 Estonija 371,36 0,00 0,00 10,60 4,07 309,03 695,06 1,379 100,00 Madžarska 1 995,72 0,00 0,00 68,68 30,29 1 112,67 3 207,36 10,238 100,00 Latvija 625,57 0,00 0,00 15,26 8,03 515,43 1 164,29 2,391 100,00 Litva 895,17 0,00 0,00 22,49 11,87 608,17 1 537,70 3,531 100,00 Malta 63,19 0,00 0,00 2,37 1,24 21,94 88,74 0,387 100,00 Poljska 8 275,81 0,00 0,00 221,36 133,93 4 178,60 12 809,70 38,654 100,00 Slovaška 1 041,04 37,17 44,94 41,47 22,27 570,50 1 757,39 4,957 91,90 Slovenija 237,51 0,00 0,00 23,65 6,44 188,71 456,31 1,986 100,00 Skupaj 14 959,64 136,49 125,68 478,86 252,05 8 495,04 24 451,18 73,195 97,70 (*) Povprečje. (**) Vključno s skladom za ribištvo. ( 1 ) Zaradi različnega trajanja programskih obdobij za EU-15 in desetih novih držav članic (sedem let in tri leta) združevanje oz. seštevanje navedenih številk za omenjeni skupini držav ni smiselno.
14 V službi regij Kako? Prednostne naloge Za povečanje vpliva in zagotovitev kar najboljših rezultatov je 94 % strukturne pomoči za obdobje 2000-06 omejeno na tri cilje. proračuna strukturnih skladov. Poleg tega so tu še programi za inovativne ukrepe, ki delujejo kot laboratoriji idej za nerazvite regije. Cilj 1: Pomoč regijam, ki zaostajajo v razvoju. Cilj 2: Podpora gospodarskemu in socialnemu preoblikovanju industrijskih, podeželskih, mestnih in ribiških območij s strukturnimi problemi. Cilj 3: Modernizacija sistemov za usposabljanje in spodbujanje zaposlovanja. Ukrepi, ki so financirani v okviru Cilja 3, pokrivajo celotno Unijo, razen regij v okviru Cilja 1, kjer so ukrepi za usposabljanje in zaposlovanje vključeni v programe za povečanje razvitosti. Pobude Skupnosti in inovativni ukrepi: Naslednje štiri pobude Skupnosti so nastale za reševanje težav, ki so skupne številnim, ali celo vsem državam članicam in regijam: INTERREG III za spodbujanje čezmejnega, medregionalnega in nadnacionalnega sodelovanja; URBAN II za financiranje inovativnih strategij v mestih in mestnih četrtih; LEADER+ za spodbujanje razvoja podeželja; EQUAL za boj proti diskriminaciji na trgu dela. Na voljo je 5,35 % Pobude Skupnosti v EU-15 2000-2006 (v mio EUR cene za leto 2004) Država članica INTERREG URBAN EQUAL LEADER Skupaj Avstrija 202,05 8,53 105,99 78,39 394,96 Belgija 114,82 21,52 77,29 16,56 230,19 Danska 37,54 5,38 30,91 17,67 91,50 Francija 438,32 103,54 332,33 278,23 1 152,42 Finska 142,43 5,38 75,08 57,41 280,30 Nemčija 813,71 150,95 534,38 272,71 1 771,74 Grčija 627,12 25,89 108,20 189,90 951,11 Irska 92,74 5,38 35,33 49,68 183,14 Italija 470,34 116,54 409,61 294,79 1 291,28 Luksemburg 7,73 0,00 4,42 2,21 14,35 Nizozemska 385,32 30,25 216,40 86,12 718,09 Portugalska 435,01 19,49 118,14 167,82 740,45 Španija 993,67 114,30 535,48 515,61 2 159,06 Švedska 170,03 5,38 89,43 41,96 306,79 Združeno kraljestvo 399,68 126,18 415,13 117,03 1 058,02 Omrežja 51,89 18,03 55,20 44,16 169,29 EU-15 5 382,39 756,74 3 143,32 2 230,24 11 512,70
V službi regij 15 Kako? Kohezijski sklad Poseben sklad Kohezijski sklad nudi pomoč najmanj razvitim državam članicam, 10 novim državam članicam, Irski (do konca leta 2003), Grčiji, Portugalski in Španiji. Prvi kriterij je, da bruto nacionalni proizvod (BNP) države ne presega 90 % povprečja v Uniji. Kohezijski sklad deluje na ozemlju države in omogoča sofinanciranje glavnih projektov, ki se navezujejo na okoljsko in transevropsko prometno infrastrukturo. S tem pomaga razbremeniti proračune držav, ki se lahko tako osredotočijo na izpolnjevanje zahtev gospodarske in monetarne Unije. Sklad pomaga državam tudi pri uvajanju evropske zakonodaje na obravnavanih območjih. Tretjina sredstev kohezijskega sklada je rezervirana za nove države članice za obdobje 2004 do 2006. Evropska investicijska banka Glavna naloga Evropske investicijske banke (EIB) je zagotavljanje uravnoteženega razvoja notranjega trga Unije. Za to je potrebna poenostavitev postopkov za financiranje investicijskih programov v povezavi s strukturnimi skladi. Cilj delovanja banke ni dobiček, zato lahko ponuja posojila z nizko obrestno mero za, na primer, izboljšanje prometne infrastrukture, energetike in telekomunikacijske infrastrukture, ponujanje podpore investicijam malih in srednjih podjetij, varovanju okolja, razvoju človeških virov in raziskavam. Solidarnostni sklad Evropske unije Solidarnostni sklad Evropske unije (EUSF) je bil ustanovljen leta 2002 in ni strukturni instrument, ampak nudi prvo finančno pomoč v primeru katastrof, na primer za začasno bivališče in začasno popravilo nujno potrebne infrastrukture. EUSF ne financira dolgoročnih ukrepov: ti so deležni pomoči drugih instrumentov, predvsem strukturnih skladov. Tovrstna solidarnost in preventivni ukrepi so zelo pomembni, saj lahko katastrofa velikih razsežnosti izniči rezultate razvojnih programov.
16 V službi regij Kako? Predpristopna pomoč Prvič v zgodovini širitev je Evropska unija zahtevala predpristopno pomoč za deset srednje in vzhodnoevropskih držav. Osem se jih je pridružilo EU leta 2004 (Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija). Bolgarija in Romunija pa bosta to pomoč prejemali tudi v prihodnje. Predpristopna pomoč je razdeljena na tri instrumente: Najstarejši med njimi, program PHARE, je bil ustanovljen leta 1989. Njegov namen je po eni strani okrepiti institucije, oblast in upravne organe za učinkovito izvajanje evropske zakonodaje in po drugi strani podpreti investicije na področjih, kjer so te najbolj potrebne (infrastruktura, podjetja, socialni ukrepi). PHARE-CBC (čezmejno sodelovanje) dopolnjuje pobudo INTERREG, tako da spodbuja čezmejno sodelovanje na ozemlju držav kandidatk. Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (SAPARD), ustanovljen leta 1999, podpira pripravo držav kandidatk na skupno kmetijsko politiko EU. Vanj so vključeni tudi ukrepi za prilagoditev kmetijstva in razvoj podeželja, zaščita potrošnika, varovanje okolja in tehnična pomoč. Projekt ISPA za čiščenje odpadnih voda v Romuniji. Leta 1999 ustanovljeni Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju (ISPA) je ustvarjen po vzoru kohezijskega sklada in je namenjen sofinanciranju večjih projektov s področij varovanja okolja in prometne infrastrukture, spodbujanju izvajanja evropske okoljske zakonodaje in omogočanje tehnične pomoči. Poleg financiranja ukrepov je predpristopna pomoč namenjena tudi pripravi državnih organov, odgovornih za upravljanje strukturnih in kohezijskega sklada. Po pristopu bosta naloge programa PHARE prevzela ERDF in ESF, medtem ko bo kohezijski sklad prevzel naloge instrumenta ISPA, usmerjevalnega dela EAGGF-a in SAPARD-a. Dodelitev finančnih sredstev v okviru predpristopne pomoči za Bolgarijo in Romunijo (v mio EUR, cene za leto 2004) 2004 2005 2006 Skupaj Bolgarija Phare 203 220 237 660 ISPA 135 147 158 440 Sapard 68 73 79 220 Skupaj 406 440 474 1,319 Romunija Phare 474 513 552 1,539 ISPA 316 342 368 1,026 Sapard 158 171 184 513 Skupaj 948 1,026 1,104 3,078 Skupaj Phare 677 733 789 2,198 ISPA 451 489 526 1,466 Sapard 226 244 263 733 Skupaj 1,353 1,466 1,578 4,397 Vir: Finančno poročilo, ki dopolnjuje časovni načrt ( roadmap ) za Bolgarijo in Romunijo. Predvidena razporeditev med instrumenti po deležih 3/6 Phare, 2/6 ISPA in 1/6 Sapard. Razdelitev sredstev med Bolgarijo in Romunijo temelji na razmerju 30:70. Številke za ISPA se nanašajo na srednjo vrednost razpona: 26-34 %. Bolgarija, 64-76 % Romunija (do sklepa Sveta). Površina: 110 910 km 2 Št. prebivalcev: 7 846 000 BDP na preb. (2002): 26 (EU-15=100) Površina: 237 500 km 2 Št. prebivalcev: 21 773 000 BDP na preb. (2002): 27 (EU-15=100) BOLGARIJA ROMUNIJA
V službi regij 17 Kako? Razporeditev strukturnih skladov in instrumentov po področjih, 2000-2006 (*) 33,5 % 50 % 50 % 8,0 % 8,2 % 1,4 % 28,1 % 38,8 % 10,0 % 50 % 50 % 24,4 % 16,5 % 5,9 % 23,2 % 7,3 21,7 1,9 % 18,0 97,5 % 8,0 137,8 25,0 2,5 % 23,1 46,8 % 10,7 % 16,6 % 10,1 % 11,3 % 4,4 % Produktivno okolje (pomoč podjetjem, razvoj podeželja, turizem) Infrastruktura (transport, telekomunikacije, energija) Okolje (infrastruktura, načrtovanje/obnova) Raziskave, tehnološki razvoj in inovacije Usposabljanje, ustvarjanje novih delovnih mest, socialno vključevanje Drugo Cilj 1 (EU-15) Cilj 2 (EU-15) Cilj 3 (EU-15) Pobude Skupnosti (EU-15) Kohezijski sklad(eu-15) Instrument sktrukturnih politik v predpristopnem obdobju (ISPA) Strukturni ukrepi v novih državah članicah (2004-2006)(**) Vir: Generalni direktorat za regionalno politiko, 2003. (*) V mrd EUR, cene iz leta 1999, načrtovani izdatki. (**) Tretjina te vsote je rezervirana za kohezijski sklad ; drugo v grobem sovpada z razporeditvijo izdatkov za Cilj 1 (EU-15).
18 V službi regij Katere stopnje? 1 Evropski svet odloča o proračunu strukturnih skladov in določa pravila za črpanje njihovih sredstev. Odločijo torej vse članice Unije na podlagi predloga, o katerem sta razpravljala Evropska komisija in Evropski parlament. Strukturna sredstva dodeljujeta država in prioritetni Cilj. Komisija soglasno z državami določi, katera področja imajo prednost pri koriščenju ene izmed oblik pomoči. Nato predlaga določene usmeritve. Ozadje subvencij: dodana vrednost ev 9 Pooblaščeni organi redno nadzorujejo napredek programov ob pomoči nadzornih odborov, v katerih so zastopani različni partnerji (s področja gospodarstva, sociale in varovanja okolja). O napredku poročajo Evropski komisiji in ji posredujejo dokazila o smotrni porabi denarja (potrdilo o izdatkih). Komisija najprej preuči nadzorne sisteme in nato izplača še preostali del sredstev strukturnih skladov. Komisija tudi analizira gibanje nadzornih kazalnikov študij o vrednotenju projektov ter organizira izmenjave mnenj o posameznih temah. Obvešča organ, pooblaščen za izvajanje programov, o novih prioritetah Unije, ki zadevajo regionalni razvoj. Strukturna pomoč ni namenjena projektom, ki jih neposredno izbere Evropska komisija. Komisija se z državami članicami pogaja o prioritetah razvojnih programov na podlagi njihovih usmeritev po področjih za obdobje 2000-2006 (glej stran 20) in sprejme načrte in programe. Izbira projektov in njihovo vodenje pa sta prepuščena nacionalnim in regionalnim oblastem. Ta decentralizacija se nadaljuje od leta 2000 in je ena glavnih značilnosti sedanjega programskega obdobja. Predstavlja najbolj pomembno poenostavitev zakonodaje, ki ureja področje strukturnih skladov, kar je Unija še dodatno okrepila leta 2003. Ko so projekti izbrani, prejmejo sredstva tako iz nacionalnih kot tudi iz evropskih virov. Proračune 8 Izbrani kandidati lahko sedaj izvajajo svoje programe. Zaključiti jih morajo pred rokom, določenim v programu, saj se časovni okvir evropske pomoči določi že na začetku. Kohezijski sklad in projekti ISPA V nasprotju s strukturnimi skladi, kohezijski sklad in ISPA ne sofinancirata programov, ampak projekte ali faze projektov, ki so dobro zastavljeni že na začetku. Te projekte države članice predložijo Komisiji, upravljajo pa jih nacionalne oblasti in nadzoruje nadzorni odbor. 7 Pooblaščen organ za vodenje programov izbere projekte, ki najbolj odražajo cilje programa in kandidate obvesti o svoji izbiri.
V službi regij 19 Katere stopnje? 2 Na podlagi teh odločitev vsaka država ali regija oblikuje in zbere predloge v obliki načrta za podporo območjem z razvojnimi problemi in socialnim skupinam. Pri sestavi načrta sodelujejo gospodarski in socialni partnerji in drugi pooblaščeni organi. ropske pomoči programov vedno sestavljajo deloma evropska sredstva in deloma nacionalna (proračunska ali zasebna) sredstva. Sofinanciranje omogoča, da denar Unije dopolnjuje denar držav, da bi, po potrebi, presegli omejitve, ki jih postavljajo finančne zmožnosti držav. Drugače pa sredstva Unije ne omogočajo zmanjšanja izdatkov nacionalnih proračunov. Države so še vedno same odgovorne za razvoj območij z razvojnimi problemi. S podeljevanjem subvencij za programe, ki upoštevajo evropske interese, jim Unija pomaga, da naredijo več in bolje, kot bi naredile same. To je dodana vrednost teh ukrepov. 5 3 Nato države svoje predloge predstavijo Evropski komisiji. 4 Vsaka država razpravlja s Komisijo o vsebini teh dokumentov, o nacionalnih in evropskih sredstvih, ki so potrebna za njihovo izvajanje. Ko obe strani dosežeta dogovor o vseh vprašanjih, Komisija potrdi načrte (*) in programe. Državam nakaže predujem za zagon programov. 6 Nacionalna ali regionalne oblasti odločajo o podrobnostih programov, t.j. neodvisno načrtovanje dopolnil. O vsebini teh dokumentov se Komisija ne pogaja, ampak jih le vzame na znanje. Oblasti se same odločajo o načinu izvedbe projekta (kot npr. Natečaj za izvedbo projekta ali razpis v primeru infrastrukture). Začne se izvedbena faza programov. (*) Poznani kot Okvirji podpore skupnosti (CSF) ali Enotni programski dokumenti (SPD), na podlagi katerih bodo ali pa tudi ne zahtevali dodaten sklep Komisije o izvajanju programov.
20 V službi regij Komu so sredstva namenjena? Kam gredo sredstva, ki jih Evropska unija in države članice namenjajo regionalnemu razvoju? Za kratek pregled si lahko ogledamo dokument, v katerem Komisija predstavlja svoje področne usmeritve za obdobje 2000-2006 (*). Nacionalne in regionalne oblasti, skupaj s Komisijo in ob upoštevanju njenih smernic oblikujejo svoje prioritete in izberejo konkretne projekte. Ti so zelo različni, saj so v vsaki regiji različni tudi gospodarski, socialni in ozemeljski pogoji. Smernice Komisije so razvrščene v skladu s tremi spodaj navedenimi gesli. Za izboljšanje regionalne konkurenčnosti Ukrepi strukturnih skladov morajo izboljšati konkurenčnost regij, tako da podjetjem pomagajo pri širitvi dejavnosti, ustvarjanju delovnih mest in povečevanju produktivnosti. Za to je potrebna moderna in hitra prometna infrastruktura z učinkovitimi povezavami, ki podjetjem in posameznikom nudi usklajeno paleto različnih prometnih sredstev za prevoz blaga in potnikov. Brez energije ni proizvodnje. Prevelika odvisnost od enega energetskega vira ali enega ponudnika storitev precej zmanjša manevrski prostor podjetij. Države in njihove regije so zainteresirane za povečanje ponudbe različnih virov in ustvarjanje medsebojne povezave med distribucijskimi omrežji. Spodbujati pa je potrebno tudi investicije v tehnologijo z nizko porabo energije in obnovljive vire energije: vetrne elektrarne, hidroelektrarne in sončne elektrarne. Posebnosti Cilja 1 V regijah z razvojnimi problemi je cilj zmanjšanje razlik z drugimi regijami Unije. To vključuje izgradnjo pomanjkljive osnovne infrastrukture (kot je promet, oskrba z vodo, ravnanje z odpadki, telekomunikacije, zdravstvo in šolstvo). Večina razpoložljivih sredstev je namenjena izgradnji te infrastrukture in storitvam, ki omogočajo utrditev pogosto zelo šibkih produktivnih odnosov. Evropsko sofinanciranje investicij v zdravstveno in šolsko infrastrukturo je na voljo samo tem regijam. Posebnosti Cilja 2 V regijah, ki so v fazi prestrukturiranja, ni glavni problem pomanjkanje infrastrukture, ampak propadanje tradicionalnih gospodarskih dejavnosti. Te regije potrebujejo alternativne dejavnosti. Dodatno infrastrukturo bodo regije lahko sofinancirale iz strukturnih skladov in s tem povečale raven zaposlenosti. (*) Na voljo na spletni strani Inforegio: (http://www.europa.eu.int/comm/regional_policy/index_en.htm).
V službi regij 21 Komu so sredstva namenjena? Tehnologije informacijske družbe, ki temeljijo na internetu, omogočajo nerazvitim in oddaljenim regijam privabljanje in ohranjanje gospodarskih dejavnosti. Za zmanjšanje digitalnega razkoraka, morajo regije spodbujati podjetja in skupnosti k uporabi teh tehnologij za elektronsko trgovanje, izmenjavo podatkov, upravljanje na daljavo ali obveščanje državljanov. Investicije v telekomunikacijsko omrežje je v glavnem domena telefonskih operaterjev, toda evropski skladi lahko pomagajo pri zagotavljanju enotnih storitev, t.j. omogočajo dostop do omrežij na območjih, kjer je povpraševanje po tovrstnih storitvah skromno. Izboljšanje proizvodnih procesov upravljanja in oglaševanja je tudi zelo pomemben element razvoja. Dobro bi bilo, če bi regije in njihova podjetja na tem področju začela z inovacijami in vzpostavili regionalne strategije za spodbujanje inovacij. To vključuje podporo raziskovalnim aktivnostim, prenos tehnologije in znanja ter vseživljenjsko izobraževanje. Za doseganje tega je potrebno podpirati sodelovanje javnih in zasebnih institucij kot so univerze, raziskovalni centri in razvojne agencije. Cilj raziskav in inovacij mora biti pospešitev gospodarskega razvoja regij. Podjetniki morajo imeti dostop do finančnih podpor, če želijo ustanavljati nova podjetja, še posebej mala in srednja. Strukturni skladi jim lahko pri tem pomagajo pod pogojem, da je klasično financiranje kapitala omejeno v korist drugim vrstam finančnih spodbud. Finančne storitve, ki jih nudi zasebni kapital, morajo odražati specifične potrebe malih in srednjih podjetij in omogočati doseganje visoke stopnje specializiranosti in komercialnih ugodnosti. Turizem, kultura in dediščina, okolje in socialna ekonomika so najbolj obetajoča področja za regionalni in lokalni razvoj ter zaposlovanje. Neokrnjeno okolje je pomembno za videz regije in njeno gospodarsko privlačnost in igra ključno vlogo pri soočanju z ekološkimi tveganji. Strukturni skladi podpirajo izgradnjo okoljske infrastrukture, kjer je potrebna: to so čistilne naprave in odlagališča odpadkov ter sistemi za zmanjšanje izgub vode v vodovodnem omrežju. Tu so tudi aktivnosti za recikliranje odpadkov, zmanjšanje količin škodljivih snovi med odpadki, izbiro čistih tehnologij in ustvarjanje delovnih mest v okoljskih poklicih.
22 V službi regij Komu so sredstva namenjena? Za povečanje zaposlenosti Zaposlenost je postala najpomembnejše vprašanje na socialnem področju. Iz tega razloga je Unija oblikovala evropsko strategijo zaposlovanja, ki spodbuja enotne ukrepe na tem področju na vsem ozemlju EU. Razvoj človeških virov zmanjšuje in preprečuje brezposelnost. Ker izobrazba ostaja ključ, ki odpira vrata do zaposlitve, je pomembno, da izboljšamo izobraževalno politiko in sisteme. To pomeni, da mladih ljudi na obrobju trga dela ne prepuščamo samim sebi in pomagamo brezposelnim še posebej trajno brezposelnim pri iskanju zaposlitve. Unija podpira sisteme za iskanje zaposlitve, predvsem prilagojeno pomoč iskalcem zaposlitve. Prizadeva si za poenostavitev dostopa do prostovoljnih dejavnosti, povečanje raznovrstnosti osnovnega in trajnega usposabljanja in spodbuja vseživljenjsko učenje. V boju proti socialni marginalizaciji Unija posveča posebno pozornost novim metodam socialne in poklicne integracije, ki jo spodbujajo javni in zasebni partnerji ali združenja, na primer v obliki partnerstev med izobraževalnimi institucijami in podjetji. Informacijska družba je pomembna tudi pri zaposlovanju in usposabljanju. Druge aktivnosti, ki povečujejo zaposlovanje so projekti lokalnega razvoja in socialnega gospodarstva. Osnovno načelo enakih možnosti za moške in ženske igra pomembno vlogo tako pri ukrepih, ki spodbujajo zaposlovanje, kot tudi v drugih programih strukturnih skladov. Ukrepi za odpravo diskriminacije so v obliki pomoči ženskam pri načrtovanju kariere in zasedanju višjih položajev, povečanju njihove prisotnosti v določenih poklicih in usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Druge oblike, ki zahtevajo druge vrste ukrepov, vključujejo posameznike na trgu dela, ki so diskriminirani zaradi etnične pripadnosti, invalidnosti ali starosti. ESF financira vse te ukrepe po vsej Uniji, kakor tudi tiste v okviru programov pobude EQUAL. Posebnosti Cilja 3 Cilj 3 je bolj področne kot ozemljske narave. V bistvu vključuje osebe, ki bi lahko živele v katerikoli regiji. Deluje kot okvir za vse ukrepe, ki spodbujajo človeške vire in zaposlovanje v Uniji. Države članice naj bi jih upoštevale v svojih načrtih zaposlovanja. Ti ukrepi so vključeni tudi v programe v okviru Cilja 1, da bi se lahko dopolnjevali z razvojnimi ukrepi v teh regijah.
V službi regij 23 Komu so sredstva namenjena? Za uravnotežen razvoj urbanih in podeželskih območij Eden bistvenih pogojev za ustvarjanje kohezije na evropskem ozemlju je zagotavljanje komplementarnosti in ravnotežja med urbanimi in podeželskimi območji. Pri tem je potrebno upoštevati specifične probleme teh območij. spodbujajo dejavnosti na različnih področjih, kot so čista energija in ravnanje z odpadki, izboljšanje javnega prevoza in čistih prometnih sistemov, skladna urbana struktura, ohranjanje arhitekturne dediščine, gospodarska in socialna obnova problematičnih sosesk in storitve za okrepitev vloge mest kot središč regionalne rasti. Številna podeželska območja spadajo med najbolj dinamična območja Unije. Spet druga so zapostavljena zaradi majhne gostote prebivalstva (predvsem v goratih predelih), pomanjkanja osnovnih storitev in neustreznega trga dela. Te težave so v veliki meri povezane s propadom kmetijstva. Slednje je še vedno vodilna gospodarska panoga na vseh podeželskih območjih. Za ohranitev življenja na podeželju je potrebno kmetom pomagati pri modernizaciji njihovih posestev, izboljšanju novih proizvodnih in oglaševalskih pristopov in zagotavljanju kakovosti njihovih izdelkov. Konkurenčnost podeželskih območij je odvisna tudi od ustvarjanja novih in različnih delovnih mest, da bi preprečili odseljevanje. Podeželju je potrebno pomagati z obnovami vasi, z razvojem rekreacije in zelenega turizma, s spodbujanjem kmetijstva in gozdarstva v smislu ohranjanja pokrajine in spoštovanja okolja in naravnih virov. Ravnotežje med mesti in podeželjem vključuje, na primer, pomoč pri dostopu prebivalcev podeželskih območij do specializiranih storitev v urbanih središčih in dostop prebivalcev mest do podeželja. Srednje velika mesta so zelo pomembna za podeželsko gospodarstvo, zato je treba poskrbeti za uravnotežen razvoj in zavarovanje okoliških zelenih površin. Mala in velika mesta nudijo prednosti življenja zaradi komunikacij, trgovine, inovacij in kulture. Po drugi strani pa so veliki porabniki energije in proizvajajo ogromne količine odpadkov in škodljivih snovi. Pogosto imajo precejšnje probleme zaradi prometnih zastojev na njihovih cestah in neurejenega razvoja. V številnih zaostalih in na rob potisnjenih soseskah se kopičijo hudi socialni problemi, ki so vir kriminala in nasilja. Strukturni skladi Ribištvo je vsakdanji kruh prebivalcev številnih obalnih območij. Za zagotovitev ravnotežja med ohranjanjem in izkoriščanjem morskega življa je potrebno ustrezno prestrukturiranje ribiške dejavnosti. Ukrepi, ki bodo omogočili obnovo ribiških mest in vasi obsegajo bolj racionalne in selektivne tehnike, modernizacijo flote in pristanišč ter pomoč pri marikulturi in promociji kakovostnih izdelkov. Deskajte po spletu Če želite izvedeti več o strukturnih skladih, boste na spletni strani Inforegio našli povzetke programov za regionalni razvoj za obdobje 2000-2006, ki so razdeljeni po državah in regijah, kategoriji programa ali področju, kot tudi številne projekte, ki jih je sofinancirala Evropska unija: http://www.europa.eu.int/comm/regional_policy/index_en.htm
24 V službi regij Kakšni so rezultati? Nedavna poročila o ekonomski in socialni koheziji znotraj petnajsterice in različne študije (*) so pokazale, da so se razlike med regijami in državami članicami precej zmanjšale. Te spremembe naj bi bile v veliki meri posledica procesa evropske gospodarske integracije ter ukrepov strukturnih in kohezijskega sklada. V manj razvitih državah in regijah Strukturni skladi in kohezijski sklad, ki sestavljajo samo 0,4 % BDP Evropske unije, so namenjeni pomoči najmanj razvitim skupinam v Uniji. V obdobju 2000-2006 so sredstva za regije v okviru Cilja 1 znašala okoli 0,8 % BDP Španije in več kot 2,5 % BDP Grčije in Portugalske. Menimo, da so ti transferji povečali investicije za okoli 3 % v Španiji, 8-9 % v Grčiji in na Portugalskem, 7 % na italijanskem jugu in 4 % v novih nemških deželah. V času programskega obdobja 1994-99 in v regijah Cilja 1 so strukturni skladi prispevali k izgradnji in obnovi 4 100 kilometrov avtocest in 32 000 kilometrov drugih cest, reorganizaciji 3 800 hektarjev industrijskih območij, pomoči 214 000 podjetjem, usposabljanju 8,15 milijona ljudi in ustvarjanju okoli 800 000 delovnih mest. Investicije na področju izobraževanja so izboljšale kakovost poučevanja in usposabljanja, še posebej na Portugalskem. Zaradi projektov okoljske infrastrukture smo na tem področju opazili precejšen napredek v Infrastruktura Španiji, na Portugalskem in v Grčiji. Tudi tu se je 114 milijard evrov, ki jih je Unija dodelila tem programom, oziroma skupno 210 milijard evrov izkazalo za izjemno dobro investicijo. Na območjih Cilja 2, ki se prestrukturirajo Povprečna stopnja brezposelnosti na območjih Cilja 2 se je v obdobju 1995 in 2001 zmanjšala za 4 % v primerjavi s 3 % v petnajsterici. Intenzivna politika upravljanja urbanih odlagališč je omogočila preoblikovanje 115 milijonov kvadratnih metrov odlagališč v uporabna zemljišča. Strukturni skladi so nudili pomoč več kot 300 000 malim in srednjim podjetjem in prispevali k odprtju 300 000 novih delovnih mest. Dali so tudi precejšen zagon raziskavam in razvoju, inovacijam in promociji informacijske družbe. in človeški potencial. (*) Dokumenti so na voljo na spletni strani Inforegio: (http://www.europa.eu.int/comm/regional_policy/index_en.htm).
V službi regij 25 Kakšni so rezultati? Rezultat spodbude Napredek manj razvitih regij je precejšen, a počasen. To še posebej velja za EU s petindvajsetimi članicami. Če pustimo številke ob strani, se dobre strani regionalne politike odražajo tudi pri delavcih samih, predvsem zaradi spodbud, ki jih prejemajo iz naslova evropskega sodelovanja, partnerstva in mrež, odkrivanja inovativnih poti, razvoja lokalnega potenciala ali osnovnih ukrepov, kot so varovanje okolja in enake možnosti. Včasih prav evropska regionalna politika sproži sodelovanje lokalnih akterjev. Pozitivni rezultati v drugih regijah Strukturni ukrepi so spodbudili tudi rast blagovne menjave med kohezijskimi državami in drugimi deli Unije število teh se je v zadnjem desetletju več kot podvojilo ter večjo integracijo. Empirični podatki kažejo, da se v povprečju okoli četrtina strukturnih izdatkov povrne v druge dele Unije v obliki povečanega uvoza predvsem strojev in opreme. Ta povratek je še posebej velik v Grčiji (42 % izdatkov) in na Portugalskem (35 %). Zaposlenost v središču pozornosti Navkljub spodbudnim rezultatom ostajajo na določenih območjih resni problemi. Velike razlike med državami članicami in regijami so glede dostopa do raziskovalnih institucij in števila prijavljenih patentov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti socialni koheziji: medtem ko v določenih regijah povzroča skrb raven brezposelnosti (glej tabelo na strani 9), se lahko znaten del prebivalstva starih in novih držav članic znajde pod mejo revščine, ki znaša 60 % povprečnega nacionalnega dohodka. To se že dogaja v 20 % gospodinjstev v Grčiji, na Portugalskem, Španiji in Veliki Britaniji ter v 14 do 18 % gospodinjstev v novih državah članicah, z izjemo Slovenije. To kaže na pomembnost zaposlovanja in njegove kakovosti. Turizem, sektor z visoko stopnjo zaposlenosti.
26 V službi regij Kaj pa jutri? 2. Izvajanje prednostnih nalog Unije V prizadevanju za izboljšanje gospodarstva EU so predsedniki vlad in držav članic Unije na vrhu v Lizboni marca 2000 pripravili strategijo, s pomočjo katere naj bi Evropa do leta 2010 postala najbolj uspešno in konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Na zasedanju evropskega sveta v Nici decembra 2000 so lizbonske cilje o zmanjšanju revščine pretvorili v koordinirano strategijo EU za socialno vključevanje. Na zasedanju evropskega sveta v Goeteborgu junija 2001, so lizbonsko strategijo razširili. Dodali so ji še poudarek na varovanju okolja in trajnostnem razvoju. Kohezijska politika je potrebna tudi v primeru, ko imajo druge politike Unije velike ugodnosti z omejenimi stroški, čeprav na lokalen način. Kohezijska politika pomaga pri razširjanju teh ugodnosti. Z načrtovanjem sprememb in poenostavitvijo prilagajanja mora kohezijska politika združevati cilje iz Lizbone in Goeteborga ter postati gonilo njihovega razvoja s pomočjo nacionalnih in regionalnih razvojnih programov. Regionalna in kohezijska politika Evropske unije se bosta morali v programskem obodobju 2007-2013 spoprijeti s štirimi izzivi: 1. Povečanje kohezije v razširjeni Uniji Širitev Unije na 25 in nato 27 članic ali več bo predstavljala izziv za konkurenčnost in notranjo kohezijo Unije. Kot je omenjeno v tem poročilu, bo širitev povečala razlike v gospodarski razvitosti, potisnila problem neenakosti na vzhod in zaostrila razmere na področju zaposlovanja: gospodarsko-socialne neenakosti se bodo podvojile in povprečni BDP Unije se bo zmanjšal za 12,5 %. 3. Izboljšanje kakovosti za bolj uravnotežen in trajnostni razvoj Okrepitev regionalne konkurenčnosti s pomočjo dobro načrtovanih investicij po vsej Uniji in zagotavljanje gospodarskih priložnosti, ki ljudem pomagajo pri izkoriščanju svojih sposobnosti bo tako pospešila rast gospodarstva celotne EU v dobrobit vseh. Z bolj uravnoteženim širjenjem gospodarske aktivnosti po Uniji lahko regionalna politika pripomore k zmanjšanju pritiskov prevelike koncentracije, prevelike poseljenosti in ozkih grl. Hkrati se Unija sooča z izzivi, ki izvirajo iz pospešenega gospodarskega prestrukturiranja, kot posledica globalizacije, odprtega trgovanja, tehnološke revolucije, razvoja gospodarstva in družbe, staranja prebivalstva in povečanja priseljevanja. Unija mora v polni meri izkoristiti priložnosti, ki jih nudi sedanji trend za obnovo, kot odskočno desko za prihodnost.
V službi regij 27 Kaj pa jutri? sledi svojim prioritetam, zagotoviti koordinacijo s sistemom gospodarskega in socialnega upravljanja ter omogočiti redno ocenjevanje napredka. K temu bi lahko dodali tudi potrebo po okrepitvi kadrovske strukture institucij na vseh ravneh, od vlade do Unije, saj bi s tem gradili na eni ključnih prednosti kohezijske politike. 4. Ustvarjanje novega partnerstva za kohezijo Reforma kohezijske politike mora zagotoviti večjo učinkovitost, transparentnost in politično odgovornost. Potrebno je oblikovati strateški pristop za politiko, ki težko Lizbonska... Lizbonska strategija, ki jo je Evropski svet sprejel marca 2000, določa nov strateški cilj Unije za povečanje zaposlenosti, uvedbo gospodarskih reform in socialno kohezijo kot del na znanju temelječega gospodarstva. Pogosto citirani glavni cilj strategije je, da naj EU postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo sposobno trajne gospodarske rasti z več delovnimi mesti in boljšo socialno kohezijo, so leto dni kasneje dopolnili na zasedanju Evropskega sveta o trajnostnem razvoju v Goeteborgu. Strategija temelji na treh stebrih, gospodarski in socialni obnovi ter varovanju okolja.... in Goteburška strategija Trajnostni razvoj lahko opredelimo kot razvoj, ki skuša slediti zahtevam sedanjih, ne da bi ogrožal zahteve prihodnjih generacij. Leta 1993 so varovanje okolja vključili v druge politike EU. Z začetkom veljavnosti Amsterdamske pogodbe leta 1997 pa je to postal eden od ciljev Evropske unije. Maja 2001 sprejeta zahteva o spodbujanju skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja gospodarskih aktivnosti je postala predmet poročila o strategiji trajnostnega razvoja, ki ga je objavila Evropska komisija. Junija 2001 je Evropski svet v Goeteborgu soglašal z uvrstitvijo okoljske dimenzije v lizbonski proces.
28 V službi regij Kaj pa jutri? sofinanciranja državnih in regionalnih programov. Države članice, katerih bruto domači proizvod znaša manj od 90 % povprečja v Uniji bodo upravičene do sredstev iz kohezijskega sklada, ki bo tudi v prihodnje financiral programe na področju prometa in varovanja okolja. Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje: napovedovanje in spodbujanje sprememb Prioritete za prihodnost: približevanje, konkurenčnost, sodelovanje Kohezijska politika zunaj najmanj razvitih regij bo imela dva ključna cilja: prvič, kohezijska politika se bo uprla na programe za pomoč regijam in regionalnim oblastem pri načrtovanju in spodbujanju gospodarskih sprememb v industrijskih, urbanih in podeželskih območjih in krepitvi njihove konkurenčnosti, ob upoštevanju sedanjih gospodarskih, socialnih in ozemeljskih razlik. Drugič, kohezijska politika bo uporabila nacionalne programe za pomoč ljudem pri pripravi in prilagoditvi gospodarskemu razvoju. Upoštevala bo prioritete evropske strategije za spodbujanje zaposlovanja, kakovosti in produktivnosti dela ter socialne integracije. Evropska komisija je 18. februarja 2004 sprejela Tretje poročilo o ekonomski in socialni koheziji: Novo partnerstvo za kohezijo v razširjeni Uniji: približevanje, konkurenčnost, sodelovanje, v katerem opisuje svojo vizijo kohezijske politike za obdobje 2007-2013. Na osnovi predloga proračuna, ki ga je Komisija predstavila 10. februarja 2004, kohezijski politiki pripada nekaj več kot 336 milijard evrov. Prednostne naloge so naslednje: Približevanje: povečanje zaposlenosti in ustvarjanje novih delovnih mest v državah članicah in manj razvitih regijah Ta cilj bo v prvi vrsti zadeval regije, katerih BDP na prebivalca je manjši od 75-odstotnega povprečja v Uniji. Hkrati je Komisija za premostitev statističnega vpliva, povezanega s širitvijo, predlagala začasno pomoč za regije, katerih BDP na prebivalca bi znašal manj od 75- odstotnega povprečja v petnajsterici. Modernizacija in povečanje raznovrstnosti gospodarske strukture, razvoj in modernizacija osnovne infrastrukture, varovanje okolja, okrepitev institucij, izboljšanje delovanja institucij na trgu dela, izobraževanje, sistemi za usposabljanje in razvoj človeških virov bodo glavni cilji
V službi regij 29 Kaj pa jutri? Evropsko ozemeljsko sodelovanje: zagotavljanje uravnoteženega razvoja po vsej Uniji Na podlagi izkušenj pri izvajanju pobude INTERREG poročilo zahteva izvajanje politike, ki spodbuja skladno in uravnoteženo integracijo na vsem ozemlju Unije s podporo sodelovanju na čezmejni in nadnacionalni ravni. V čezmejno sodelovanje bi bile vključene v glavnem vse regije, ki mejijo na notranje ali zunanje oz. kopne ali morske meje. To vključuje iskanje preprostih rešitev za preproste probleme s pomočjo sodelovanja med pristojnimi oblastmi sosednjih organov, ki delujejo na področju razvoja mestnih, podeželskih in obalnih območij, krepitve gospodarskih odnosov in povezovanja malih in srednjih podjetij. Nekatere smernice, ki niso sporne, predvsem strateško planiranje, decentralizirana uprava, ter stalni nadzor in vrednotenje, poudarjajo sistem izvajanja kohezijske politike. Poročilo predlaga nekatere spremembe, zlasti vzpostavitev novega dialoga s Svetom za poenostavitev procesa prilagajanja kohezijske politike prednostnim nalogam, ki sta jih zastavila vrha v Lizboni in Goeteborgu. Evropske institucije bodo vsako leto proučile napredek na področjih strateških prioritet v luči sklepov, ki jih je Komisija sprejela na podlagi različnih nacionalnih poročil. Če povzamemo, bosta regionalna in kohezijska politika jutri igrali večjo vlogo kot kadarkoli prej. Zadevali bosta vse državljane in ozemlje vseh regij Unije. Temeljili bosta na učinkoviti solidarnosti, ki se bo osredotočila na manj razvite in prilagajala posameznemu položaju. Strukturni skladi: instrumenti in cilji 2000-2006 2007-2013 Cilji Finančni instrumenti Cilji Finančni instrumenti Kohezijski sklad Kohezijski sklad Približevanje in konkurenčnost Kohezijski sklad Cilj 1 ERDF ESF EAGGF-usmerjevalni oddelek FIFG ERDF ESF Cilj 2 Cilj 3 ERDF ESF ESF Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje regionalna raven nacionalna raven: Evropska strategija zaposlovanja INTERREG URBAN ERDF ERDF Evropsko ozemeljsko sodelovanje EQUAL ESF Leader + EAGGF-usmerjevalni oddelek Razvoj podeželja in prestrukturiranje ribištva izven območij Cilja 1 EAGGF-jamstveni oddelek FIFG Devet ciljev Šest instrumentov Trije cilji Trije instrumenti ERDF ESF ERDF
30 V službi regij Glas regionalnih in lokalnih skupnosti: Odbor regij Lokalne in regionalne oblasti od leta 1994 v Evropski uniji zastopa Odbor regij (CoR), ki skrbi za lažje izvajanje politik Skupnosti in učinkovito komunikacijo med Unijo in njenimi državljani. Odbor regij na lastno pobudo izdaja mnenja o izvajanju regionalne politike in sproža vprašanja, o katerih želi razpravo v Uniji. Svet EU in Evropska komisija se morata z njim posvetovati na naslednjih desetih področjih: ekonomska in socialna kohezija, transevropska infrastrukturna omrežja, javno zdravstvo, izobraževanje, kultura, politika zaposlovanja, socialna politika, okolje, poklicno usposabljanje, promet. Svet EU imenuje člane Odbora na podlagi priporočil držav članic. Biti morajo nosilci volilnega mandata oziroma so politično odgovorni izvoljeni skupščini. Na predvečer širitve leta 2004 je imel Odbor 222 članov. Pogodba iz Nice je omejila število njegovih članov na 350 v EU s 25-imi državami članicami. Za dodatne informacije se obrnite na: Odbor regij Rue Belliard 101 B-1040 Brussels Tel. (32-2) 282 22 11 Faks (32-2) 282 23 25 E-pošta: info@cor.eu.int Internet: http://www.cor.eu.int
V službi regij 31 Obveščanje in transparentnost Evropska komisija zaradi pomembnosti proračuna ni želela postaviti na kocko pravice vedeti. V soglasju z državami članicami je vzpostavila vrsto odgovornosti, da bi sistem za razdeljevanje sredstev naredila bolj transparenten in državljanom omogočila, da izvedo, za kaj in kako so bila sredstva porabljena in kakšni so rezultati. To je tudi izvrsten način za obveščanje potencialnih prosilcev o vrstah skladov in načinih za prijavo na razpis. Po vsej Uniji veljaven evropski odlok je tako določil obveznosti nosilcev javnih pooblastil, odgovornih za dodeljevanje pomoči, in naročnike projektov. Evropska komisija nadzoruje izvajanje zakonodaje. Obveščanje javnosti mora biti skrbno pripravljeno in spremljati mora vse stopnje programa, ki so mu bila namenjena strukturna sredstva. Zato je Komisija naročila državam članicam, naj raje pripravijo in izvajajo večletne načrte obveščanja kot enkratne ukrepe. Poleg formalnosti, ki so pogoj za nemoteno komunikacijo, je potrebno državljane seznaniti z dejstvom, da je regionalna politika stvarnost, da daje rezultate, da lahko državljani pri njej sodelujejo in da igra ključno vlogo pri ekonomski, socialni in ozemeljski koheziji Unije. 257 milijard evrov za strukturne in kohezijski sklad zagotavljajo davki evropskih davkoplačevalcev. Kot vsa proračunska sredstva so tudi sredstva evropskih skladov podvržena načelom učinkovitega in transparentnega gospodarjenja, ki ne favorizirajo interesov nobene strani.
32 V službi regij Regionalna politika in druge evropske politike mogoče vrednotiti samo po takojšnjih stroških. Skrb za varovanje in ohranitev okolja ima pozitivne gospodarske in socialne posledice, saj pripomore k ohranjanju naravnega ravnovesja in virov, kakovosti življenja in zdravja ljudi ter ustvarja posebna delovna mesta. Politika informacijske družbe poudarja ključno vlogo informacijskih tehnologij pri spodbujanju konkurenčnosti podjetij, učinkovitosti storitev, zaposlovanja ter ekonomske in socialne kohezije. Evropska pobuda E-Evropa poskuša prednosti informacijske družbe približati vsem državam članicam in regijam. Tu igrajo svojo vlogo tudi strukturni skladi, saj je njihov namen odpraviti težave kot sta pomanjkanje opreme in zmanjšanje neenakosti pri dostopu in uporabi novih tehnologij. Druge politike Unije prispevajo k uspehu regionalne politike in jih je treba upoštevati pri strukturnih ukrepih. Nekaj primerov: Skupna kmetijska politika (CAP), ki porabi skoraj polovico proračuna Unije in pokriva organizacijo kmetijskega trga ter sodeluje pri enem glavnih področij delovanja strukturnih skladov: razvoju podeželja, ki ga CAP financira v glavnem izven regij Cilja 1. Pomoč za razvoj podeželja, ki jo nudijo strukturni skladi, mora biti združljiva s CAP, kar zadeva obdelovanja zemlje in pomoči kmetijam. Politika konkurenčnosti nadzira in omejuje pomoč podjetjem ne glede na to, ali pomoč prihaja od države ali strukturnih skladov. Vsak projekt, ki ga sofinancirajo strukturni skladi mora biti v skladu s pravili Skupnosti glede konkurenčnosti. Regionalna politika in politika konkurenčnosti skušata namenjati sredstva najmanj razvitim območjem Unije. Prometna, telekomunikacijska in energetska politika so udeležene pri ustvarjanju transevropskih omrežij. Imajo nedvoumen vpliv na regije in še posebej na obrobna območja Unije, ki so povečini najmanj razvita. Ker so investicije povezane z visokimi stroški, morajo evropske politike slediti projektom, ki jih predlagajo države članice. Pomemben je tudi uravnotežen razvoj različnih oblik prevoza. Raziskavalna in razvojna politika (R&D) spodbuja gospodarski razvoj najmanj razvitih regij in obuja delovanje podjetij na območjih, ki so se preoblikovala. Tem regijam namenja velikokrat nujno potrebne investicije za raziskave in razvoj. Politika raziskav in razvoja ter regionalna politika tako združujeta moči za povečanje stopnje tehnološkega razvoja v Uniji in konkurenčnosti na svetovni ravni. Okoljska politika gotovo igra ključno vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja in je z regionalno politiko neposredno povezana. Načrtovanje strukturnih ukrepov ne more mimo varovanja okolja in ga ni
V službi regij 33 Publikacije Spletna stran Inforegio: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/index_en.htm Mesečni bilten: Inforegio News Trimesečna revija: Inforegio Panorama Partnerstvo z mesti Sodelovanje brez meja Konkurenčnost, trajnostni razvoj in kohezija v Evropi Tretje poročilo o ekonomski in socialni koheziji Izbor uspešno zaključenih projektov v Grčiji Obiščite spletno stran Inforegio, kjer je predstavljena vsa evropska regionalna politika. Za najnovejše informacije izberite Newsroom : http://europa.eu.int/comm/regional_policy/newsroom/index_en.htm