Poročilo medijskih objav 03.03.2015 Objave v poročilu: NEPREMIČNINE 3 NAJEMNIK 2 ENERGETSKA IZKAZNICA 2 CENE NEPREMIČNIN 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si
KAZALO - zbirni list objav ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 3.3.2015 Delo Stran/Termin: 5 Vsebina: Od izkaznic do programa Slovenci smo pogoltnili še en težko prebavljiv cmok, ki so ga skuhali nesposobni uradniki. Avtor: Božena Križnik Rubrika, Oddaja: MNENJA Žanr: KOMENTAR Naklada: 39.340,00 Gesla: NEPREMIČNINE, NAJEMNIK, ENERGETSKA IZKAZNICA 3.3.2015 Delo Stran/Termin: 8 Vsebina: Alternativni skladi priložnost za nepremičninski trg Vlaganja: Pri nas bi se najhitreje lahko razvili nepremičninski skladi, ki omogočajo širši nabor naložb kot denimo vzajemni skladi Avtor: Vanja Tekavec Rubrika, Oddaja: GOSPODARSTVO Žanr: POROČILO Naklada: 39.340,00 Gesla: NEPREMIČNINE, NAJEMNIK, CENE NEPREMIČNIN 3.3.2015 Finance Stran/Termin: 2 Vsebina: HETA proti DUTB ali kdo je več naredil za upnike in davkoplačevalce Primerjamo družbi za upravljanje slabih naložb avstrijsko HETA in slovensko DUTB Avtor: KAREL LIPNIK Rubrika, Oddaja: DOGODKI IN OZADJA Žanr: POROČILO Naklada: 10.720,00 Gesla: NEPREMIČNINE 3.3.2015 Večer Stran/Termin: 26 Vsebina: V čem je" štos"? Prebiram in poslušam modrovanja o energetskih izkaznicah, ki so zaukazane z najvišje instance republike, iz EU, in se vprašujem: ali bo hiša ali stanovanje ali kar že mora imeti to zveličavno izkaznico, kaj manj energijsko potratno in bo manj škodljivo okolju? Puljenje Avtor: Marjan Bačko Rubrika, Oddaja: PODLISTEK, PISMA BRALCEV Žanr: PISMO Naklada: 31.150,00 Gesla: ENERGETSKA IZKAZNICA 1
3.3.2015 Delo Stran/Termin: 5 Avtor: Od izkaznic do programa Božena Križnik Rubrika/Oddaja: MNENJA Žanr: KOMENTAR Površina/Trajanje: 232,70 Naklada: 39.340,00 Gesla: NEPREMIČNINE, NAJEMNIK, ENERGETSKA IZKAZNICA Od izkaznic do programa Energetske izkaznice so zasejale veliko nejevolje med lastnike stavb. A po uveljavitvi glob je zadeva končana. Slovenci, ki jih k spoštovanju zakonov prisilijo šele kazni, so se prilagodili. Eni tako, da so stisnili zobe, iz denarnice izvlekli najmanj stotaka ali dva ter se postavili v vrsto pred novopečeni ceh, drugi pa tako, da so preprosto Božena Križnik spremenili model oddajanja prostorov. o dogajanju Namesto na dolgi rok bodo pogodbo na področju če jo sklepajo z novim najemnikom nepremičnin ali če je s starim ne morejo zgolj podaljšati, ker do zdaj ni bil prijavljen na istem naslovu omejili na enajst mesecev. Tako se bodo izognili odvečnemu strošku. Slovenci smo torej pogoltnili še en težko prebavljiv cmok, ki so ga skuhali nesposobni in vase zaverovani uradniki. Epizoda z izkaznicami kljub strahovom nepremičninskega trga ni vrgla s tečajev. Na začetku leta se je res zmanjšalo število nepremičninskih oglasov, a so se v nekoliko okrnjenem obsegu hitro vrnili. Očiščeni tistih, ki so služili zgolj sondiranju prodajnih možnosti in kupne moči. Če vemo še, da inšpekcijski nadzor nad izkaznicami za zdaj ni gosto sito, ne le zaradi Slovenci smo pogoltnili še en težko prebavljiv cmok, ki so ga skuhali nesposobni uradniki. pomanjkanja kadra, ampak tudi zaradi šele pred kratkim rešene zmede z inšpekcijskimi pristojnostmi, ni mogoče pričakovati večjih ovir pri sklepanju poslov. Nekaj svežih novic pa kljub temu nakazuje, da se bodo v stanovanjski preskrbi in na trgu nepremičnin začele uveljavljati spremembe. Ne, ne mislimo na pravkar potrjeno indeksacijo, ki bo nepremičnine razvrednotila povprečno za dobro desetino. To je le statistični izračun, ki izraža pretekle cenovne trende in bo podlaga za odmero davka na nepremičnine, ne prej kot leta 2017. Na tržne cene in obseg poslov pa prevrednotenje ne bo neposredno vplivalo, razen kolikor bo utrdilo zavest o zniževanju cen. V resnici vzbuja upanje informacija, da je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen v javno obravnavo poslala dolgo pričakovani dokument, nacionalni stanovanjski program. Kompas, brez katerega je bila država od leta 2009! Če ga bo Majcnovi uspelo uveljaviti in bo dokazala, da stanovanjsko-nepremičninsko področje vendarle ni pastorek na njenem ministrstvu, je lahko to obet ne le za bivanjske in socialne razmere Slovencev, ampak tudi priložnost za oživitev nepremičninskega trga in gradbeništva z multiplikacijskimi učinki na gospodarsko rast. Programu bo morala slediti najmanj sprememba stanovanjskega zakona, pa tudi prostorska, gradbena, davčna in še kakšna zakonodaja. Ministrici kljub vsem prizadevanjem lahko zdrsne na dveh olupkih. Najprej: tudi najboljše zamisli ne bodo učinkovite, če ji s finančnim ministrom ne bo uspelo izpogajati denarja za njihovo izvedbo. In drugič, ukrepi so zelo medresorski, zato bo nujno temeljito usklajevanje. Temu vlada do zdaj ni bila kos. Da ne bo tako, kot na primer pri energetskih izkaznicah (v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo). Te rušijo najemni trg, medtem ko se bo Majcnova trudila za večjo varnost in zanesljivost najemnih razmerij... Izkaznice so le uvod v usodnejše dogajanje na nepremičninskem področju. 2
3.3.2015 Delo Stran/Termin: 8 Avtor: Alternativni skladi priložnost za nepremičninski trg Vanja Tekavec Rubrika/Oddaja: GOSPODARSTVO Žanr: POROČILO Površina/Trajanje: 357,79 Naklada: 39.340,00 Gesla: NEPREMIČNINE, NAJEMNIK, CENE NEPREMIČNIN Alternativni skladi priložnost za nepremičninski trg Vlaganja Pri nas bi se najhitreje lahko razvili nepremičninski skladi, ki omogočajo širši nabor naložb kot denimo vzajemni skladi Ljubljana Predvidoma do konca maja naj bi bil pod streho zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, s čimer bo tudi pri nas sprejeta pravna podlaga za ustanovitev alternativnih investicijskih skladov, ki jih družbe za upravljanje doslej niso smele tržiti. Vanja Tekavec Kot pravi predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič, so alternativni investicijski skladi regulirani skladi z nekoliko bolj sproščenimi naložbenimi politikami, kot jih poznamo pri klasičnih investicijskih skladih (torej investicijskih in vzajemnih skladih). Medtem ko lahko vzajemni skladi premoženje vlagateljev investirajo praviloma samo v delnice, druge sklade in obveznice, so alternativni investicijski skladi bistveno manj omejeni pri svojem poslovanju, saj jim zakon omogoča širši nabor naložbenih politik in zato lahko nalagajo tudi v druge vrste naložb, razlaga sogovornik. Tudi v žlahtne kovine»alternativni skladi bodo lahko denar vlagateljev nalagali tudi neposredno v plemenite kovine, denimo v zlato ali v druge žlahtne kovine. Nadalje, mogoče bo ustanoviti sklade, ki bodo vlagali izključno v izvedene finančne instrumente ali v nepremičnine, posredno ali celo neposredno. V svetu nepremičninski alternativni skladi praviloma kupujejo zasedene nepremičnine, torej nepremičnine, v katerih najemniki že plačujejo najemnino, in plemenitijo denar vlagateljev z oddajanjem nepremičnin in tudi na račun gibanja cen nepremičnin. Ker so alternativni skladi običajno bolj tvegani od klasičnih, so večinoma namenjeni profesionalnim vlagateljem, a hkrati niso omejeni le na te,«je namen alternativnih investicijskih skladov orisal Abramovič. Prinašajo tudi tveganja Pa se bodo alternativni skladi pri nas»prijeli«? Po mnenju Kruna Abramoviča, je v Sloveniji največje zanimanje zagotovo pričakovati za nepremičninske sklade. Ti bi na dolgi rok lahko celo postali pomemben igralec pri preoblikovanju našega nepremičninskega trga, saj lahko z ustanovitvijo alternativnih investicijskih skladov dolgoročni najem nepremičnin postane ustrezna alternativa nakupu stanovanja. Pa so z vlaganji v tovrstne sklade povezana tudi tveganja? Manj likvidni»vse bo odvisno od naložbene politike posameznih skladov, saj zakon, kot že omenjeno, omogoča širšo množico naložbenih politik kot pri vzajemnih skladih. So pa ti skladi in tu je pomembna razlika v primerjavi z vzajemnimi skladi praviloma bistveno manj likvidni, saj lahko traja tudi več kot leto dni, da vlagatelj pride do investiranih sredstev. To je tudi posledica tega, da so same naložbe alternativnih skladov lahko precej manj likvidne,«odgovarja Abramovič. Kdaj bodo v Sloveniji zaživeli alternativni investicijski skladi, po mnenju Abramoviča še ni mogoče napovedati, saj končne zakonske rešitve še niso znane. To je tudi eden izmed razlogov, da družbe za upravljanje alternativnih skladov vsaj uradno še ne načrtujejo, v najboljšem primeru pa bi se to lahko zgodilo čez približno leto dni.»budno spremljamo sprejemanje zakonodaje o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, toda šele, ko bo zakon sprejet in bodo sprejeti podzakonski akti, se bomo lahko natančneje odločali, ali takšne sklade ponuditi ali ne,«še pravi sogovornik. Slovenci bomo čez kakšno leto lahko plemenitili svoje premoženje še drugače. Foto Aleš Černivec 3
3.3.2015 Finance Stran/Termin: 2 Avtor: HETA proti DUTB ali kdo je več naredil za upnike in davkoplačevalce KAREL LIPNIK Rubrika/Oddaja: DOGODKI IN OZADJA Žanr: POROČILO Površina/Trajanje: 515,35 Naklada: 10.720,00 Gesla: NEPREMIČNINE HETAproti DUTB ali kdo je več naredil za upnikein davkoplačevalce Primerjamo družbi za upravljanje slabih naložb avstrijsko HETA in slovensko DUTB 4
3.3.2015 Finance Stran/Termin: 2 KAREL LIPNIK karel.lipnik @ finance.si Ob odločitviavstrije, da ne bo več ščitila upnikov nekdanje Hypo banke, smo primerjali oba postopka sanacije, predvsem pa pogledali, katera slaba banka je učinkovitejša. Avstrijska HETA ima odločilno prednost v tem, da je uporabila zdajšnjo infrastrukturo in je zato lahko težavne posle začela nemudoma reševati. Potem ko je Avstrija prodala večji del bančne mreže nekdanje Hypo Alpe-Adrie Bank, se je avstrijsko finančno ministrstvo odločilo, da ne bo več kapitalsko podpiralo slabe banke, nastale na pogorišču Hypa. Družbo je to za začetek spravilo v likvidnostne težave, saj pričakovani denarni tokovi niso usklajeni.družbi posojila zapadejo prej, kot bo prejela sredstva (predvsem od sklenjenih lizinških poslov), s tem ko država noče več jamčiti za posojila, pa so v nevarnosti tudi terjatve podrejenih in navadnih upnikov. A ne glede na scenarije primerjava slabih bank, avstrijske HETA in slovenske DUTB, kaže, da so se Avstrijci sanacije Hypa lotili preudarneje in z jasnejšim ciljem. Oblikovanje HETA prevzela sestavo lizinške družbe Zadnja oblika holdinga HETA je nastala konec prejšnjega leta, ko se je bančna dejavnost prenesla na posebno družbo v lasti Avstrije. Dejansko je HETA preostanek nekdanje Hypo Alpe-Adrie Bank, nakateri je ostalo vse, kar ne sodi v osnovni bančni posel. Na HETA so ostale lizinška dejavnost, slabe terjatve in naložbe, ki niso redni bančni posel. Osnovna infrastruktura je lizinški steber nekdanje skupine, zato je imela družba že vzpostavljeno organizacijsko sestavo, vključno z večino potrebnih kadrov. Na DUTB svež začetek z veliko uvajanja DUTB je nastala kot povsem nova družba, na katero so najprej NLB in NKBM, nato pa še Abanka Vipa in Banka Celje prenesle del slabih terjatev skupaj z garancijaǫ mi za te terjatve. Družba se je po nastanku postopno kadrovsko krepila. Organizacijska sestava družbe se še vedno dopolnjuje. Velikost HETA Bilančna vsota HETA je okoli 16 milijard evrov. Natančni podatki niso dosegljivi. Je pa za večino naložb znana njihova iztržljiva vrednost. Glavna težava so posamezne zasežene nepremičnine, tako v Avstriji kot v drugih državah, kjer bi se lahko kupnina precej znižala, če bo morala družba pospešiti prodajne postopke. DUTB računa, koliko je vreden portfelj Bilančna vsota DUTB znaša okoli 1,6 milijarde evrov. To je odkupna vrednost prejetih terjatev. DUTB še ugotavlja njihovo tržno oziroma iztržljivo vrednost. Naložbe HETA velik del v nepremičnine Za celotno skupino podatki sicer niso dosegljivi, zato smo si kot približek pomagali z letnim poročilom HETA Asset Resolution v Sloveniji. Na tej družbi je okoli polovica vrednosti portfelja v posojilih, ki so večinoma zavarovana z nepremičninami ali kakim drugim premoženjem. Nekaj manj kot polovica premoženja je v nepremičninah. Od tega sta okoli dve tretjini nepremičnin aktivni (oddani v najem). V celoti gledano je reševanje premoženja osredotočeno na nepremičninsko dejavnost. DUTB večinoma posojila Portfelj DUTB skoraj v celoti sestavljajo terjatve, ki so sicer pogosto zavarovane z zastavljenim premoženjem od nepremičnin do naprav in opreme. V postopku prenosa je DUTB prejela tudi nekaj finančnih naložb. Težavne terjatve so v podjetjih različnih panog, kar otežuje reševanje. Vsak postopek reševanja težavnih terjatev zahteva specializirano znanje. Financiranje HETA z veliko državnega vložka in deželnimi garancijami za posojila Še kot banka jemed letoma 2008 in 2014 od države prejela 5, 55 milijarde evrov v okviru 5
3.3.2015 Finance Stran/Termin: 2 21,1 mrd EU R Slovenija NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje 1,64 mrd EUR 3,8 mrd EU R 1,56 mrd EU R DUTB Sanirane banke Slaba banka Bilančna vs ota saniranih bank (konec leta 2013) Bilančna vs ota slabe banke* Vrednost državnih dokapitalizacij Državna jamstva Av strija Hypo Alpe-Adria Banka Heta As set Resolution 16 mrd EU R 5,5 mrd EU R 1,24 mrd EU R 26,2 mrd EU R * Znesek pri DUTB je prenosna vrednostportfe lja, pri HETA je ocenjena vrednost portfelja. okviru osmih dokapitalizacij ali unovčenja garancij. Država garantira še za 1, 2 milijarde evrov. Poleg tega si HETA v obliki obveznic in zadolžnic izposoja še 9, 8 milijarde evrov, od tega je 1,1 milijarde evrov podrejenih obveznic. V DUTB financiranje z jamstvom države Država je DUTB ustanovila z vložkom 203 milijone evrov. DUTB je izdala za skupno 1, 56 milijarde evrov obveznic, za katere garantira država. Obveznice so prejele sanirane banke. Dokapitalizacija bank je bil ločen posel. Prodaja naložb HETA prodaja Z izjemo lizinških poslov, ki šeniso končani, lahko HETA proda in tudi prodaja večino svojega premoženja. Za vse naložbe že ima izračunane predvidene finančne učinke. Tako tudi laže konča posel. Podaljševanja poslov tako rekoč ni, s čimer se izboljšuje likvidnost. Tako je med drugim že prodala oziroma podarila Kanin, prodala je tri hotele v Rogaški Slatini. Seznam premoženja v prodaji z izklicnimi cenami je dosegljiv na njihovi spletni strani. Najdražja nepremičnina, naprodaj v Sloveniji, je zemljišče nekdanjega Delamarisa za 21 milijonov evrov. DUTB reprogramira O velikem delu terjatev se DUTB še dogovarja z upniki. Pri upravljanju portfelja se DUTB posveča predvsem prestrukturiranju. Konverzij terjatev v lastniški delež je bilo do zdaj sedem, zasegov premoženja še ni bilo. To sicer ni nujno slabo, vendar pa zmanjšuje denarni tok družbe. Hkrati se tudi ukinitev DUTB vse bolj oddaljuje. DUTB ima na spletni strani objavljene prodaje nekaterih paketov terjatev, dela nepremičnin in poslovnih deležev. Družba je lani prodala 11 odstotkov premoženja in skupno prejela 130 milijonov evrov. Več kot polovico denarja je DUTB porabila za financiranje in tekoče poslovanje. Privatizacija bank Hypo prodal dve od treh Bančna dejavnost Hypa je z izjemo mreže v Italiji žeprodana oziroma privatizirana. Postopki prodaje sicer še potekajo, je pa znano, da je bila bančna mreža v Sloveniji, na Hrvaškem in BiH prodana za skupno okoli 200 milijonov evrov, pri čemer se je kupec zavezal vložiti dodatnih 50 milijonov evrov za dokapitalizacijo. Poleg tega banka tudi slabi banki HETA za njeno lizinško dejavnost posoja okoli 2, 2 milijarde evrov. Gre za bančno mrežo z okoli 8,4 milijarde evrov bilančne vsote (vključno z omenjenim posojilom slabi banki HETA ). Prodaja NLB predvidena, a nejasna Vse štiri slovenske banke, ki jih je država rešila z dokapitalizacijo in prenosom 6
3.3.2015 Finance Stran/Termin: 2 dela terjatev na slabo banko, so še vedno trdno v državni lasti. Najdlje je prišla prodaja NKBM, kjer se zbirajo zavezujoče ponudbe. Kaj je ostalo bankam? Banke Hypo očiščene Hypo Alpe-Adria Bank SEE ima novega lastnika. Banka sicer ima slabe terjatve, ki pa so posledica poslovnega okolja, v katerem deluje. Drugače od Slovenije je v Avstriji prišlo do oddelitve bančne mreže. Ohranjena je tudi pogodba s HETA v okviru lizinga, po kateri Hypo posoja HETA 2, 2 milijarde evrov. DUTB prevzel le del težav DUTB jeprevzela le del slabih posojil bank, tako da imajo štiri slovenske banke v sanaciji še vedno velik delež slabih posojil. DUTB je slabe terjatve kupila z novoizdanimi obveznicami, ki imajo državno garancijo. Lastništvo obveznic je za banke eden donosnejših poslov. Sanacija bank Upniki do zdajvarni in v pomoč sanaciji Sanacija Hypo banke je potekala integrirano in Hypo je sam ustanovil slabo banko, na katero jeprenesel slabe naložbe. Skupni vložek države v sanacijo do zdaj je 5, 5 milijarde evrov za reševanje približno 26 milijard evrov bilančne vsote. Upniki do zdaj v postopku niso bili udeleženi in država, deželna banka in nemška dežela Bavarska garantirajo za obveznosti banke. Zdaj se iščejo predvsem poti, da bi se lahko ob pričakovani zamudi pri plačilu ali neplačilu izognili unovčenju garancij. Nekdanji lastniki so svoj delež v banki prodali za sicer simboličen znesek. V Sloveniji država najprej nad upnike Skupni vložek v sanacijo bank v obliki dokapitalizacij in garancij znaša okoli šest milijard evrov. Pred tem so bili razlaščeni vsi lastniki in tudi lastniki podrejenih obveznic. Razlastitev je sprožila tožbe. Po razlastitvi in dokapitalizaciji so banke del slabih naložb prenesle na novoustanovljeno slabo banko. Banke same še vedno sanirajo preostala slabe naložbe. 7
dolgo 3.3.2015 Večer Stran/Termin: 26 Avtor: V čem je" štos"? Marjan Bačko Rubrika/Oddaja: PODLISTEK, PISMA BRALCEV Žanr: PISMO Površina/Trajanje: 108,07 Naklada: 31.150,00 Gesla: ENERGETSKA IZKAZNICA V čem je "štos"? Prebiram in poslušam modrovanja o energetskih izkaznicah, ki so zaukazane z najvišje instance republike, iz EU, in se vprašujem : ali bo hiša ali stanovanje ali kar že mora imeti to zveličavno izkaznico, kaj manj energijsko potratno in bo manj škodljivo okolju? Puljenje denarja iz obubožanega žepa slovenskega potrošnika je, milo rečeno, ravbarsko dejanje, če ni ustreznih navodil, kako naj ukrepam, da ne bom še naprej prispeval k onesnaževanju naše ljube in edine zemljice. Jaz in meni podobni bomo rešili ta planet, ne glede na vso umazano industrijo sveta, ki ga vsako sekundo zastruplja in prispeva največ umazanije. Važni so dobički peščice globalnih nesramnežev in vse konference o ozračju, kjerkoli so bile in še bodo, ne bodo nič rešile, če se tisti, ki urejajo ta svet, ne bodo končno odločili, da je treba vse storiti za rešitev tega problema. Pa ne samo odločili, tudi storili! Šele takrat bom z veseljem preplačal energetsko izkaznico in ovil svoj stanovanjski prostor z menda vse rešljivo plastično nesnago, ki bo rešila problem gretja, hlajenja in bivanja v njem. Ali pa bom moral kljub vsem izkaznicam porušiti neustrezni objekt in bivati v šotoru, kjer menda ne bo potreben ta tako vsezveličavni kos papirja. Vprašanje pa je, ali bom dobil soglasje in bivalno dovoljenje od ustreznih organov EU, ker od slovenskih ga ne bom dobil, saj se ne morejo zediniti niti o tem, kdo bo pobiral kazni, če nekdo ne bo imel "energetske ". Tako je bilo tudi pred letom, ko so na vrat na nos hoteli pobrati denar od premoženja, in je pol leta preteklo, preden so se spomnili, da je bolje pobirati NUSZ kot pa prodajati meglo z nedorečenimi zakoni. Sicer pa to ni edina cvetka nekaterih naših brumnih uradnikov, ki mislijo samo na svoj stolček, toda kako še?! Dvomim, da so se kdaj vprašali, ali si res zaslužijo tako plačo za to, kar delajo. Ali pa ne delajo? Da, pojasnijo naj nam vsem, navadnim zemljanom, v čem je " štos". Marjan Bačko, Maribor 8