SILC KOT VIR PODATKOV ZA RAZISKOVALNE NAMENE Rihard Tomaž Inglič (rihard.inglic@gov.si), Statistični urad Republike Slovenije POVZETEK SILC (Raziskovanje o dohodkih in življenjskih pogojih) spada med večja raziskovanja na Statističnem uradu Republike Slovenije. V vzorec je letno zajetih približno 12500 gospodinjstev, od katerih jih približno 9000 sodeluje v raziskovanju. Osnovni namen raziskovanja je zbrati podatke o dohodkih in življenjskih pogojih. Podatki se zbirajo na podlagi zakonodaje Evropskih skupnosti, zato sta tudi način zbiranja in vsebina podatkov predpisana. Od Evropske komisije in Eurostata dobimo tudi predloge nekaterih diseminacijskih tabel ter metodologijo za izračunavanje raznih kazalnikov. Anketa omogoča tako presečne kot tudi longitudinalne analize, saj gospodinjstva sodelujejo v anketi 4 zaporedna leta. Zaradi izjemno velike količine zbranih podatkov, kot tudi spremenljivk, po katerih jih lahko prikazujemo in analiziramo, je nemogoče, da bi vse diseminacijske tabele in kazalnike predpisali, se je Eurostat odločil, da bo dal na razpolago baze deindividualiziranih in zaradi varstva osebnih podatkov deloma zakritih podatkov raziskovalcem in ostalim zahtevnejšim uporabnikom. Isti podatki so raziskovalcem na voljo tudi na Statističnem uradu. Bogat nabor spremenljivk (več kot 300) omogoča raziskovalcem poglobljeno in kompleksno analiziranje življenjskih pogojev prebivalcev. Ključne besede: anketa, življenjski pogoji, podatki, uporaba podatkov, analiza podatkov SILC AS A SOURCE OF DATA FOR RESARCH PURPOSES ABSTRACT SILC (Survey on Income and Living Conditions) is one of the largest surveys carried out by the Statistical Office of the Republic of Slovenia. The annual sample size is approximately 12,500 households, of which approximately 9,000 participate in the survey. The main purpose of the survey is collection of the data about incomes and living conditions. The data are collected on the basis of the European legislation, therefore the method of data collection and contents of the data are regulated. From the European Commission and Eurostat we get some dissemination tables and methodology for calculating indicators. The survey makes possible cross-sectional and longitudinal analysis as well, because households participate in the survey for 4 consecutive years. Because of the large quantity of collected data and variables according to which we can show the data and analyse them, it is impossible to prescribe all dissemination tables and indicators. Therefore, Eurostat decided to make all deindividualised and partly protected data available to researches and other power users. The same data are available also at the Statistical Office. The large number of variables (more than 300) make possible to the researchers in-depth and complex analysis of the living conditions of inhabitants. Key words: survey, living conditions, data, data use, data analysis 1
1. RAZISKOVANJE SILC SILC (Raziskovanje o dohodkih in življenjskih pogojih) je v preteklih letih postal referenčni vir za podatke o socialni vključenosti, stanovanjskih razmerah, dohodku, indikatorjih o denarni in nedenarni revščini, v prihodnje pa bo postal še referenčni vir za nekatere kazalnike, ki bodo temeljili na longitudinalnih podatkih. SILC se je začel izvajati leta 2003 v le nekaj državah Evropske zveze na podlagi partnerskega dogovora, kasneje pa se je začel izvajati postopoma v vseh državah Evropske zveze na podlagi krovne Uredbe ter drugih zakonskih predpisov, ki se sklicujejo na krovno Uredbo. V Sloveniji se SILC izvaja od leta 2005. SILC je»dvojno«raziskovanje zagotavlja tako presečne kot longitudinalne podatke. SILC je ena večjih raziskav gospodinjstev. Vzorec vsebuje letno približno 12500 gospodinjstev, na koncu pa pridobimo okrog 9000 odgovorov. Oseb, ki so vključene v končne baze, je vsako leto približno 28000. Vzorec je reprezentativen za Slovenijo, kar pomeni, da so vanj vključena gospodinjstva oz. osebe s celotnega področja Slovenije. V vzorec so vključeni tudi tujci, ki prebivajo v Sloveniji. V bazah je po uredbi Evropske komisije približno 300 spremenljivk, po katerih lahko pripravljamo različne analize podatkov. Tehnično so spremenljivke razporejene v 4 datoteke: register gospodinjstev, podatki o gospodinjstvih, register oseb ter podatki o osebah. 1.1. Predmet raziskovanja SILC SILC zagotavlja presečne in longitudinalne mikropodatke o dohodkih, revščini, socialni vključenosti in življenjskih pogojih. Nekatere teme so pokrite na gospodinjskem nivoju osnovne informacije o gospodinjstvu, celotnem dohodku gospodinjstva, socialni vključenosti in stanovanjskih pogojih. Na nivoju osebe se zbirajo podatki o dohodkih osebe, delovni aktivnosti, izobrazbi ter izobraževanju, otroškem varstvu itd. Nekatere podatke zberemo samo za tako imenovane izbrane osebe. Izbrana oseba je oseba, ki je bila izbrana v vzorec, v vsakem gospodinjstvu je natanko ena izbrana oseba. Izbrana oseba je stara 16 let ali več. Podatki o dohodkih se nanašajo na eno leto pred anketiranjem SILC. Tako podatki iz SILC 2007 vsebujejo podatke o dohodkih, ki so jih osebe dobile v letu 2006, večina ostalih podatkov pa se nanaša na trenutek anketiranja. Osnovni podatki Dohodek Socialna vključenost Trg dela Stanovanjski pogoji Letnica rojstva, spol, izobraževanje, stopnja izobrazbe, zakonski stan ipd. Bruto in neto dohodek oseb in gospodinjstva Zamude pri plačilu hipoteke, najemnine, kako gospodinjstvo shaja, socialno okolje, zdravje, dostop do zdravniških storitev Zaposlitveni status, število ur dela, tip pogodbe o zaposlitvi, razlogi za delo s skrajšanim delovnim časom, menjava službe Tip zgradbe, lastniški status, stanovanjski pogoji, stroški, razpoložljivost trajnih potrošnih dobrin gospodinjstva ipd. Spremenljivk, ki so vključene vsako leto v SILC datoteke, je okoli 300. Število spremenljivk med presečnimi in longitudinalnimi podatki se ne razlikuje bistveno. 2
Vsako leto je v raziskovanje SILC,poleg osnovnih spremenljivk, vključen tudi tako imenovani ad hoc modul. Od leta 2005 do 2008 so ti moduli pokrivali naslednja področja: Leto Naslov modula Podrobnosti 2005 Medgeneracijski prenos Podatki za osebe stare 25 65 let, podatki iz njihove revščine mladosti ter njihovih starših 2006 Socialna vključenost Podatki o kulturnih, športnih in družbenih aktivnostih, srečevanje in stiki s sorodniki in prijatelji, članstvo v organizacijah 2007 Stanovanjske razmere Lastnosti stanovanja, dobrine, dostop do banke, pošte, trgovine ipd. 2008 Finančna izključenost in Dostop do finančnih storitev in posojil, posojila, lastnosti prezadolženost posojil 1.2. Objavljeni podatki Statistični urad objavlja prvo objavo na svojih spletnih straneh http://www.stat.si/tema_demografsko_zivljenjska.asp. V prvi objavi je na voljo nekaj osnovnih podatkov o pojavu. Podrobnejši podatki so na voljo v hiši podatkov SI-STAT, do katere lahko dostopamo preko spletnega naslova http://www.stat.si/pxweb/database/dem_soc/dem_soc.asp. V bazi SI- STAT so podatki iz raziskovanja SILC razdeljeni na dva sklopa: Anketa o življenjskih pogojih Kazalniki dohodka in revščine Na spletnih straneh so objavljene tabele, ki so določene s strani Eurostata, ali so podatki po naši oceni zanimivi za širšo javnost ali pa smo definirali tabele na statističnem sosvetu za statistiko življenjske ravni in socialne zaščite. Glede na veliko število spremenljivk, je nemogoče objavljati vse podatke na spletnih straneh urada. Največja težava je v tem, da bi vsak raziskovalec drugače določil kategorije oseb, npr. različne starostne razrede, ekonomske statuse ipd., zato Statatistični urad ne more zagotavljati ter objavljati podatkov za vsakega uporabnika posebej. Poleg Statističnega urada objavlja podatke iz SILC tudi Eurostat. Na voljo so na spletni strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home. Eurostat objavlja podatke iz raziskovanja SILC na različnih podstraneh, kar otežuje navigacijo uporabnikom podatkov. Nekatere podatke objavijo v publikacijah, nekateri pa so na voljo v bazi podatkov. Na Eurostatovih straneh so na voljo praviloma vsi podatki za vse države Evropske zveze ter nekaterih drugih držav. 1.3. Dostop do mikropodatkov Glede na to, da je v SILC vključeno veliko število spremenljivk, omogočata tako Statistični urad kot Eurostat tudi dostop do mikropodatkov. Na Statističnem uradu so slovenski podatki na voljo v tako imenovani varni sobi. Za dostop do mikropodatkov je potrebno izpolniti obrazec o varovanju podatkov ter podpisati pogodbo. Na spletni strani http://www.stat.si/drz_stat_mikro.asp so na voljo informacije o dostopu do podatkov. 3
Enake individualne podatke, ki jih lahko uporabljamo v znanstvene namene, ima tudi Eurostat. Eurostat ima podatke na voljo za vse države. Za dostop do teh podatkov veljajo enaka pravila kot na Statističnem uradu. Potrebno je podpisati izjavo o varovanju podatkov ter pogodbo. Do podatkov so upravičene raziskovalne inštitucije, univerze, banke in statistični uradi. Pravila diseminacije SILC podatkov so enaka v vseh evropskih državah. Pravila za dostop do mikropodatkov so objavljena na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/microdata/documents/en-eu-silc- MICRODATA.pdf Eurostat pripravi bazo individualnih podatkov marca za leto N-2, to pomeni, da bodo marca 2010 na voljo presečni podatki za leto 2008. Eurostat pripravi tudi bazo individualnih longitudinalnih podatkov. Avgusta 2010 bodo na voljo podatki od leta 2005 do 2008. Raziskovalne inštitucije, banke, univerze in statistični uradi, ki so zaprosili za individualne podatke iz raziskovanja SILC iz Slovenije, prihajajo iz naslednjih držav: Tabela 1: Število zahtevkov za slovenske podatke SILC po državah Avstrija 10 Belgija 15 Češka 7 Francija 10 Italija 26 Nemčija 17 Slovenija 1 Španija 6 Velika Britanija 8 Druge evropske države 24 Izven Evrope 3 Vir: Zapisniki Odbora za varstvo podatkov na SURS od 1. 1. 2007 do 13. 5. 2009 Tabela 2: Število zahtevkov za slovenske podatke SILC glede na uporabnika Univerze in raziskovalni 112 inštituti Banke 9 Statistični uradi 4 Vladne inštitucije 2 Vir: Zapisniki Odbora za varstvo podatkov na SURS od 1. 1. 2007 do 13. 5. 2009 Iz podatkov je razvidno, da se podatki raziskovanja SILC uporabljajo, ugotavljamo pa, da zanimanja za te podatke v Sloveniji zaenkrat še ni. To pripisujemo dejstvu, da gre za razmeroma novo anketo, tako da upamo, da se bo to dejstvo v prihodnosti spremenilo. Raziskovanje SILC je namreč namenjeno analizi podatkov, poleg tega pa tudi vodenju različnih politik, ki pa jih brez analitičnega dela ni možno voditi. V tem kontekstu pogrešamo zanimanje za rezultate iz različnih vladnih služb. Ugotavljamo pa, da je podobno tudi v evropskih inštitucijah, kjer sicer pripravljajo različna poročila, ki jih obravnava evropska komisija, hkrati pa ni praktično nobenih posledic na podlagi zbranih podatkov iz tega raziskovanja. 4
Tuji uporabniki, ki analizirajo podatke SILC iz Slovenije večinoma pripravljajo mednarodne primerjave dohodkovne in nedohodkovne revščine. Nekateri raziskovalci analizirajo tudi stanovanjske pogoje, trg dela, razlike med spoloma ipd. 2. PRIMERI UPORABE SILC PODATKOV 2.1. Deskriptivne statistike Raziskovalci uporabljajo podatke na različne načine. Nekateri izračunavajo le deskriptivne statistike in osnovne frekvence, vsote ipd. brez uporabe klasifikacijskih spremenljivk. Gre za najbolj enostavne analize, vseeno pa je treba biti previden tudi pri uporabi teh podatkov, ker so zaradi vzorčnih napak lahko nezanesljivi. Tabela 3: Razlog, zakaj si oseba ni poiskala pomoči zobozdravnika, ženske, starost 65 let ali več, uteženi podatki, 2008 frekvence Odstotek Predrago 96,53 29,74 Čakalne liste 67,40 20,76 Predaleč 128,66 39,64 Ne pozna nobenega dobrega zobozdravnika 31,99 9,86 Vir: raziskovanje SILC Na prvi pogled izgledajo podatki korektni, toda, če pogledamo podatke neutežene, ugotovimo, da so frekvence premajhne, da bi lahko iz njih delali zaključke. Tabela 4: Razlog, zakaj si oseba ni poiskala pomoči zobozdravnika, ženske, starost 65 let ali več, neuteženi podatki, 2008 frekvence Odstotek Predrago 1 20,00 Čakalne liste 1 20,00 Predaleč 2 40,00 Ne pozna nobenega dobrega zobozdravnika 1 20,00 Vir: raziskovanje SILC Na podlagi petih oseb, ki pripadajo določeni skupini, ne smemo delati zaključkov in posploševati na celotno populacijo, ker so podatki nezanesljivi. Pri uporabi podatkov na Statističnem uradu ugotavljamo, da nekateri raziskovalci ne uporabljajo uteži, posledično se potem objavijo nereprezentativni podatki. V spodnji tabeli je tak primer: 5
Tabela 5: Odstotek prebivalstva, ki prostovoljno pomaga drugim dnevno ali tedensko, 2006, nekatere izbrane države Država Prostovoljna pomoč drugim dnevno/ tedensko Avstrija 991 8 % Belgija 11218 100 % Danska 32 18 % Estonija 746 6 % Španija 4528 16 % Finska 1909 18 % Francija 936 5 % Grčija 283 2 % Madžarska 174 1 % Norveška 5757 100 % Poljska 34893 100 % Portugalska 891 9 % Švedska 645 10 % Slovenija 1556 17 % Slovaška 664 5 % Združeno kraljestvo 3252 38 % Vir: SILC 2006 povzeto po http://www.ccsr.ac.uk/eusilc/documents/eusilcreportfinalvg.doc V tabeli so zapisana neutežena števila oseb, ki prostovoljno pomagajo drugim. Samo število oseb zaradi različnih velikosti vzorca ne pove o pojavu nič, odstotek je boljša meritev, je pa treba upoštevati, da ti odstotki niso uteženi in zato podatki niso reprezentativni. Istočasno, kljub harmonizaciji, se iz podatkov lahko sklepa, da vprašalniki niso poenoteni, kajti države poročajo od 1 % do 100 % oseb, ki so udeležene v teh aktivnostih. Pred objavo takih podatkov, bi bilo treba pregledati vprašalnike, ki so raziskovalcem na voljo na Eurostatovih spletnih straneh http://circa.europa.eu/public/irc/dsis/eusilc/library?l=/questionnaires&vm=detailed&sb=title, je pa težava v tem, da večinoma niso prevedeni v angleščino, temvečso objavljeni v nacionalnih jezikih. Hkrati je pomembno opozoriti na namen izvajanja raziskovanja SILC. SILC je prvenstveno namenjen dohodkom in življenjskim pogojem, ne pa objavljanju deskriptivnih statistik iz posameznih vprašanj. Tako imamo v raziskovanju obsežen sklop vprašanj o delovni aktivnosti. Ker izvajamo na Statističnem uradu Anketo o delovni sili, ne objavljamo frekvenc s področja statistik dela, ker SILC ni referenčen vir za statistike povezane s trgom dela, temveč uporabimo te podatke le za osvetljevanje podatkov o dohodku. Pojavljajo se sicer težnje, da bi objavljali tudi take podatke, toda menimo, da bi to lahko bilo zavajajoče za uporabnike, ker bi Statistični urad objavil dva različna podatka (točkovna ocena) za isti pojav. Med uporabniki bi se takoj pojavil dvom, kateri podatek je pravi, širša javnost pa običajno ne razume intervalnih ocen, v okviru katerih sta praviloma oba podatka. 6
2.2. Izračuni kazalnikov revščine po različnih kategorijah oseb oz. gospodinjstev Pri izračunu kazalnikov revščine izračunavamo in objavljamo veliko kazalnikov po različnih presekih. Nekateri preseki so predpisani, za druge smo ugotovili, da je veliko povpraševanje po njih, nekateri pa zanimajo splošno javnost. Zaradi množice podatkov seveda ne moremo objavljati vseh, ker vsi preseki vendarle niso zanimivi za širšo javnost, lahko pa bi bili zanimivi za raziskovalce, državne inštitucije ipd. Kot primer navajamo le izračun stopnje tveganja revščine za dve skupini poklicev strokovnjaki (ISCO88=21, 22, 23, 24) ter poklici za preprosta dela (ISCO88=92, 93, 94). Za izračun stopnje tveganja revščine moramo najprej izračunati prag tveganja revščine, ki znaša v letu 2008 6535 eurov letnega dohodka na ekvivalentnega člana. Pojasniti je treba, da ta prag velja za enočlansko gospodinjstvo, če je v gospodinjstvu več članov, se prag ustrezno dvigne glede na OECD modificirano lestvico, kjer znaša utež za nadaljnjega člana 0,5 in za otroka 0,3 ekvivalentnega člana. Tabela 6: Stopnja tveganja revščine za izbrani poklicni skupini, Slovenija, 2008 Poklic po ISCO88 Stopnja tveganja revščine Strokovnjaki 0,8 Poklici za preprosta dela 10,7 Vir: Raziskovanje SILC, lastni izračuni Pri interpretiranju teh podatkov moramo biti zelo previdni. Omejitev pri teh podatkih je namreč ta, da se podatek o poklicu zbira za tekoče obdobje anketiranja (v tem primeru za leto 2008), dohodki pa celotno leto 2007. Tako lahko pride do manjšega razhajanja med obema podatkoma in se lahko zgodi, da je bila npr. oseba v letu 2007 brezposelna ali študent in tako ni imela dohodkov, v letu 2008 pa se je zaposlila in opravlja delo strokovnjaka. Če taka oseba živi v gospodinjstvu, kjer so okoliščine za tveganje revščine višje zaradi nizkih dohodkov ostalih članov gospodinjstva, se lahko taka oseba uvrsti pod prag tveganja revščine. 2.3. Longitudinalne analize Do sedaj smo opazili, da večina uporabnikov analizira le presečne podatke, ki jih objavljata Statistični urad in Eurostat. Kot primer navajamo tabelo o tem, ali si gospodinjstvo lahko privošči počitnice: Tabela 7: Zmožnost gospodinjstva, da počitnikuje, Slovenija Leto Da Odstotek oseb Ne Odstotek oseb 2005 67 33 2006 69 31 2007 70 30 2008 70 30 Vir: Raziskovanje SILC, Eurostat, lastni izračuni SILC je panelna anketa, kar pomeni, da gospodinjstva sodelujejo več let zapored. V SILC so gospodinjstva vključena 4 zaporedna leta. To pomeni, da je SILC zelo pomemben vir za spremljanje sprememb v času. Eurostat zaenkrat ni pripravil še nobenih pravil glede longitudinalnih kazalnikov. Za namen tega članka smo na statističnem uradu izračunali, kolikooseb si ne more privoščiti počitnic. Za izračun smo uporabili longitudinalne uteži za 7
osebe, ki so sodelovala v raziskovanju SILC 4 zaporedna leta to je od leta 2005 do 2008. Pri izračunu so upoštevane le osebe, ki so vsa 4 leta živele v istem gospodinjstvu, tako niso upoštevane osebe, ki so se priselile ali izselile iz gospodinjstva. Tabela 8: Kolikokrat si gospodinjstvo ni moglo privoščiti enotedenskih počitnic, Slovenija, 2005-2008 Ali si lahko gospodinjstvo finančno privošči enotedenske počitnice kolikokrat so v 4 letih odgovorili»ne«odstotek oseb Nikoli 63,7 Enkrat 4,6 Dvakrat 3,6 Trikrat 3,6 Štirikrat 24,6 Vir SILC 2005-08. Lastni izračuni. Pri interpretiranju tega podatka moramo biti previdni. Vsa gospodinjstva smo vprašali vsako leto enako vprašanje ter nato izračunali, kolikokrat si gospodinjstvo ni moglo privoščiti počitnic. Metodološko je treba pojasniti tudi, da je vprašanje postavljeno na nivoju gospodinjstva in da ni nujno, da si toliko oseb ne more privoščiti počitnic, kajti po metodologiji je odgovor»ne«, če si en sam član finančno ne more privoščiti počitnic. Prikazana tabela je osnovna tabela, lahko bi izračunali podobno tabelo tudi glede na dohodkovni kvintil, decil, ali je gospodinjstvo pod pragom revščine ali ne, tip gospodinjstva ipd. Take tabele lahko seveda izračunavamo za veliko spremenljivk, ki se zbirajo z raziskovanjem SILC. 2.4. Statistično testiranje hipotez Poleg običajnih statistik lahko iz podatkov SILC postavimo različne hipoteze. Za namen tega članka bomo testirali hipotezo, da ni statistično značilna razlika med osebami pod pragom tveganja revščine in tistimi nad pragom tveganja revščine. Tabela 9: Ali si gospodinjstvo lahko privošči počitnice glede na prag tveganja revščine v tisoč oseb, Slovenija, 2008 Finančno si lahko privošči Finančno si ne more Skupaj počitnice privoščiti počitnic 1269 440 1709 Nad pragom tveganja revščine Pod pragom 89 153 242 tveganja revščine Skupaj 1358 593 1951 Vir: Raziskovanje SILC, lastni izračuni Za izračun χ kvadrata izračunamo teoretične frekvence, ki se izračunajo kot e ij =n i *n j /n kjer je e ij teoretična frekvenca, n i vsota v stolpcu i ter n j vsota v vrstici j, n pa je skupno število opazovanj. 8
Ko imamo izračunane teoretične frekvence, se lotimo izračuna χ kvadrat po naslednji formuli: χ = ΣΣ (n ij -e ij ) 2 /e ij i j ter dobimo vrednost za χ kvadrat 139,8. V tablicah je mejna vrednost za χ kvadrat 3,841 za stopinje prostosti je ena pri 5 % tveganju. Naša dobljena vrednost je večja, zato lahko ničelno hipotezo zavrnemo in trdimo, da je statistično značilna razlika s tveganjem 5 % med tistimi, ki so nad in pod pragom tveganja revščine glede finančne zmožnosti počitnikovanja. Pri ugotavljanju, za katere spremenljivke velja značilna statistična razlika in za katere ne, je naprej treba izvesti testiranja. Na podlagi takih testiranj in rezultatov le-teh se nato lahko začne voditi različne politike, ki pa niso predmet statistike. 2.5. Ekonometrični modeli V raziskovalni sferi uporabljajo SILC podatke tudi za pripravo ekonometričnih modelov. Večinoma raziskovalce zanima odvisnost dohodka od različnih spremenljivk, kar je razumljivo. SILC je namreč namenjen predvsem zbiranju podatkov o dohodku, ki se ga analizira glede na ostale spremenljivke. Na Statističnem uradu se ne ukvarjamo z ekonometričnimi modeli, to prepuščamo raziskovalcem, ki lahko uporabijo za pripravo ekonometričnih modelov individualne deloma zakrite podatke. 3. SKLEP SILC je zahtevno raziskovanje, pri katerem na Statističnem uradu ter Eurostatu objavimo veliko zanimivih podatkov. Ker je spremenljivk resnično veliko, je nemogoče pripraviti vsa možna tabeliranja deskriptivnih statistik, zato so podatki na voljo tudi raziskovalcem. Žal se je v dosedanji praksi izkazalo, da slovenski raziskovalci teh podatkov ne uporabljajo v zadostni meri, podobno pa velja tudi za vladne službe ter civilno družbo. Na Statističnem uradu menimo, da bi se morali podatki več uporabljati, z njihovo uporabo bi resnično lahko vodili politiko boja proti revščini in socialni vključenosti. Uporaba podatkov pomeni za Statistični urad tudi njihovo kontrolo, kajti, več kot je analiz, večja je možnost, da se v podatkih odkrije morebitna neskladja, ki kljub vsem sistematičnim in logičnim kontrolam, ki jih izvajamo na Statističnem uradu, ostanejo pri obdelavi podatkov neodkrita. Literatura in viri ter opombe 1. Regulation (Ec) No 1177/2003 Of The European Parliament And Of The Council, Official Journal Of The European Union 2. Commission Regulation (Ec) No 16/2004, Official Journal of the European Union 3. Commission Regulation (Ec) No 13/2005, Official Journal of the European Union 4. Commission Regulation (Ec) No 315/2006, Official Journal of the European Union 5. Commission Regulation (Ec) No 215/2007, Official Journal of the European Union 6. Internetna stran: http://www.ccsr.ac.uk/eusilc/documents/eusilcreportfinalvg.doc (2. oktober 2009) 9