ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 2015

ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 215

ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 215 Ljubljana, april 215

Izdajatelj: SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE, GIZ Železna cesta 14 p. p. 2512 SI - 1 LJUBLJANA Telefon: (+386 1) 473 56 99 Telefaks: (+386 1) 473 56 92 Spletna stran: www.zav-zdruzenje.si E-naslov: info@zav-zdruzenje.si Odgovarja: Drago Cotar, direktor ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 215 SZZ, Ljubljana 215 Besedilo, tabele in grafikone pripravile: Mateja Lamovšek Tanja Trampuž Tjaša Korbar Lektoriranje: Amidas, d. o. o. Produkcija: Pegaz International, d. o. o., Ljubljana Oblikovanje: mag. Luka Mancini Vse pravice pridržane. Uporaba podatkov v celoti ali deloma dovoljena le z navedbo vira. ISSN 235-5788

VSEBINA Metodološka pojasnila... 4 Statistična znamenja, merske enote, kratice.... 5 SPLOŠNI PODATKI O MOTORNIH VOZILIH... 6 Motorna vozila v Sloveniji... 8 Primerjava Slovenije z izbranimi državami... 16 ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO).... 22 1. Število zavarovanj in škod pri zavarovanju AO....24 2. Obračunane kosmate premije in odškodnine zavarovanja AO....25 3. Povprečna premija in odškodnina zavarovanja AO...26 4. Škodna pogostnost pri zavarovanju AO....27 5. Škodni rezultat pri zavarovanju AO...28 6. Delež zavarovanja AO v premoženjskih zavarovanjih in delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO....29 7. Zavarovalna gostota pri zavarovanju AO....3 8. Rang in delež zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji....31 9. Mednarodne škode...32 1. Škodni sklad...34 11. Odškodninski urad...35 KASKO ZAVAROVANJE MOTORNIH VOZIL (AK).... 36 1. Število zavarovanj in škod pri zavarovanju AK....38 2. Obračunane kosmate premije in zavarovalnine zavarovanja AK...39 3. Povprečna premija in zavarovalnina zavarovanja AK...4 4. Škodna pogostnost pri zavarovanju AK....41 5. Škodni rezultat pri zavarovanju AK...42 6. Delež zavarovanja AK v premoženjskih zavarovanjih in delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK....43 7. Zavarovalna gostota pri zavarovanju AK....44 8. Rang in delež zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji....45 ZAVAROVANJE LASTNIKA VOZILA IN VOZNIKA ZA TELESNE POŠKODBE (AO+)...46 KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV PRI ZAVAROVANJU MOTORNIH VOZIL V SLOVENIJI IN TUJINI OD LETA 1992....5 VIRI PODATKOV... 57

Metodološka pojasnila Publikacija Zavarovanja motornih vozil 215 temelji na letnih podatkih, ki jih je SZZ pridobil od svojih članic. Po ocenah podatki predstavljajo 99,9 % trga avtomobilskih zavarovanj v Sloveniji. Če so uporabljeni drugi viri podatkov, je to posebej navedeno v besedilu, tabelah ali grafičnem prikazu. Zbiranje podatkov je bilo zaključeno 2. marca 215. Kjer statistični podatki za leto 214 ob zaključku redakcije te publikacije še niso bili na voljo, se časovna serija konča z letom 213. Časovna serija se nanaša na desetletno obdobje. Če ni drugače navedeno, se vsi podatki v tej publikaciji nanašajo na Slovenijo. Denarna enota v publikaciji je evro. V obdobju pred uvedbo evra je za konverzijo nacionalne valute v evro uporabljen menjalni tečaj 239,64 SIT = 1 EUR. Gre za pretvorbo, ki je skladna s sistemom pretvarjanja pri Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS). V nekaterih tabelah so zneski prikazani v 1. ali 1.. EUR, kar je posebej označeno. Stopnje rasti so izračunane kot razmerje med podatki izbranega in predhodnega leta brez upoštevanja inflacije. V opazovanem obdobju so razvidna nekatera odstopanja podatkov, ki so nastala zaradi sprememb zakonodaje ter posledičnih sprememb metodologije štetja in izkazovanja podatkov. Da bi v publikaciji zagotovili primerljivost podatkov, so kombinirana vozila v celotnem obdobju šteta k osebnim vozilom. Pomembnejši prelomi in izstopajoče vrednosti v časovni vrsti podatkov o registriranih cestnih vozilih v Sloveniji (vir: SURS): registriranje starih neprijavljenih traktorjev v letu 25; spremenjena kategorizacija vozil marca 26; prehod na nov register cestnih motornih vozil marca 26; za neaktivne traktorje, traktorske priklopnike in bivalne priklopnike leta 27 ni bila podaljšana registracija; upad začasnih odjav motornih koles po letu 27 (tudi zato, ker so zavarovalnice v tem letu spremenile pogoje zavarovanja). Statistični podatki v zvezi z zavarovanji motornih vozil, ki izvirajo iz zavarovalnic ter so prikazani za zavarovalni vrsti AO in AK, se nanašajo na vsa motorna vozila z lastnim pogonom v skladu z naslednjo kategorizacijo, ki jo uporabljajo zavarovalnice: PS1 osebni avtomobili PS2 tovorna vozila PS3 avtobusi PS4 vlačilci PS5 specialna motorna vozila PS6 motorna kolesa PS7 priključna vozila PS8 motorna vozila s tujo registracijo PS9 vozila v popravilu v avtomehaničnih in avtoremontnih delavnicah in delavnicah za pranje in podmazovanje vozil PS1 delovna vozila PS11 tirna vozila PS12 kombinirana vozila PS13 posebne oblike zavarovanja

Za ta statistični pregled smo motorna vozila v Sloveniji skladno s kategorizacijo SURS razvrstili v naslednjih deset vrst (vir: SURS): osebni avtomobili motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, namenjena za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev; specialni osebni avtomobili osebni avtomobili, oblikovani za posebne namene in ne za prevoz potnikov (gasilska vozila, rešilni avtomobili, pogrebna vozila, vozila avtošol, tekmovalna vozila in drugi osebni avtomobili, ki niso navedeni drugje); tovornjaki neupogljiva tovorna vozila; specialni tovornjaki tovornjaki za opravljanje posebnih opravil, ki zahtevajo posebno prilagoditev nadgradnje in/ali posebno opremo (cisterne, vozila za prevoz živih živali, betonski mešalniki, vozila s tovoriščem z nadzorovano temperaturo, gozdarska vozila, prekucniki, samonakladalniki, vozila, prirejena za prevoz nevarnega blaga, ipd.); vlačilci cestna tovorna motorna vozila, namenjena samo ali večinoma za vleko drugih cestnih vozil, ki nimajo lastne pogonske sile (večinoma polpriklopnikov); delovna vozila prirejena tovorna vozila z vgrajenimi napravami za opravljanje določenih del, ki niso namenjena za prevoz tovora in ki na ravni cesti lahko dosežejo hitrost, večjo od 3 km/h (gasilska vozila, rešilni avtomobili, premični žerjavi, valjarji s svojo lastno gonilno silo, buldožerji s kovinskimi kolesi ali gosenicami, vozila za snemanje filmov, radijskih in televizijskih programov, vozila potujočih knjižnic, vlečna vozila za vozila, ki so potrebna popravila, ter druga cestna vozila, ki niso navedena drugje); avtobusi motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika; motorna kolesa motorna vozila z dvema kolesoma, s stranskim priklopnikom ali brez njega, ali s tremi kolesi, pri katerih delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 5 ccm oziroma pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h; sem spadajo tudi t. i. štirikolesniki, katerih masa, kadar niso obremenjeni, ne presega 4 kg (oziroma 55 kg, če gre za vozila za prevoz blaga); kolesa z motorjem motorna vozila z dvema, tremi ali štirimi kolesi, katerih delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 5 ccm in katerih hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h; kmetijski traktorji motorna vozila, ki so namenjena samo ali večinoma za kmetijske namene in ki jih je dovoljeno uporabljati na cestah, odprtih za javni promet ali pa tudi ne. Statistična znamenja, merske enote, kratice ni podatka - ni pojava * opomba ccm kubični centimeter h ura kg kilogram km kilometer mio milijon % odstotek AK kasko zavarovanje motornih vozil AO zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO+ zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne poškodbe BDP bruto domači proizvod EUR evro PZ premoženjsko zavarovanje ŽZ življenjsko zavarovanje 4 5 EGP Evropski gospodarski prostor EU Evropska unija Eurostat Statistični urad Evropske unije IE Evropsko zavarovalno združenje (Insurance Europe) MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MZI Ministrstvo za infrastrukturo SURS Statistični urad Republike Slovenije SZB Slovenski zavarovalni biro SZZ Slovensko zavarovalno združenje, g. i. z. UNECE United Nations Economic Commission for Europe ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

SPLOŠNI PODATKI O MOTORNIH VOZILIH

Motorna vozila v Sloveniji Po dolgoletnem vzponu je Slovenijo v zadnjem desetletju zaznamovala močna gospodarska kriza. Ta vztraja že vse od leta 28 in je vplivala tudi na poslabšanje makroekonomskih kazalnikov za našo državo. Veliko število podjetij je propadlo, bistveno več je brezposelnih kot pred desetletjem, država se spopada z velikim proračunskim primanjkljajem. Toda leta 214 se je stanje začelo obračati. Pozitivna je bila gospodarska rast, povprečni dohodek na gospodinjstvo je po petih letih padanja zaznal rahlo povečanje. 12 % gospodinjstev, kar je 3 odstotne točke več kot leto prej, je shajalo brez težav. Ob vsem tem je bil delovni čas, ki ga potrebujemo za nakup avtomobila, vse krajši. Gospodarsko stanje v državi ni močno vplivalo na povečanje skupnega števila registriranih motornih vozil. To se je povečevalo v celotnem opazovanem obdobju, kar kaže, da imajo motorna vozila velik pomen za prebivalce Slovenije. Med letoma 25 in 214 se je število motornih vozil povečalo za 17 % ali za več kot 2., in sicer z 1,2 milijona na 1,4 milijona vozil. Avtomobil je daleč najbolj priljubljeno prevozno sredstvo. Njegovi priročnost in hitrost ter slabše razvit cestni javni linijski prevoz pripomorejo, da ga vsakodnevno za prevoz uporablja več kot tri četrtine prebivalcev. Cestni javni linijski prevoz se je po večletnem upadanju rahlo povečal, že nekaj let pa se povečuje javni železniški potniški promet, ki ima sicer precej manjši delež. V letu 213 je bilo tako v železniškem prometu prepeljanih 16 milijonov, v cestnem javnem linijskem prevozu 25 milijonov, v cestnem mestnem javnem linijskem prevozu pa skoraj 48 milijonov potnikov. Glede na delež osebnih vozil pri prevozu potnikov bi bile te številke v primeru uporabe slednjih še bistveno večje. DELOVNI ČAS, POTREBEN ZA NAKUP OSEBNEGA AVTOMOBILA (Renault Clio) 3.5 3. 2.5 h 2. 1.5 1. 5 Vir: SURS * ocena 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214* Delež osebnih avtomobilov v strukturi motornih vozil se skozi celotno obdobje giblje na podobni ravni, leta 214 je znašal 78 % (skupaj s specialnimi osebnimi avtomobili). Število osebnih avtomobilov se je od leta 25 povečalo za več kot 1. ali za 12 %. Do leta 28 je bila rast nagla, nato se je, verjetno zaradi gospodarske krize, nekoliko umirila. Po statistiki SURS se prištevajo med cestna vozila tudi priklopna vozila, ki jih je približno 3 %, vendar pa jih v tej publikaciji ne upoštevamo, saj niso opremljena z lastnim pogonom in se zato ne uvrščajo med motorna vozila. Med njimi je poleg osebnih avtomobilov največ kmetijskih traktorjev, katerih število se vztrajno veča in jih je bilo leta 214 14.294 ali 8 %. Sledijo tovornjaki, ki jih je bilo skupaj z vlačilci, delovnimi vozili in specialnimi tovornjaki 93.141 ali 7 %, motorna kolesa (49.936 ali 4 %) in kolesa z motorjem (45.86 ali 3 %). V vrstah, kjer je vozil manj kot 1., za obravnavano leto še ni podatkov.

Število motornih vozil v posamezni vrsti se je v opazovanem obdobju enakomerno povečevalo do leta 28. Po nastopu gospodarske krize se je rast zmanjšala, pri nekaterih vrstah vozil so bila odtlej zaznana občasna majhna upadanja števila primerkov. Spodnji grafikon prikazuje razmeroma stabilno časovno dinamiko rasti števila vseh motornih vozil skupaj, osebnih avtomobilov, tovornjakov in motornih koles. Pri slednjih izstopa leto 27 zaradi neodjavljanja motorjev čez zimo. Istega leta je opazen upad števila kmetijskih traktorjev zaradi izločitve neaktivnih vozil. 8 9 ŠTEVILO MOTORNIH VOZIL PO VRSTAH (31. 12.) STRUKTURA MOTORNIH VOZIL (31. 12.) Vrsta vozila 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 MOTORNA VOZILA (SKUPAJ) 1.17.66 1.2.979 1.255.661 1.38.963 1.332.314 1.34.646 1.351.76 1.356.881 1.358.9 1.372.751 Osebni avtomobili 96.213 98.261 1.14.122 1.45.183 1.58.858 1.61.646 1.66.495 1.66.28 1.63.795 1.76.961* Specialni osebni avtomobili 4.568 5.36 6.5 6.653 7.69 7.286 7.614 7.939 8.127 1.4 Tovornjaki 53.646 57.51 62.635 67.585 68.122 68.32 68.635 68.195 68.264 93.141** 1.2 Specialni tovornjaki 6.588 5.913 6.256 6.653 6.627 6.81 6.873 6.91 7.36 1. Vlačilci 6.213 7.168 8.677 9.671 8.884 8.986 9.136 9.312 9.638 Delovna vozila 3.431 3.56 3.95 4.528 4.824 5.112 5.35 5.437 5.622 Število v tisočih 8 6 Avtobusi 2.255 2.277 2.33 2.378 2.394 2.4 2.422 2.41 2.465 2.559 4 Motorna kolesa 14.473 18.81 34.162 41.612 46.185 48.686 49.887 5.999 51.936 49.936 2 Kolesa z motorjem 34.198 34.392 37.331 4.384 42.243 42.322 42.296 42.11 41.5 45.86 Kmetijski traktorji 85.21 86.34 8.193 84.316 87.18 89.87 92.413 97.559 1.967 14.294 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 * Število vključuje tudi specialne osebne avtomobile. Osebni avtomobili Tovornjaki Motorna kolesa Kmetijski traktorji Ostalo Vir: MZI, SURS ** Število vključuje tudi specialne tovornjake, vlačilce in delovna vozila. Vir: MZI, SURS

Večina vozil, namenjenih predvsem zasebni rabi, je v lasti fizičnih oseb. Njihov delež se skozi obdobje ne spreminja veliko. Leta 213 so fizične osebe posedovale 95 % vseh osebnih avtomobilov (leta 23 94 %), 97 % motornih koles in traktorjev ter 95 % koles z motorjem. V preteklosti so imele tudi precej vozil, ki so namenjena pretežno gospodarski rabi, vendar so v zadnjem desetletju uporabo teh vozil bistveno zmanjšale. Omenjena vozila so tako bila leta 213 večinoma v lasti pravnih oseb, ki so registrirale 67 % tovornjakov, 76 % specialnih tovornjakov, 93 % vlačilcev, 9 % delovnih vozil, 93 % avtobusov in 56 % specialnih osebnih avtomobilov. Ti deleži se zadnjih nekaj let ohranjajo na enaki ravni. Medtem ko so fizične osebe od leta 23 zmanjšale uporabo vozil, namenjenih gospodarski rabi, imajo zdaj precej več specialnih osebnih avtomobilov njihov obseg so v desetih letih povečale za 29 % in motornih koles (za 345 %). V istem obdobju so tudi pravne osebe povečale število svojih vozil, rast posebno izstopa pri vlačilcih, katerih število se je povečalo za 274 %, tovornjakih (za 92 %) in delovnih vozilih (za 85 %). ŠTEVILO MOTORNIH VOZIL V UPORABI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB V LETIH 23 IN 213 (31. 12.) MOTORNA VOZILA (SKUPAJ) Osebni avtomobili Specialni osebni avtomobili Tovornjaki Specialni tovornjaki Vlačilci Delovna vozila Avtobusi Motorna kolesa Kolesa z motorjem Kmetijski traktorji 23 Fizične osebe 994.167 855.78 927 24.871 2.984 2.579 33 417 11.313 28.53 66.436 Pravne osebe 96.123 54.649 3.15 23.82 3.175 2.39 2.739 1.773 735 1.814 1.941 SKUPAJ 1.9.29 91.429 4.32 48.673 6.159 4.969 3.69 2.19 12.48 3.344 68.377 213 Fizične osebe 1.225.17 1.8.793 3.612 22.621 1.687 71 555 169 5.388 39.62 97.429 Pravne osebe 133.883 55.2 4.515 45.643 5.349 8.937 5.67 2.296 1.548 1.988 3.538 SKUPAJ 1.358.9 1.63.795 8.127 68.264 7.36 9.638 5.622 2.465 51.936 41.5 1.967 Vir: SURS RAST ŠTEVILA MOTORNIH VOZIL V UPORABI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED LETOMA 23 IN 213 (31. 12.) (v %) % 4 3 289,64 273,93 345,4 2 1 23,22 39,28 17,88,65 45,41-9,5 91,76-43,47 68,47-72,82 68,18 84,99-59,47 29,5 11,61 36,92 9,59 46,65 82,28-1 MOTORNA VOZILA (SKUPAJ) Osebni avtomobili Specialni osebni avtomobili Tovornjaki Specialni tovornjaki Vlačilci Delovna vozila Avtobusi Motorna kolesa Kolesa z motorjem Kmetijski traktorji Fizične osebe Pravne osebe Vir: SURS

Vse ostrejši okoljski in varnostni standardi vozil pripomorejo k naprednejši tehnologiji, ki je tudi prijaznejša do okolja. Tovrstnim zahtevam morajo ustrezati vsi novi avtomobili, zato povprečna starost osebnih avtomobilov odraža tudi njihovo okoljsko učinkovitost. Dejstvo je, da je kakovost avtomobilov vse boljša, zato se podaljšuje čas njihove uporabe. Zadnjih nekaj let k temu verjetno pripomore tudi gospodarska kriza. Tako so registrirana vse starejša vozila, temu ustrezno se spreminja njihova starostna sestava. Konec leta 213 je bila tretjina avtomobilov starih najmanj 12 let, samo 12 % jih je bilo starih manj kot 3 leta, manj kot 5 let pa le 3 %. Prvič registriranih avtomobilov je bilo 6 % ali 66.2, od tega več kot tri četrtine novih (51.968). V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji največ prvič registriranih osebnih avtomobilov leta 28 (94.81 vseh osebnih avtomobilov, od tega 71.37 novih), najmanj pa leta 212 (63.84 vseh osebnih avtomobilov, od tega 49.7 novih). ŠTEVILO MOTORNIH VOZIL PO STAROSTI V LETU 213 (31. 12.) SKUPAJ Delež v voznem parku (v %) Manj kot 3 leta 3 5 let 6 8 let 9 11 let 12 let in več MOTORNA VOZILA (SKUPAJ) 1.358.9 1 159.154 236.841 259.217 22.842 482.846 Delež glede na starost vozila (v %) 1 1 11,71 17,43 19,8 16,25 35,53 Osebni avtomobili 1.63.795 78,28 125.719 19.429 211.122 191.959 344.566 Kmetijski traktorji 1.967 7,43 5.364 6.195 5.485 3.221 8.72 Tovornjaki 68.264 5,2 11.23 13.994 16.1 1.379 16.867 Motorna kolesa 51.936 3,82 5.728 1.58 11.844 8.56 15.728 Kolesa z motorjem 41.5 3,2 5.587 8.298 6.858 3.553 16.754 Vlačilci 9.638,71 2.551 2.713 2.92 723 731 Specialni osebni avtomobili 8.127,6 1.198 1.726 2.8 894 2.229 Specialni tovornjaki 7.36,52 885 1.187 1.387 987 2.59 Delovna vozila 5.622,41 721 1.244 1.94 667 1.896 Avtobusi 2.465,18 378 475 426 43 783 Vir: SURS 1 11 V zadnjih dvajsetih letih se je starostna struktura osebnih avtomobilov bistveno poslabšala. Leta 1993 je bilo v Sloveniji sicer registriranih le 65.344 osebnih avtomobilov, kar je skoraj 4 % manj kot leta 213. Vendar je bilo takrat 22 % vseh avtomobilov mlajših od 3 let in kar 51 % mlajših od 5. Podobno velja tudi za preostale kategorije vozil, pri katerih pa so razvidne strukturne razlike. Najstarejša registrirana vozila so traktorji, med katerimi je bilo konec leta 213 8 % starejših od 12 let. V tej starostni skupini je bilo tudi 41 % motornih koles in 37 % specialnih tovornjakov. Preostale vrste vozil imajo v skupini najstarejših okoli tretjinski delež, izjema so vlačilci s 7,6-odstotnim deležem. Med temi je več kot četrtina mlajših od 3 let in več kot polovica mlajših od 5 in imajo tako od vseh obravnavanih vrst vozil najmlajši vozni park. Delež drugih vrst vozil v starosti do 5 let se giblje okoli tretjine. Poleg traktorjev, ki v celotnem opazovanem obdobju predstavljajo najstarejša vozila, je bilo med vozili, starimi manj kot 3 leta, najmanj motornih koles (11 %). DELEŽ OSEBNIH AVTOMOBILOV PO STAROSTI V LETIH 1993, 23 IN 213 (31. 12.) (v %) % 4 32,39 3 29,23 25,19 2 22,16 21,75 19,74 19,85 2,33 16,96 17,9 18,4 19,7 15,78 1 11,82 9,79 Manj kot 3 leta 3 5 let 6 8 let 9 11 let 12 let in več 1993 23 213 Vir: SURS

V obdobju samostojne Slovenije se je konstantno zviševal življenjski standard, vzporedno s tem pa se je višala tudi stopnja motorizacije. Ta je leta 1992 znašala 33 osebne avtomobile na 1. prebivalcev, leta 25 481, lani pa že 523 (tj. 73 % več kot v letu 1992 in 9 % več kot v letu 25). Po hitrem začetku v prvem desetletju po osamosvojitvi se je rast stopnje motorizacije umirila in je vse od začetka gospodarske krize tudi stagnirala. Glede na število registriranih avtomobilov ima vsako slovensko gospodinjstvo v povprečju 1,3 avtomobila, avto pa ima vsak drugi prebivalec Slovenije. Kljub naraščajoči stopnji motorizacije sta se prometna varnost in prometna kultura na slovenskih cestah zelo izboljšali, k čemur so pripomogli tudi večkrat prenovljeni prometno-varnostni predpisi. Slovenija je ena izmed evropskih držav, ki ji je s širšim družbenim prizadevanjem v zadnjem desetletju uspelo prepoloviti različne statistične podatke o cestnoprometnih nesrečah. Leta 214 je bilo na slovenskih cestah 18.232 prometnih nesreč ali 42 % manj kot leta 25 in pol manj kot leta 1993. Od tega je bilo 97 nesreč s smrtnim izidom, kar je 6 % manj kot pred desetletjem. Upadlo je tudi število umrlih v prometnih nesrečah lani 18 oseb, 258 leta 25 in 493 leta 1993. Na milijon prebivalcev je tako leta 1993 za posledicami prometnih nesreč umrlo 247 ljudi, leta 214 pa petkrat manj oziroma 52. Vsako leto se zgodi tudi manj prometnih nesreč s telesnimi poškodbami ali le z materialno škodo. Vendar pa se je po letu 21 trend zmanjševanja števila umrlih in telesno poškodovanih v cestnem prometu bistveno upočasnil. Glede na podatke SURS iz zadnjega desetletja se največ prometnih nesreč v Sloveniji zgodi ob petkih, najpogosteje okoli 15. ure. CESTNOPROMETNE NESREČE IN UDELEŽENCI* STRUKTURA CESTNOPROMETNIH NESREČ GLEDE NA LOKACIJO 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Število prometnih nesreč 31.94 31.569 3.41 22.783 2.597 21.347 22.913 22.35 18.94 18.232 Od tega s smrtnim izidom 23 233 263 2 154 127 129 122 116 97 Od tega s telesno poškodbo 1.79 1.99 11.151 8.738 8.435 7.433 7.89 6.742 6.426 6.156 Od tega z materialno škodo 2.785 2.346 18.987 13.845 12.8 13.787 15.695 15.171 12.362 11.979 Število udeležencev v prometnih nesrečah 6.937 62.43 58.959 44.139 39.64 4.348 42.15 39.971 34.481 Od tega mrtvih** 258 262 293 214 171 138 141 13 125 18 Od tega s hudo telesno poškodbo 1.266 1.22 1.263 1.68 1.32 865 919 848 78 826 Od tega z lahko telesno poškodbo 13.48 14.855 14.774 11.341 11.82 9.451 8.754 8.3 8.34 7.377 Od tega brez poškodbe 46.365 46.66 42.629 31.516 27.319 29.894 32.291 3.693 25.614 Število mrtvih v prometnih nesrečah / mio prebivalcev 129 131 146 16 84 67 69 63 61 52 * Nesreče, ki jih je obravnavala policija ali je bila ta o njih obveščena v 24 urah po dogodku. ** Smrtne žrtve so tisti, ki so umrli neposredno v nesreči ali za njenimi posledicami v 3 dneh. Vir: MNZ, SURS Število v tisočih 45 4 35 3 25 2 15 1 5 24 25 26 27 28 29 21 211 212 213 Avtocesta Zunaj naselja V naselju Vir: SURS

OSNOVNI PODATKI O AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJIH 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 število Število prebivalcev - na dan 1. 1. 1.997.59 2.3.358 2.1.377 2.25.866 2.32.362 2.46.976 2.5.189 2.55.496 2.58.821 2.61.85 Stopnja motorizacije* 481 489 54 516 521 519 52 519 517 523 mio EUR Premija avtomobilskih zavarovanj 443 48 55 535 543 551 532 498 463 447 Premija zavarovanj AO 297 313 324 33 317 297 278 259 237 221 Premija zavarovanj AK 146 167 181 25 226 254 254 239 226 227 Premija zavarovanj AO+ 38 4 43 45 45 42 39 36 31 29 BDP** 29.227 31.555 35.153 37.951 36.166 36.22 36.868 36.6 36.144 37.246 % Delež premije avtomobilskih zavarovanj v BDP 1,52 1,52 1,44 1,41 1,5 1,52 1,44 1,38 1,28 1,2 Delež premije zavarovanj AO v BDP 1,2,99,92,87,88,82,75,72,66,59 Delež premije zavarovanj AK v BDP,5,53,51,54,62,7,69,66,63,61 Delež premije zavarovanj AO+ v BDP,13,13,12,12,12,12,11,1,9,8 12 13 * Število osebnih avtomobilov v posameznem letu na 1. prebivalcev. ** Po prenovljeni evropski metodologiji (Evropski sistem nacionalnih računov 21). Vir: MNZ, MZI, SURS, SZZ DELEŽ PREMIJE V BDP V LETIH 24 IN 214 (zavarovalna penetracija) (v %) % 6 5 5,25 5,2 4 3,71 3,76 3 2 1 Vir: SURS, SZZ 1,48 1,2 1,1,59,47,61,14,8 1,55 1,44 AO + AK AO AK AO+ VSA PREMIJA PZ ŽZ 24 214

S stopnjo motorizacije in številom registriranih motornih vozil narašča tudi obračunana kosmata zavarovalna premija za avtomobilska zavarovanja. Ta je od začetka devetdesetih let skokovito rasla, se do leta 21 povečala za skoraj desetkrat, nato pa začela enako hitro upadati in v letu 214 s 447,4 milijoni EUR dosegla raven iz leta 25. Poleg življenjskih zavarovanj so namreč avtomobilska zavarovanja hitro občutila vpliv gospodarske krize. Pred dvema desetletjema je bila glavnina premije zbrana iz zavarovanja AO, od katere je bila tudi pred desetimi leti premija zavarovanja AK pol manjša. V zadnjem času je to zavarovanje začelo pridobivati pomen lani je premija zavarovanja AK prvič presegla premijo, zbrano iz zavarovanja AO. S celotno zbrano premijo avtomobilskih zavarovanj se med gospodarsko krizo zmanjšuje tudi njen delež v slovenskem BDP. Ta je bil lani z 1,2 % celo za,1 odstotne točke manjši kot leta 1993, sicer pa se skozi celotno obdobje zelo spreminja. V nasprotju s tem se je zavarovalna penetracija vseh zavarovanj počasi povečevala do leta 26. Od tedaj delež obračunanih kosmatih zavarovalnih premij vseh zavarovanj niha in je lani s 5,2 % BDP dosegel najnižjo raven v zadnjih desetih letih. Najpogostejši način prodaje avtomobilskih zavarovanj v Sloveniji je prek zastopnikov. Ti so v zadnjem desetletju povprečno prodali 8 % tovrstnih zavarovanj letno, v letu 213 celo 88 %. Delež prodaje prek zastopniške mreže se kljub razvoju alternativnih načinov prodaje v celotnem opazovanem obdobju počasi povečuje. Sledi prodaja preko okenca, vendar se je leta 213 tako prodalo le 6 % avtomobilskih zavarovanj. Delež drugih načinov prodaje je zanemarljiv. Avtomobilska zavarovanja so pomemben segment prodaje prek zastopnikov, saj povprečno obsegajo tretjino vseh njihovih prodanih zavarovanj. Zadnjih deset let je močno upadal delež avtomobilskih zavarovanj v prodaji prek zavarovalnih posrednikov, v letu 213 pa se je zaznalo povečanje tega deleža na 2 % vseh prodanih zavarovanj. DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ GLEDE NA NAČINE PRODAJE (v %) 24 25 26 27 28 29 21 211 212 213 Notranji zaposleni za prodajo Prodajno okence 7,51 6,15 7,33 7,65 5,81 5,52 5,25 5,37 5,95 6,3 Telefon, internet,,,13,43,47,5,33,39,34,4 Zastopniki Interni (vezani) 38,3 5,13 49,41 49,59 51,1 51,61 51,3 5,46 49,7 49,2 Zunanji (nevezani) 23,49 27,3 26,55 25,23 25,18 37,48 37,64 38,41 38,82 38,48 Posredniki 28,6 13,83 13,55 14,37 15,46 2,53 3,9 2,96 2,87 3,9 Bančna, poštna mreža,6,18,33,42,47,49,47,41,37,45 Drugi, neomenjeni načini 2,58 2,41 2,7 2,31 1,6 1,87 1,92 2, 1,95 1,54 SKUPAJ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V OKVIRU POSAMEZNE PRODAJNE POTI (v %) 24 25 26 27 28 29 21 211 212 213 Notranji zaposleni za prodajo Prodajno okence 8,33 13,13 13,89 14,2 11,9 7,57 7,26 6,8 6,49 6,48 Telefon, internet,3,8 61,99 71,53 66,31 55,18 28,35 28,4 17,55 9,24 Zastopniki Interni (vezani) 23,36 3,63 3,91 31,66 32,77 38,21 38,44 33,49 32,39 32,57 Zunanji (nevezani) 33,16 43,74 38,16 36,85 34,52 37,9 36,86 35,56 33,45 29,4 Posredniki 47,3 39,26 37,75 33,38 32,1 11,27 12,64 11,46 11,7 19,73 Bančna, poštna mreža,4 2,15 3,31 3,75 5,57 6,74 4,97 4,12 3,19 3,5 Drugi, neomenjeni načini 91,74 1,18 9,36 8,6 5,5 6,41 5,84 28,9 28,17 23,2 SKUPAJ 24,9 29,41 28, 27,54 27,48 27,28 26,6 26,2 24,53 23,7

Primerjava Slovenije z izbranimi državami 1. Stopnja motorizacije Za stopnjo motorizacije se lahko uporabljajo različni izračuni in so zato podatki v različnih virih za isto leto in isto državo različni. Ob upoštevanju istega načina izračuna v primerjavi izbranih držav je razvidno, da je Slovenija precej motorizirana država. Po številu osebnih avtomobilov na 1. prebivalcev se namreč naša država v letu 212 s 519 avtomobili uvršča pred Francijo (496), Belgijo (487), Nizozemsko (468) in Grčijo (465) ter je veliko pred Hrvaško in Madžarsko. Po drugi strani je stopnja motorizacije v Italiji višja kar za 12 vozili (621), višja kot v Sloveniji je tudi v Avstriji in Nemčiji. Povišanje stopnje motorizacije v državah, ki izhajajo iz bivšega»vzhodnega bloka«, je v primerjavi z razvitejšimi zahodnimi državami očitno. Na Hrvaškem se je med letoma 1992 in 212 povečala za 131 %, na Madžarskem za 51 %, v Sloveniji za 71 %. Pri tem izstopa Grčija, ki je sicer že vrsto let članica EU, a je bila pred dvema desetletjema precej manj razvita kot zahodnoevropske države, zdaj pa se tudi po stopnji motorizacije lahko postavlja ob bok evropskemu povprečju. Širše družbeno prizadevanje v Evropi pomembno prispeva k izboljšanju prometne varnosti kljub povečevanju števila vozil. Vzporedno s tem se zmanjšujeta število cestnoprometnih nesreč in tudi število umrlih za posledicami prometnih nesreč. Slovenija je pri tem primerljiva s povprečjem EU. Izstopajo le prometne nesreče, v katerih so udeleženi motoristi število njihovih smrtnih žrtev v celotnem opazovanem obdobju v povprečju niha oziroma se počasi zmanjšuje le v posameznih državah (Avstrija, Nemčija, Nizozemska). STOPNJA MOTORIZACIJE PO IZBRANIH DRŽAVAH V LETIH 1992 IN 212 ITALIJA AVSTRIJA NEMČIJA SLOVENIJA FRANCIJA BELGIJA NIZOZEMSKA GRČIJA HRVAŠKA MADŽARSKA 1992 518 412 437 33 48 399 371 176 147 199 212 621 531* 53 519 496 487** 468** 465** 339 31 Stopnja rasti 212/1992 (v %) 19,88 28,88 21,28 71,29 21,57 22,6 26,15 164,2 13,61 51,26 * Podatki o številu osebnih avtomobilov iz leta 21. ** Podatki o številu osebnih avtomobilov iz leta 211. Vir: Eurostat, SURS, UNECE Število 6 5 4 3 2 1 Italija Avstrija Nemčija Slovenija Francija Belgija Nizozemska Grčija Hrvaška Madžarska 1992 212

2. Premija avtomobilskih zavarovanj Motorna vozila morajo biti v Evropi obvezno registrirana. S povečevanjem števila registriranih vozil se torej povišuje stopnja motorizacije, sorazmerno z njo pa navadno tudi premija, zbrana iz avtomobilskih zavarovanj. Tako imajo lahko tudi manjše države zbrane več premije kot večje, a manj motorizirane države. Po podatkih evropskega zavarovalnega združenja Insurance Europe (IE) je premija iz avtomobilskih zavarovanj v obdobju 24 213 v opazovanih državah rasla različno. Večino držav je zaznamoval vmesni padec, ki je bil v bolj razvitih državah kratkotrajen, pri drugih pa traja vse od začetka svetovne gospodarske krize. Ta tudi ni bistveno vplival na skupno zbrano premijo v celotni Evropi ob dejstvu, da je večina premije ustvarjena v velikih zahodnoevropskih državah. PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ* (v mio EUR) 24 25 26 27 28 29 21 211 212 213 IE 123.952 127.29 127.791 128.583 122.543 121.525 124.897 131.85 131.852 129.53 NEMČIJA 22.54 22.5 21.221 2.8 2.372 2.57 2.158 2.887 21.989 23.26 FRANCIJA 17.623 17.86 17.729 17.73 17.878 17.836 18.311 18.921 19.476 19.7 ITALIJA 21.232 21.352 21.612 21.524 2.845 2.126 19.863 2.685 2.224 18.676 NIZOZEMSKA 4.581 4.565 4.662 4.669 4.631 4.539 4.635 4.587 4.5 4.375 BELGIJA 2.931 2.983 3.34 3.89 3.144 3.28 3.331 3.471 3.537 3.579 AVSTRIJA 2.745 2.841 2.883 2.884 2.853 2.818 2.824 2.875 2.947 3.12 GRČIJA 1.147 1.218 1.231 1.592 1.65 1.881 1.954 1.827 1.55 1.343 MADŽARSKA 837 886 928 921 857 783 728 547 515 488 HRVAŠKA 379 422 46 518 554 538 512 495 484 477 SLOVENIJA** 415 456 483 522 555 565 557 537 52 464 * Podatki ne vključujejo premij podružnic. ** Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-1. Vir: IE 16 17 RAST PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ MED LETOMA 23 IN 213 (v %) % 4 35,13 3 2 1 7,26 4,19 14,96-9,81-2,1 26,42 16,38 22,9-33,24 24,6-1 -2-3 IE Nemčija Francija Italija Nizozemska Belgija Avstrija Grčija Madžarska Hrvaška Slovenija Vir: IE

3. Zavarovalna gostota Rast premije avtomobilskih zavarovanj na prebivalca v Sloveniji je odvisna od gospodarskega stanja v državi. Tako je bila zavarovalna gostota leta 213 na ravni iz leta 25 in je znašala 225 EUR, kar je posledica njenega upadanja po letu 29. Ta rezultat uvršča našo državo pred Grčijo, Hrvaško in Madžarsko ter pred povprečje držav članic IE. Več premije avtomobilskih zavarovanj na prebivalca so leta 213 zbrali v Avstriji (356 EUR), Belgiji, Italiji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Med prikazanimi državami izstopa Madžarska, kjer so prebivalci za avtomobilsko zavarovanje v povprečju porabili le 49 EUR ali 4,6-krat manj kot v Sloveniji in 7,3-krat manj kot v Avstriji. Po hitri rasti zavarovalne gostote novonastalih držav v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je ta umirila. V obdobju 25 213 je bila najvišja na Hrvaškem (27 %) in v Grčiji (16 %), medtem ko je le v treh državah dosegla padec (Italija 15 %, Nizozemska 7 %, Madžarska 4 %). V zadnjem letu se je kazalnik znižal kar pri šestih od desetih opazovanih držav. PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA PREBIVALCA* (zavarovalna gostota) (v EUR) 24 25 26 27 28 29 21 211 212 213 AVSTRIJA 337 346 349 348 343 338 338 343 35 356 BELGIJA 282 286 289 292 295 298 37 316 319 321 ITALIJA 369 369 372 37 355 341 336 348 341 313 FRANCIJA 283 285 28 278 279 277 283 291 298 3 NEMČIJA 273 267 257 253 248 245 246 255 274 289 NIZOZEMSKA 282 28 285 285 282 275 28 275 269 261 SLOVENIJA** 28 228 241 26 274 278 272 262 244 225 IE 217 221 221 223 211 28 213 224 223 218 GRČIJA 14 11 111 143 148 168 175 164 139 121 HRVAŠKA 88 98 17 12 128 125 119 115 113 112 MADŽARSKA 83 88 92 91 85 78 73 55 52 49 * Podatki ne vključujejo premij podružnic. ** Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-1. Vir: Eurostat, IE, SURS RAST ZAVAROVALNE GOSTOTE MED LETOMA 23 IN 213 (v %) % 4 36,48 3 2 17,45 2,52 21,4 1 11,72-13,56 8,45 6,98-5,53 2,97-31,6-1 -2-3 Avstrija Belgija Italija Francija Nemčija Nizozemska Slovenija IE Grčija Hrvaška Madžarska Vir: Eurostat, IE, SURS

4. Premija avtomobilskih zavarovanj na zavarovalnega delavca Primerjava med zavarovalno gostoto in premijo avtomobilskih zavarovanj na zavarovalnega delavca izbranih držav pokaže popolnoma drugačno sliko. Če je pri prvi Grčija med slabšimi, je pri drugi celo na drugem mestu. V opazovani deseterici je Slovenija uvrščena le pred Hrvaško in Madžarsko, ki je s 2.397 EUR ustvarila 16-krat manj premije na zavarovalnega delavca kot Italija. Ta ima več kot dvakrat višji količnik tudi od vseh drugih držav, poleg tega pa še najvišjo celotno (življenjsko in premoženjsko) zbrano premijo na zavarovalnega delavca. Leta 213 so slovenske zavarovalnice ustvarile na zavarovalnega delavca 7.772 EUR avtomobilske zavarovalne premije ali skoraj pol manj kot v Evropi. Dinamika tega količnika je bila po državah različna: medtem ko je na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji, Avstriji in Nemčiji dokaj enakomerno rasel, je v drugih državah po začetni rasti mogoče opaziti večji padec. Tako je bila leta 213 premija avtomobilskih zavarovanj na zavarovalnega delavca v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem nižja kot leta 24. V Sloveniji se je rezultat izboljšal za 6,6 %. PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA ZAVAROVALNEGA DELAVCA* (v EUR) 24 25 26 27 28 29 21 211 212 213 ITALIJA 52.941 53.482 54.38 46.51 44.511 42.488 42.96 43.568 42.388 38.96 GRČIJA 12.74 12.821 13.678 17.689 18.333 2.9 21.711 22.838 19.375 16.788 BELGIJA 11.96 12.427 12.774 12.845 12.938 13.387 14.58 14.516 14.823 15.126 IE 11.599 12.27 12.779 12.824 12.143 11.859 13.258 14.14 14.188 14.13 FRANCIJA 12.77 12.429 12.333 12.298 12.313 12.76 12.414 12.828 13.142 13.392 AVSTRIJA 1.361 1.816 1.965 1.815 1.747 1.542 1.641 11.146 11.294 11.53 NEMČIJA 9.346 9.432 9.42 9.52 9.418 9.264 9.315 9.692 1.27 1.936 NIZOZEMSKA 7.158 7.246 7.519 7.531 7.718 7.693 8.132 8.191 8.333 8.413 SLOVENIJA 7.293 7.758 8.67 8.615 8.775 9.13 9.145 8.867 8.281 7.772 HRVAŠKA 6.123 6.14 5.762 5.534 5.269 4.81 4.619 4.396 4.154 4.136 MADŽARSKA 3.74 3.48 3.551 3.51 3.28 3.274 2.912 2.233 2.439 2.397 * Podatki ne vključujejo podatkov podružnic. Vir: IE 18 19 RAST PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA ZAVAROVALNEGA DELAVCA MED LETOMA 23 IN 213 (v %) % 5 4 44,98 3 32,9 2 1 16,7 8,24 16,31 19,67 14,74-26,8-9,25-27,43-7,96-1 -2 Italija Grčija Belgija IE Francija Avstrija Nemčija Nizozemska Slovenija Hrvaška Madžarska Vir: IE

5. Delež premije avtomobilskih zavarovanj v premiji premoženjskih zavarovanj Avtomobilska zavarovanja so ena najpomembnejših v večini opazovanih držav, kar dokazuje velik delež skupne premije zavarovanj AO in zavarovanj AK v premiji skupine premoženjskih zavarovanj. Leta 213 je v Sloveniji ta delež znašal 33,1 %, kar jo uvršča na peto mesto med izbranimi državami. Po konstantni ravni pred desetletjem se je v zadnjih nekaj letih delež obravnavanih zavarovanj malce zmanjšal. Prav tako se enakomerno zmanjšuje tudi evropsko povprečje. Zavarovanje motornih vozil kot skupina sicer močno prevladuje med vsemi zavarovalnimi vrstami premoženjskih zavarovanj v Grčiji (63,8 %), na Hrvaškem (55,6 %) in v Italiji (55,4 %). Nasprotno je na Nizozemskem, kjer se je leta 26 delež avtomobilskih zavarovanj predvsem zaradi močne rasti premoženjske premije kot posledica privatizacije zdravstvenega sistema in razvoja zdravstvenih zavarovanj precej zmanjšal. DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V PREMIJI PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ* (v %) 24 25 26 27 28 29 21 211 212 213 GRČIJA 6,53 61,27 59,76 63,88 63,56 65,45 66,69 66,92 64,88 63,77 HRVAŠKA 57,43 57,4 56,22 57,69 57,7 56,73 55,69 55,57 55,62 55,64 ITALIJA 59,96 58,81 58,21 57,16 55,65 54,86 55,79 56,89 57,11 55,44 MADŽARSKA 57,94 58,29 57,4 55,42 53,26 5,48 5,42 45,13 4,79 38,4 SLOVENIJA** 4,37 42,14 4,76 4,62 4,31 39,24 38,73 37,21 34,86 33,1 BELGIJA 34,38 34,47 33,32 32,4 31,67 31,86 32,21 32,88 32,34 31,83 AVSTRIJA 35,15 34,77 34,3 33,27 32,23 31,31 3,73 3,38 3,15 29,77 IE 34,39 33,82 31,27 31,29 3,25 29,36 29,11 29,78 29,18 28,76 FRANCIJA 33,32 32,35 31,16 3,18 29,39 28,9 28,87 28,92 28,59 28,35 NEMČIJA 27,5 26,6 25,42 24,77 23,98 23,28 22,78 22,88 23,33 24,11 NIZOZEMSKA*** 19,43 19,27 9,74 9,62 8,89 8,52 8,23 8,7 8,1 7,65 * Podatki ne vključujejo premij podružnic. ** Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-1. *** Zaradi močne rasti premoženjske premije v letu 26, predvsem kot posledica privatizacije zdravstvenega sistema, se avtomobilskim zavarovanjem zmanjša delež. Vir: IE RAST DELEŽA PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V PREMIJI PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ MED LETOMA 23 IN 213 (v %) % 1 4,35-1,8-8,4-3,61-14,16-7,24-14,6-17,9-17,28-14,52-63,1-1 -2-3 -4-5 -6 Grčija Hrvaška Italija Madžarska Slovenija Belgija Avstrija IE Francija Nemčija Nizozemska Vir: IE

6. Zavarovalna penetracija Razvrstitev po deležu premije avtomobilskih zavarovanj v BDP posamezne države je popolnoma drugačna. Slovenija z 1,3-odstotno stopnjo zavarovalne penetracije v letu 213 prevladuje pred Italijo in Hrvaško, najmanjši je bil delež na Nizozemskem (,7 %) in Madžarskem (,5 %). Ob upoštevanju obravnavanega deleža premije avtomobilskih zavarovanj v skupini premoženjskih zavarovanj so torej zavarovanja motornih vozil v Sloveniji po obsegu in ekonomski moči pomembna zavarovalna vrsta, čeprav je stopnja zavarovalne penetracije v opazovanem obdobju nihala in se ob koncu znižala na raven izpred petnajstih let. Delež avtomobilskih zavarovanj v BDP v izbranih državah se sicer postopoma zmanjšuje, kar je razvidno tudi za evropsko povprečje. To se je od leta 24 znižalo za,2 odstotne točke ali 16 %. Največji padec dosega Madžarska, kjer se je ta delež med letoma 24 in 213 zmanjšal za več kot polovico. Po drugi strani izstopa Grčija, ki je edina od opazovanih držav, v kateri se je stopnja zavarovalne penetracije v zadnjem desetletju povišala. DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V BDP* (zavarovalna penetracija) (v %) 24 25 26 27 28 29 21 211 212 213 SLOVENIJA** 1,5 1,56 1,53 1,48 1,46 1,56 1,54 1,46 1,39 1,28 ITALIJA 1,47 1,43 1,4 1,34 1,28 1,28 1,24 1,26 1,25 1,16 HRVAŠKA 1,13 1,16 1,14 1,18 1,15 1,19 1,14 1,11 1,1 1,1 AVSTRIJA 1,14 1,12 1,8 1,2,98,98,96,93,93,93 FRANCIJA 1,3 1,1,96,91,9,92,92,92,93,93 BELGIJA,98,96,93,9,89,92,91,91,91,91 IE*** 1,8 1,5 1,,95,89,94,92,94,91,89 NEMČIJA,99,96,89,83,8,82,78,77,8,83 GRČIJA,59,61,57,68,68,79,86,88,8,74 NIZOZEMSKA,88,84,81,77,73,73,73,71,7,68 MADŽARSKA 1,1,98 1,2,91,8,84,74,55,52,49 * Podatki ne vključujejo premij podružnic. ** Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-1. *** V izračunu še ni upoštevana prenovljena evropska metodologija (Evropski sistem nacionalnih računov 21). Vir: Eurostat, IE, SURS 2 21 RAST ZAVAROVALNE PRENETRACIJE MED LETOMA 23 IN 213 (v %) % 2 19,5 1-11,9-22,4-4,76-16,66-1,94-9,72-19,5-17,78-22,97-5,24-1 -2-3 -4-5 Slovenija Italija Hrvaška Avstrija Francija Belgija IE Nemčija Grčija Nizozemska Madžarska Vir: Eurostat, IE, SURS

ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO) ZAVAROVALNICE, KI TRŽIJO ZAVAROVANJA AO 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d. Allianz zavarovalnica, podružnica Ljubljana ERGO zavarovalnica, podružnica v Sloveniji GENERALI zavarovalnica, d. d. GRAWE Zavarovalnica, d. d. Zavarovalnica Maribor, d. d. Zavarovalnica Tilia, d. d. Zavarovalnica Triglav, d. d.

1. Število zavarovanj in škod pri zavarovanju AO Število sklenjenih zavarovanj redno presega število registriranih vozil. Glavni razlog za to so začasna zavarovanja, ki so všteta v agregat. Kot že leto prej se je število zavarovanj v zadnjem letu ponovno zmanjšalo in se tako spustilo na malce višjo raven kot v letu 29. S skoraj 1,6 milijona sklenjenih zavarovanj je bilo za 18 % večje kot pred desetletjem in za 4 % večje kot leta 1992. V takratnem obdobju gospodarske rasti je bila stalno prisotna tudi rast števila zavarovanj, ki je trajala do leta 21, ko je bila najvišja (8 %), nato pa se je začelo njeno postopno upadanje. Medtem ko je povprečna medletna rast števila zavarovanj v opazovanem obdobju pozitivna (1,9 %), je ta pri številu škod negativna ( 2,6 %). Največji, 1-odstotni upad je število škod zabeležilo v letu 21, podobnega pa še leta 212. V zadnjih letih je število zavarovanj 3-krat večje od števila škod. Teh je bilo leta 1992 4.457, nato se je njihovo število povečalo in v zadnjem desetletju ponovno upadlo. ŠTEVILO ZAVAROVANJ IN ŠKOD PRI ZAVAROVANJU AO 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Število zavarovanj 1.349.593 1.421.782 1.489.641 1.541.43 1.546.221 1.67.717 1.616.487 1.633.667 1.623.73 1.586.672 Število škod 64.71 66.369 65.161 63.168 67.871 6.749 57.466 51.91 53.377 52.524 2.4 2.2 2. 1.8 Število v tisočih 1.6 1.4 1.2 1. Število škod Število zavarovanj 8 6 4 2 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

2. Obračunane kosmate premije in odškodnine zavarovanja AO V letu 214 je zbrano obračunano kosmato premijo zavarovanj AO zaznamoval ponoven upad. Od leta 1992, ko je znašala 4,7 milijonov EUR, se je znesek sicer povečal za petkrat, a je bil z 22,8 milijoni EUR v letu 214 za skoraj 7 % manjši kot leto prej. Premija je enakomerno rasla vse do začetka gospodarske krize leta 29, ko je začela hitro upadati, in lani dosegla raven iz leta 22. Povprečna letna stopnja rasti zbrane premije v zadnjem desetletju je 2 %, stopnja rasti odškodnin pa 3 %. Največji upad so odškodnine zaznale v letih 21 in 211. Na začetku devetdesetih so bile odškodnine skoraj izenačene s premijami, nato pa je absolutni znesek odškodnin vse bolj zaostajal za zneskom premij. V zadnjih petih letih se razlika med njima ponovno počasi zmanjšuje. Leta 1992 so bile tako premije višje od odškodnin za 32 %, leta 214 pa za 68 %. 24 25 PREMIJE IN ODŠKODNINE ZAVAROVANJA AO (v EUR) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Premije 297.111.254 31.772.396 323.893.83 329.84.962 317.368.287 297.124.59 277.714.87 258.957.445 236.911.443 22.782.443 Odškodnine 17.454.987 168.45.55 177.464.38 18.6.995 18.216.757 165.39.454 151.673.34 14.892.779 141.184.348 131.114.916 36 33 3 27 24 mio EUR 21 18 15 Premije Odškodnine 12 9 6 3 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

3. Povprečna premija in odškodnina zavarovanja AO Povprečna vplačana premija zavarovanja AO se je v opazovanem obdobju zadnjih desetih let ves čas zmanjševala in je ob koncu prikazanega obdobja dosegla vrednost 139 EUR, tj. nekaj več kot leta 21. Medtem ko je med letoma 1992 in 214 rasla po povprečni medletni stopnji rasti 8 %, se je od leta 25, ko je dosegla svojo najvišjo vrednost, nižala za 4 % letno. Povprečna kosmata odškodnina pri zavarovanju AO se je podobno kot znesek premije do leta 25 enakomerno poviševala, pozneje pa je bila njena rast spremenljiva. V zadnjem desetletju je povprečna medletna stopnja rasti odškodnin znašala,3 %. Povprečna izplačana odškodnina v letu 214 je bila 2.496 EUR ali štirikrat več kot leta 1992 in 5 % manj kot v letu 25. Na splošno je skoraj 15-krat višja od zneska povprečne vplačane premije. POVPREČNA PREMIJA IN ODŠKODNINA ZAVAROVANJA AO (v EUR) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Povprečna premija 22 219 217 214 25 178 172 159 146 139 Povprečna odškodnina 2.634 2.532 2.723 2.851 2.655 2.723 2.639 2.715 2.645 2.496 2.8 2.6 2.4 2.2 2. 1.8 EUR 1.6 1.4 Povprečna premija Povprečna odškodnina 1.2 1. 8 6 4 2 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

4. Škodna pogostnost pri zavarovanju AO Kazalnik prikazuje razmerje med številom škod in številom zavarovanj. V podatke o številu zavarovanj so vključena tudi kratkoročna zavarovanja, zato so prikazani rezultati škodne pogostnosti v celotnem obdobju nižji, kot bi bili sicer. Iz grafikona je ob manjših nihanjih v zadnjih desetih letih razviden trend zniževanja, ko se škodna pogostnost približuje vrednostim količnika na začetku devetdesetih let. Tako je s 3,3 % v letu 214 celo manjša kot leta 1992 (3,6 %), sicer pa za 45 % manjša kot v letu 25. 26 27 ŠKODNA POGOSTNOST PRI ZAVAROVANJU AO (v %) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Škodna pogostnost 4,79 4,67 4,37 4,1 4,39 3,64 3,55 3,18 3,29 3,31 6 5 4 % 3 2 1 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

5. Škodni rezultat pri zavarovanju AO Škodni rezultat je eden pomembnejših kazalnikov uspešnosti posamezne zavarovalne vrste. Enostavni škodni rezultat, izračunan iz razmerja med odškodninami in premijami, se od leta 25 ni veliko spreminjal in je v povprečju znašal 56,1 %, najslabši pa je bil v zadnjih dveh letih. V času statističnega opazovanja v okviru SZZ je bil najslabši leta 1996 (85,6 %) in najboljši leta 26 (54,1 %). Merodajni škodni rezultat navadno prikazuje slabše stanje, saj pri izračunu upošteva še prenosne premije, zavarovalno-tehnične rezervacije in stroške. Po najvišji vrednosti, 69 % leta 25, je v celotnem opazovanem obdobju precej nihal, kljub temu pa kazal trend zniževanja in leta 212 dosegel najboljšo vrednost (43,4 %) v času samostojne države. Najslabši je bil sicer leta 1996 (11,5 %). ŠKODNI REZULTAT PRI ZAVAROVANJU AO (v %) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Enostavni škodni rezultat 57,37 54,7 54,79 54,6 56,78 55,66 54,61 54,41 59,59 59,39 Merodajni škodni rezultat 69,4 65,67 68,2 53,8 62,53 5,83 56,54 43,37 51,51 57,18 12 11 1 9 8 % 7 Enostavni škodni rezultat Merodajni škodni rezultat 6 5 4 3 2 1 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

6. Delež zavarovanja AO v premoženjskih zavarovanjih in delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO Avtomobilska zavarovanja so med najpomembnejšimi na slovenskem zavarovalnem trgu. Z zavarovanjem lastnikov cestnih motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, se je v zadnjih desetih letih povprečno zbralo 21 % ali dobra petina letne premije vseh premoženjskih zavarovanj (PZ). Delež se sicer enakomerno zmanjšuje za okoli 1,5 odstotne točke letno in je lani znašal le slabih 16 %, kar je najmanj od leta 1992 (32 %). Vzrok za to je razvoj drugih vrst zavarovanj, predvsem zdravstvenih. Od leta 25 delež premij zavarovanja AO v premoženjskih zavarovanjih redno presega delež, ki ga dosegajo odškodnine zavarovanja AO v zavarovalninah premoženjskih zavarovanj. Povprečno je za 4 odstotne točke večji, medtem ko je v devetdesetih letih prevladoval delež odškodnin. Tudi pri tem je trend rasti obrnjen navzdol. Leta 214 je znašal slabih 14 %, kar je 4 % manj kot leta 25 ali pol manj kot pred dvema desetletjema. Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO v premiji teh zavarovanj po dinamičnem obdobju devetdesetih let in temu sledečemu upadanju po letu 26 enakomerno raste. Lani je dosegel najvišjo vrednost od leta 1995 (16,1 %). 28 29 DELEŽ ZAVAROVANJA AO V PREMIJI IN ZAVAROVALNINAH PZ TER DELEŽ STROŠKOV ZA PRIDOBIVANJE ZAVAROVANJA AO (v %) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Delež premij AO v premiji PZ 27,4 26,23 25,21 23,96 22, 2,66 19,1 17,77 16,63 15,75 Delež odškodnin AO v zavarovalninah PZ 23,8 21,1 2,6 17,54 17,14 16,59 16,7 14,76 14,55 13,89 Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO v premiji AO 9,32 8,68 1,27 1,67 1,88 11,82 12,48 12,79 15,79 16,13 3 25 2 % 15 Delež premij AO v premiji PZ Delež odškodnin AO v zavarovalninah PZ Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO v premiji AO 1 5 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

7. Zavarovalna gostota pri zavarovanju AO Gospodarska rast Slovenije je pozitivno vplivala tudi na trend rasti premije zavarovanja AO na prebivalca. Ta je rasla vse do leta 28, ko je bil dosežen vrhunec v času samostojne države, po nastopu gospodarske krize pa so bila avtomobilska zavarovanja med prvimi, pri katerih je bil opazen osip premije. Ob tem se je še vedno povečevalo število prebivalcev, zaradi česar se je v zadnjih šestih letih zavarovalna gostota pri zavarovanju AO zmanjšala za okoli 1 EUR letno. Lani je tako znašala 17 EUR na prebivalca, kar je sicer petkrat več kot leta 1992. Vrednost zavarovalne gostote v opazovanem obdobju povprečno znaša 141,3 EUR. PREMIJA ZAVAROVANJA AO NA PREBIVALCA (zavarovalna gostota) (v EUR) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Premija zavarovanja AO na prebivalca 148,73 155,13 161,11 162,8 156,16 145,15 135,46 125,98 115,7 17,12 Vir: SURS, SZZ 18 16 14 EUR 12 1 8 6 4 2 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

8. Rang in delež zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji Glede na velikost in delež premije iz zavarovanja lastnikov cestnih motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, v celotnem zavarovalnem portfelju se je pomen zavarovanja AO v opazovanem obdobju enakomerno zmanjševal. Po vodilnem mestu na začetku devetdesetih let je z razvojem življenjskih in zdravstvenih zavarovanj delež te zavarovalne vrste zaostal. V zadnjem desetletju je zavarovanje AO, ob upoštevanju skupine življenjskih zavarovanj, večinoma na tretjem mestu s povprečnim letnim deležem v vsem portfelju 15 %, tega pa je do leta 214 zmanjšalo na le 11 %. 3 31 RANG IN DELEŽ ZAVAROVANJA AO V SKUPNI ZAVAROVALNI PREMIJI 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Rang zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji* 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Delež zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji (v %) 19,18 18,1 17,1 16,34 15,31 14,19 13,52 12,61 11,98 11,39 * Zavarovalna skupina ŽZ je pri rangu upoštevana kot zavarovalna vrsta. DELEŽ ZAVAROVANJA AO V SKUPNI ZAVAROVALNI PREMIJI (v %) 2 % 15 1 5 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

9. Mednarodne škode Potem ko je bil SZB leta 1992 sprejet v polnopravno članstvo Sveta birojev (mednarodno organizacijo, odgovorno za vodenje in upravljanje sistema zelene karte), je Biro zelene karte začel zbirati statistične podatke o mednarodnih škodah. Pri tem ločuje podatke o aktivnih mednarodnih škodah (škodah, ki jih v Sloveniji povzročijo vozniki vozil s tujimi registrskimi označbami iz držav članic sistema zelene karte) ter o vseh drugih vrstah mednarodnih škod (pasivne mednarodne škode v sistemu zelene karte ter aktivne in pasivne mednarodne škode v sistemu varstva obiskovalcev). Pri vseh vrstah mednarodnih škod ugotovimo, da se največ škodnih primerov rešuje med partnerji iz sosednih držav: Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in dodatno Nemčije. Za SZZ in članice so po številu škodnih primerov med pomembnejšimi tudi partnerji iz srednjeevropskih držav ter Bosne in Hercegovine. Število škodnih primerov v sistemu varstva obiskovalcev se skozi celotno obdobje povečuje, medtem ko rast števila primerov v sistemu zelene karte niha. Tako je bilo v zadnjem letu 1.8 primerov škod, ki jih povzročijo v Sloveniji vozniki vozil s tujimi registrskimi označbami držav članic sistema zelene karte, manj kot pred dvema desetletjema oziroma 582 manj kot leta 24. Škod, ki jih povzročijo zavarovanci članic SZZ v drugih državah sistema zelene karte, pa je bilo 1.16 primerov več kot pred desetimi leti. V sistemu varstva obiskovalcev se je v zadnjem desetletju število aktivnih mednarodnih škod povečalo za polovico, pasivnih pa za več kot še enkrat toliko. AKTIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU ZELENE KARTE (škode, ki jih povzročijo v Sloveniji vozniki vozil s tujimi registrskimi označbami držav članic sistema zelene karte) Leto Število škod Število škod po državi registrske označbe povzročitelja (5 najpomembnejših) 1. 2. 3. 4. 5. 25 2.32 HR - 449 I - 41 A - 341 D - 326 H - 137 26 2.397 HR - 441 I - 432 A - 357 D - 3 H - 175 27 2.438 I - 413 HR - 386 A - 34 D - 33 H - 197 28 2.248 I - 375 A - 336 HR - 264 D - 221 H - 176 29 2.111 I - 389 A - 291 D - 284 HR - 23 H - 15 21 2.174 I - 356 A - 284 HR - 254 D - 227 H - 165 211 2.12 I - 395 A - 277 D - 249 HR - 26 H - 168 212 2.115 I - 378 A - 253 D - 246 HR - 195 H - 193 213 1.898 I - 342 A - 234 D - 218 HR - 19 RO - 163 214 1.842 I - 317 HR - 24 A - 236 D - 193 H - 133 PASIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU ZELENE KARTE (škode, ki jih povzročijo v drugih državah sistema zelene karte zavarovanci članic SZZ) Leto Število škod Število škod po državi nesreče, ki so jih povzročili zavarovanci slovenskih zavarovalnic (5 najpomembnejših) 1. 2. 3. 4. 5. 25 4.24 I - 979 HR - 877 A - 736 D - 625 BIH - 193 26 4.54 I - 1.8 A - 783 HR - 774 D - 716 H - 45 27 4.811 I - 1.215 A - 858 HR - 851 D - 732 BIH - 281 28 7.87 I - 2.291 A - 1.258 D - 1.156 HR - 1.112 BIH - 516 29 5.163 I - 1.78 A - 99 D - 853 HR - 815 BIH - 55 21 5.39 A - 1.14 I - 1.4 D - 884 HR - 64 CH - 599 211 5.572 I - 1.182 D - 1.94 A - 1.75 HR - 677 BIH - 466 212 4.994 A - 1.66 D - 1.19 I - 972 HR - 68 BIH - 41 213 5.249 A - 1.225 D - 1.145 I - 977 HR - 647 BIH - 346 214 5.256 A - 1.181 D - 1.12 I - 1.35 HR - 644 BIH - 338

AKTIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU VARSTVA OBISKOVALCEV (škode, ki jih v drugih državah sistema zelene karte povzročijo slovenskim oškodovancem vozniki vozil z registrskimi označbami drugih držav EGP in Švice, in jih v Sloveniji rešujejo pooblaščenci za obravnavanje odškodninskih zahtevkov zavarovalnic iz EGP, Švice) PASIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU VARSTVA OBISKOVALCEV (škode, ki jih povzročijo oškodovancem iz drugih držav EGP in Švice vozniki vozil s slovenskimi registrskimi označbami, in jih v državah EGP, Švici rešujejo pooblaščenci za obravnavanje odškodninskih zahtevkov članic SZZ) 32 33 Leto Število škod Število škod po državi registrske označbe povzročitelja (5 najpomembnejših) 1. 2. 3. 4. 5. 25 1.48 I - 399 A - 249 D - 163 H - 51 F - 45 26 1.26 I - 382 A - 228 D - 141 H - 5 F - 48 27 1.143 I - 392 A - 259 D - 144 H - 67 CZ - 38 28 1.176 I - 411 A - 253 D - 173 CZ - 46 H - 35 29 1.151 I - 385 A - 292 D - 144 H - 53 F - 41 21 1.182 I - 44 A - 259 D - 199 H - 55 F - 44 211 1.271 I - 387 A - 277 D - 191 F - 58 H - 54 212 1.316 I - 348 A - 317 D - 258 H - 61 F - 46 213 1.467 I - 358 A - 292 D - 21 HR - 196* H - 54 214 1.564 I - 359 A - 34 HR - 262 D - 247 F - 5 * Podatki o škodah od 1. 7. 213, ko je Hrvaška vstopila v EU. Leto Število škod Število škod, ki se rešujejo v državi EGP, v kateri ima stalno prebivališče oškodovanec (5 najpomembnejših) 1. 2. 3. 4. 5. 25 439 D - 151 A - 12 I - 79 CZ - 28 H - 23 26 419 D - 14 A - 136 I - 66 CZ - 2 H - 15 27 55 D - 168 A - 138 I - 87 CZ - 23 H - 22 28 653 A - 199 D - 156 I - 119 H - 26 PL - 23 29 633 D - 177 A - 167 I - 134 CZ - 31 H - 22 21 563 D - 148 A - 133 I - 11 CZ - 28 PL - 28 211 694 A - 196 D - 144 I - 121 H - 53 NL - 29 212 96 D - 236 I - 231 A - 21 H - 63 PL - 37 213 988 D - 228 A - 213 I - 197 CZ - 56 H - 45 214 982 D - 219 A - 214 I - 194 HR - 12 PL - 52 RAST MEDNARODNIH ŠKOD (v %) 4 3 Aktivne škode v sistemu zelene karte Pasivne škode v sistemu zelene karte Aktivne škode v sistemu varstva obiskovalcev Pasivne škode v sistemu varstva obiskovalcev % 2 1-1 -2-3 -4-5 29 21 211 212 213 214

1. Škodni sklad Škodni sklad je bil ustanovljen leta 1995. Vse odtlej natančni podatki o številu in deležu vseh zavarovanih vozil v slovenskem voznem parku niso na voljo, prav tako ne podatki po vrstah zavarovanih vozil. Ocenjuje se, da je nezavarovanih le,5 % vozil. Na letni ravni povzročijo vozniki nezavarovanih in torej tudi neregistriranih vozil od 25 do 3 prometnih nesreč, kar evidentira Škodni sklad. Vanj plačujejo prispevke vse zavarovalnice, registrirane za sklepanje obveznih zavarovanj v prometu. PODATKI ŠKODNEGA SKLADA 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Prispevki članic SZZ (v EUR) 2.641.95 2.817.364 3.273.941 3.347.166 3.2.256 2.812.754 2.434.615 1.944.525 1.73.769 1.592.34 Število prijavljenih škod SNE* 325 337 373 319 283 25 219 176 187 148 Število prijavljenih škod SNZ** 375 487 484 385 376 41 335 259 287 195 Čiste odškodnine SNE* (v EUR) 1.58.713 1.58.592 1.25.95 1.137.45 1.281.859 868.898 881.11 668.917 466.78 347.442 Čiste odškodnine SNZ** (v EUR) 1.134.982 1.283.129 1.729.79 1.655.14 1.462.177 1.481.61 1.151.911 893.2 1.12.345 971.645 Obračunani kosmati znesek škod (v EUR) 2.641.95 2.817.364 3.273.939 3.347.166 3.2.256 2.812.754 2.434.615 1.944.525 1.832.678 1.592.34 Uveljavljeni regresi na dan 31. 12. (v EUR) 1.79.966 1.145.97 1.273.35 1.273.35 274.411 2.56.83 2.341.42 3.126.419 3.19.29 3.314.848 * Škode, ki so jih povzročila neznana vozila. ** Škode, ki so jih povzročila nezavarovana vozila. RAST ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD IN ŠTEVILA ČISTIH ODŠKODNIN (v %) 4 3 2 1 % -1 Škode SNE Škode SNZ Odškodnine SNE Odškodnine SNZ -2-3 -4 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

11. Odškodninski urad Odškodninski urad je bil ustanovljen pri SZZ, od takrat so tudi na voljo statistični podatki. Iz njih izhaja, da je tovrstnih prijavljenih škod zelo malo (največ jih je bilo 12 leta 28), njihovo število pa zelo niha. Odvisno od tega se spreminjajo tudi obračunani kosmati zneski škod. 34 35 PODATKI ODŠKODNINSKEGA URADA Vrsta podatka 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Število prijavljenih škod OUSNE* 3 4 4 1 4 4 3 2 Število prijavljenih škod OUSNZ** 3 3 5 6 3 3 3 6 6 Število prijavljenih škod OUT*** 1 1 3 1 3 1 1 1 Število prijavljenih škod (SKUPAJ) 7 8 12 7 4 1 8 1 9 Obračunani kosmati znesek škod (v EUR) 4.895 5.78 15.42 2.824 62.9 16.61 5.16 14.87 26.183 13.795 * Škode, ki so jih povzročila neznana vozila. ** Škode, ki so jih povzročila nezavarovana vozila. *** Škode, ko tuja odgovornostna zavarovalnica v Sloveniji ni imela svojega pooblaščenca za obravnavanje odškodninskih zahtevkov.

KASKO ZAVAROVANJE MOTORNIH VOZIL (AK) ZAVAROVALNICE, KI TRŽIJO ZAVAROVANJA AK 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d. Allianz zavarovalnica, podružnica Ljubljana ERGO zavarovalnica, podružnica v Sloveniji GENERALI zavarovalnica, d. d. GRAWE Zavarovalnica, d. d. Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji Zavarovalnica Maribor, d. d. Zavarovalnica Tilia, d. d. Zavarovalnica Triglav, d. d.

1. Število zavarovanj in škod pri zavarovanju AK Na voljo ni zanesljivih podatkov o tem, koliko motornih vozil je kasko zavarovanih, znan je le podatek o številu zavarovanj. Nekatere zavarovalnice v agregat vštevajo tudi zavarovanja delnega kaska oziroma posamezne rizike, zato je posamezno vozilo dejansko šteto večkrat. Gibanji števila kasko zavarovanj cestnih motornih vozil z lastnim pogonom in števila zavarovanj AO se ne ujemata. Na obe vpliva veliko povečanje motorizacije v državi. Pri zavarovanju AK se povečuje tudi njegov pomen za voznike, saj je bilo število sklenjenih zavarovanj lani največje vse od leta 25, od katerega je bilo za polovico večje. Trend rasti je kljub živahni dinamiki v zadnjem desetletju pozitiven. Število škod pri obravnavanem zavarovanju raste počasneje in enakomerneje kot število zavarovanj ter je od teh skozi celotno obdobje približno štirikrat manjše. Prav tako se je od leta 25 povečalo za 4 %, medtem ko je v primerjavi z letom 1992 skoraj šestkrat večje. ŠTEVILO ZAVAROVANJ IN ŠKOD PRI ZAVAROVANJU AK 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Število zavarovanj 779.627 845.38 846.634 1.11.943 812.377 899.499 915.477 976.65 1.62.66 1.74.459 Število škod 179.442 23.919 2.73 233.42 239.565 28.251 264.711 264.24 265.879 251.298 1.3 1.2 1.1 1. 9 Število v tisočih 8 7 6 5 Število zavarovanj Število škod 4 3 2 1 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

2. Obračunane kosmate premije in zavarovalnine zavarovanja AK Obračunane kosmate premije zavarovanj AK so enakomerno, toda dokaj hitro rasle dve leti dlje kot pri zavarovanju AO. Znesek je v letih 21 in 211 dosegel najvišjo vrednost 254 milijonov EUR (14-krat več kot leta 1992), nato pa začel padati. Lani se je premija pri 226,6 milijonov EUR ponovno ustalila in je bila za polovico večja kot pred desetletjem. Povprečna letna stopnja rasti premije zavarovanja AK je bila 6-odstotna, kar je za 1,1 odstotne točke več kot pri zavarovalninah. V opazovanem obdobju so obračunane kosmate premije zavarovanja AK povprečno za 31 % večje od obračunanih kosmatih zavarovalnin pri tem zavarovanju, katerih rast se je obrnila navzdol že v letu 21 in leta 211 dosegla največji, 14-odstotni upad. Zaradi tega se ponovno povečuje razlika med premijami in zavarovalninami, ki v preteklosti nikoli ni bila tako velika, kot je zadnjih nekaj let. 38 39 PREMIJE IN ZAVAROVALNINE ZAVAROVANJA AK (v EUR) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Premije 145.825.313 166.815.16 18.8.53 24.54.177 226.1.587 254.129.166 254.391.219 239.159.745 226.193.828 226.65.639 Zavarovalnine 17.184.869 126.52.76 137.947.6 178.131.973 2.739.944 195.365.931 167.681.332 174.81.317 176.95.942 163.9.624 275 25 225 2 175 mio EUR 15 125 1 Premije Zavarovalnine 75 5 25 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

3. Povprečna premija in zavarovalnina zavarovanja AK Kriza zadnjih let ni obšla niti zavarovanja AK. Povprečno kosmato premijo zavarovanja AK, ki jo je vplačal posamezni zavarovanec, sta v zadnjem desetletju zaznamovala hiter vzpon do leta 29 in temu sledeče upadanje, ki sta pripomogla k povprečni 3,3-odstotni stopnji rasti. Leta 214 je znašala 211 EUR ali 13 % več kot leta 25 in skoraj petkrat več kot leta 1992. V povprečju je trikrat manjša od povprečne izplačane zavarovalnine, ki jo je prejel zavarovani oškodovanec, kar je predvsem pokazatelj velike razlike med številom sklenjenih zavarovanj in številom izplačanih škod. V opazovanem obdobju se je povprečna zavarovalnina zavarovanja AK gibala počasneje kot povprečna premija. Povečala se je le za 1 %, njena povprečna letna rast pa je bila 1,2 %. Največja rast je bila dosežena v obdobju 27 29, ko je bil znesek povprečne premije in povprečne zavarovalnine celo največji po letu 1992, in sicer 125 EUR oziroma 838 EUR. POVPREČNA PREMIJA IN ZAVAROVALNINA ZAVAROVANJA AK (v EUR) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Povprečna premija 187 197 214 22 278 283 278 245 213 211 Povprečna zavarovalnina 597 62 689 764 838 697 633 662 665 652 1. 9 8 7 EUR 6 5 Povprečna premija Povprečna zavarovalnina 4 3 2 1 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

4. Škodna pogostnost pri zavarovanju AK Škodna pogostnost pri zavarovanju AK je navadno višja kot pri obveznem zavarovanju AO. Kazalnik v zadnjem desetletju zaznamuje dinamika z večjim vzponom pred letom 21, kateremu sledi konstantno upadanje. To je verjetno tudi posledica strožjih predpisov o varnosti v cestnem prometu in visokih kaznih, sprejetih v omenjenem letu. Takrat je bila dosežena tudi najvišja raven 31,2 %. Leta 214 je škodna pogostnost pri zavarovanju AK znašala 23,4 %, kar je primerljivo z letom 25. 4 41 ŠKODNA POGOSTNOST PRI ZAVAROVANJU AK (v %) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Škodna pogostnost 23,2 24,13 23,63 23,3 29,49 31,16 28,92 27,6 25,2 23,39 3 25 2 % 15 1 5 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

5. Škodni rezultat pri zavarovanju AK Enostavni škodni rezultat kot količnik med obračunano kosmato premijo in obračunanimi kosmatimi zavarovalninami je pri zavarovanju AK v opazovanem obdobju nestabilen. Njegova vrednost je v povprečju znašala 76,8 %, v prvem in zadnjem opazovanem letu pa je nižja in med seboj skoraj enaka. Najslabši rezultat, primerljiv z letom 1992, je dosegel leta 29 v višini 88,8 %, ko je bila tudi škodna pogostnost razmeroma visoka. Od tedaj je sicer škodni rezultat pri tej zavarovalni vrsti boljši, a še vedno niha. ŠKODNI REZULTAT PRI ZAVAROVANJU AK (v %) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Enostavni škodni rezultat 73,5 75,84 76,3 87,1 88,78 76,88 65,91 73,9 78,21 72,33 1 9 8 7 6 % 5 4 3 2 1 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

6. Delež zavarovanja AK v premoženjskih zavarovanjih in delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK Zavarovanje AK pomeni pomembno zavarovalno vrsto, ki povprečno v zadnjih desetih letih zavzema 16-odstotni delež ali sedmino premije premoženjskih zavarovanj (PZ) ter se po velikosti uvršča takoj za zavarovanjem AO. Le odstotek večji povprečni delež imajo zavarovalnine, ki v vsej prikazani časovni seriji razmeroma enakomerno sledijo rasti premij. Trend rasti obeh kategorij sicer traja že več kot desetletje. Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK v premiji tega zavarovanja v posameznih letih prikazanega obdobja je skoraj enak, tj. približno 13 %. Največjo rast je dosegel lani, ko se je dvignil na slabih 16 %. 42 43 DELEŽ ZAVAROVANJA AK V PREMIJI IN ZAVAROVALNINAH PZ TER DELEŽ STROŠKOV ZA PRIDOBIVANJE ZAVAROVANJA AK (v %) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Delež premij AK v premiji PZ 13,45 14,8 14,7 14,86 15,67 17,67 17,49 16,41 15,88 16,16 Delež zavarovalnin AK v zavarovalninah PZ 14,51 15,82 16,1 17,35 19,9 19,59 17,76 18,31 18,23 17,36 Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK v premiji AK* 12,79 12,19 13,35 13,44 13,14 13,25 13,23 13,73 15,61 15,83 * Podatki za zavarovalno vrsto»zavarovanje kopenskih motornih vozil«. 2 18 16 14 12 Delež premij AK % 1 v premiji PZ Delež zavarovalnin AK v zavarovalninah PZ Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja 8 6 4 2 AK v premiji AK 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

7. Zavarovalna gostota pri zavarovanju AK Podobno gibanje kot pri zavarovanju AO dosega zavarovalna gostota tudi pri kasko zavarovanju motornih vozil, vendar z nekajletnim zamikom. Vse od začetka samostojne države je enakomerno rasla do let 21 in 211, ko je dosegla najvišjo vrednost. Sledil je manjši padec, lani pa je prebivalec Slovenije za tovrstno zavarovanje potrošil 11 EUR, kar je 5 % več kot leta 25 in celo 12-krat več kot v letu 1992. V zadnjem desetletju znaša povprečna vrednost zavarovalne gostote 14,3 EUR. PREMIJA ZAVAROVANJA AK NA PREBIVALCA (zavarovalna gostota) (v EUR) 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Premija zavarovanja AK na prebivalca 73, 83,27 89,93 1,95 111,25 124,15 124,8 116,35 19,87 19,94 Vir: SURS, SZZ 13 12 11 1 9 8 EUR 7 6 5 4 3 2 1 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

8. Rang in delež zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji Zavarovanja motornih vozil so med najpomembnejšimi, zavarovanje AK pa je po velikosti zbrane bruto obračunane premije med vsemi zavarovalnimi vrstami na slovenskem zavarovalnem trgu v celotnem opazovanem obdobju na četrtem mestu; to je takoj za zavarovanjem AO. Pred razvojem življenjskih in zdravstvenih zavarovanj je bilo uvrščeno še višje, najbolje pa leta 1994, ko je bilo na rangirni lestvici na drugem mestu. Po tistem je njegov strukturni delež precej upadel, čeprav od leta 25 znova dosega pozitivno rast. V zadnjem desetletju je najvišjo vrednost dosegel v letu 211, njegova povprečna vrednost v časovni seriji je znašala 11 %. 44 45 RANG IN DELEŽ ZAVAROVANJA AK V SKUPNI ZAVAROVALNI PREMIJI 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Rang zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Delež zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji (v %) 9,41 9,67 9,55 1,13 1,91 12,13 12,39 11,64 11,44 11,7 * Zavarovalna skupina ŽZ je pri rangu upoštevana kot zavarovalna vrsta. DELEŽ ZAVAROVANJA AK V SKUPNI ZAVAROVALNI PREMIJI (v %) 14 12 1 % 8 6 4 2 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

ZAVAROVANJE LASTNIKA VOZILA IN VOZNIKA ZA TELESNE POŠKODBE (AO+) ZAVAROVALNICE, KI TRŽIJO ZAVAROVANJA AO+ 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d. Allianz zavarovalnica, podružnica Ljubljana ERGO zavarovalnica, podružnica v Sloveniji GENERALI zavarovalnica, d. d. GRAWE Zavarovalnica, d. d. Zavarovalnica Maribor, d. d. Zavarovalnica Tilia, d. d. Zavarovalnica Triglav, d. d.

Zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne poškodbe (AO+) je eno najbolj množičnih nezgodnih zavarovanj, ki se sklepa samo skupaj z zavarovanjem AO. Glede na število polic sklene tovrstno zavarovanje kar 69,6 % zavarovancev zavarovanja AO, ki za ta namen vplačajo bistveno (povprečno sedemkrat) manj premije. Zbrana zavarovalna premija zavarovanja AO+ se je sicer kljub povprečni 3,7-odstotni letni rasti števila polic v zadnjem desetletju zmanjševala s povprečno letno stopnjo 2,6 %. Še bolj, povprečno za 1 % letno, so se manjšale zavarovalnine. Največji, 13,1-odstotni upad premij je bil dosežen v letu 213, največji, 33,2-odstotni upad zavarovalnin pa leta 26. Slednje so imele pozitivno rast le v letu 28. PODATKI O ZAVAROVANJU AO+ 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 Število polic 785.71 837.547 91.46 957.646 983.37 1.35.323 1.67.111 1.15.342 1.122.995 1.116.316 Število zavarovancev 79.275 844.73 95.382 971.184 1.12.75 1.82.78 1.7.4 1.91.8 1.257.556 1.253.72 Število škod 5.748 3.923 3.687 3.624 3.76 3.32 2.954 2.611 2.494 2.277 Premije (v EUR) 37.969.913 39.844.54 42.835.69 45.423.73 44.817.785 42.294.88 39.323.463 36.64.27 31.396.714 29.178.223 Zavarovalnine (v EUR) 16.86.691 11.262.961 1.335.25 11.377.535 1.941.81 9.49.229 9.32.652 8.12.34 6.752.713 6.727.11 Povprečna premija (v EUR) 48 48 48 47 46 41 37 33 28 26 Povprečna zavarovalnina (v EUR) 2.933 2.871 2.83 3.139 2.952 2.874 3.155 3.69 2.78 2.954 Zavarovalna gostota (v EUR) 19,1 19,89 21,31 22,42 22,5 2,66 19,18 17,55 15,25 14,16 Škodna pogostnost (v %),73,47,41,38,38,32,28,24,22,2 Enostavni škodni rezultat (v %) 44,41 28,27 24,13 25,5 24,41 22,44 23,7 22,22 21,51 23,6 Delež premij zavarovanja AO+ v premiji PZ (v %) 3,5 3,36 3,33 3,3 3,11 2,94 2,7 2,48 2,2 2,8 Delež zavarovalnin AO+ v zavarovalninah PZ (v %) 2,28 1,41 1,2 1,11 1,4,95,99,84,7,71 Delež premij zavarovanja AO+ v skupni zavarovalni premiji (v %) 2,45 2,31 2,26 2,25 2,16 2,2 1,92 1,76 1,59 1,51 Vir: SURS, SZZ ŠTEVILO ZAVAROVANJ PRI ZAVAROVANJU AO IN ŠTEVILO POLIC PRI ZAVAROVANJU AO+ 1.8 1.6 Število v tisočih 1.4 1.2 1. 8 Število zavarovanj AO Število polic AO+ 6 4 2 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

Povprečna premija glede na število polic se je po nihanju na začetku opazovanega obdobja pozneje zmanjševala in je bila lani skoraj za pol manjša kot v letu 25, medtem ko se je trend povprečne zavarovalnine kljub letnim nihanjem ohranjal na enaki ravni. Vrednost enostavnega škodnega rezultata se je znižala za več kot polovico in je v povprečju znašala 26 %. Delež premije zavarovanja AO+ v premiji premoženjskih zavarovanj je v zadnjem desetletju povprečno znašal 2,9 %, delež zavarovalnin v zavarovalninah premoženjskih zavarovanj pa je bil povprečno pol manjši. 48 49 PREMIJE IN ZAVAROVALNINE ZAVAROVANJA AO+ (v EUR) 5 45 4 35 mio EUR 3 25 2 Premije Zavarovalnine 15 1 5 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214 RAST POVPREČNE PREMIJE IN ZAVAROVALNINE ZAVAROVANJA AO+ (v %) 15 1 5 % Povprečna premija Povprečna zavarovalnina -5-1 -15-2 25 26 27 28 29 21 211 212 213 214

KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV PRI ZAVAROVANJU MOTORNIH VOZIL V SLOVENIJI IN TUJINI OD LETA 1992

14. februar 1992 ustanovitev SZB; ustanovne članice zavarovalnice, ki tržijo zavarovanja AO (in AK): Adriatic, zavarovalna družba d. d., Ljubljanska zavarovalnica, d. d., Zavarovalnica Maribor, d. d., Zavarovalnica Tilia, d. d., Zavarovalnica Triglav, d. d.; poleg njih na slovenskem zavarovalnem trgu deluje še Mercator zavarovalnica, d. d., ki trži le zavarovanja AK oktober 1992 generalna skupščina Sveta birojev sprejme SZB v članstvo Sveta birojev (Council of Bureaux) 1993 Slovenica, zavarovalniška hiša d. d. trži zavarovanja AO in AK 1994 Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) (Ur. l. RS, št. 7/1994) prvi slovenski zakon na področju obveznih zavarovanj v prometu, ki je urejal tri vrste obveznih zavarovanj v prometu (do tedaj je veljal jugoslovanski Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja) 24. februar 1995 ustanovitev škodnega sklada v okviru SZB 1995 Odredba o višini najnižjih začetnih sredstev škodnega sklada (Ur. l. RS, št. 24/1995 (27/1995 popr.)) 1995 Ljubljanska zavarovalnica, d. d., preneha tržiti zavarovanja AO in AK 1996 Koeficient zvišanja najnižjih zavarovalnih vsot iz 12., 19. in 31. člena ZOPZ (Ur. l. RS, št. 29/1996) 1996 SZB pristopi k Multilateralnemu garancijskemu sporazumu 1. januar 1997 preimenovanje/preoblikovanje SZB v SZZ 1. oktober 1997 uveljavitev razširitve Multilateralnega garancijskega sporazuma na Slovenijo 1997 GENERALI zavarovalnica, d. d., trži zavarovanja AO in AK oktober 1998 elektronski zapisniki policije o prometnih nesrečah 1998 Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) (Ur. l. RS, št. 3/1998) april 1999 prosto oblikovanje zavarovalne premije zavarovanja AO 1999 Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP) (Ur. l. RS, št. 57/1999) 1999 Mercator zavarovalnica, d. d., se preimenuje v Krekovo zavarovalnico, d. d., ki še naprej trži zavarovanja AK maj 2 Sporazum o načinu uveljavljanja regresnih zahtevkov, sprejet med članicami SZZ

2 Direktiva 2/26/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Četrta direktiva o zavarovanju AO) (Ur. l. EU, L 181, 2. 7. 2) 21 uvedba registracije motornega vozila brez omejitve veljavnosti prometnega dovoljenja in nalepke o tehničnem pregledu na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-A) (Ur. l. RS, št. 61/2) april 22 uvedba obvezne registracije koles z motorjem in s tem obveznosti sklenitve zavarovanja AO na podlagi ZVCP (Ur. l. RS, št. 3/1998) 22 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-A) (Ur. l. RS, št. 67/22); bistvene novosti: uvedba novega obveznega zavarovanja v prometu zavarovanje odgovornosti lastnikov čolnov, terminološke spremembe, ureditev neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov obveznih zavarovanj v prometu, ukinitev predhodne kontrole in odobritve zavarovalnih pogojev AO ter določitev pristojnosti AZN, uskladitev obveznosti sklenitve zavarovanja AO, prenosa lastništva na vozilu in vračila neizkoriščenega dela zavarovalne premije, kontrole zavarovanja s predpisi o registraciji motornih vozil, razširitev zavarovalnega kritja za celotno območje EU ali EGP s plačilom enotne zavarovalne premije, zakonska ureditev kršitev zavarovalne pogodbe oziroma izgube zavarovalnih pravic, omejenega regresa zavarovalnice ter izključitev iz zavarovanja AO, zvišanje najnižje zavarovalne vsote za osebno škodo, ureditev odgovornosti škodnega sklada v primeru stečaja zavarovalnice, ustanovitev informacijskega centra in odškodninskega urada v okviru SZZ ter ureditev pristojnosti pooblaščencev za obravnavanje odškodninskih zahtevkov 1. julij 23 uveljavitev novega sporazuma v sistemu zelene karte Splošnih pravil (Internal Regulations) 1. maj 24 vstop Slovenije v EU in uveljavitev vseh določb ZOZP-A (v sistemu varstva obiskovalcev začne SZZ opravljati novi funkciji informacijskega centra in odškodninskega urada, članice SZZ pa funkcijo pooblaščencev za obravnavanje odškodninskih zahtevkov tujih zavarovalnic v Sloveniji) 24 Sklep o višini najnižjih začetnih sredstev odškodninskega urada (Ur. l. RS, št. 15/24) 24 Krekova zavarovalnica, d. d., preneha tržiti zavarovanja AK 8. april 25 ustanovitev odškodninskega urada pri SZZ 25 Direktiva 25/14/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Peta direktiva o zavarovanju AO) (Ur. l. EU, L 149, 11. 6. 25) 25 ponovna uveljavitev instituta podaljševanja prometnega dovoljenja ob izpolnjenih obveznostih za udeležbo motornega vozila v prometu na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1A) (Ur. l. RS, št. 35/25)

25 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-B) (Ur. l. RS, št. 13/25) in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZOZP-UPB1) (Ur. l. RS, št. 35/25); bistvena novost: uskladitev zneskov najnižjih zavarovalnih vsot zavarovanja AO z določbo Druge direktive o zavarovanju AO 25 GRAWE Zavarovalnica, d. d., trži zavarovanja AO in AK 25 združitev Adriatica, zavarovalne družbe d. d. in Slovenice, zavarovalniške hiše d. d. v Adriatic Slovenico, Zavarovalno družbo d. d., ki še naprej trži zavarovanja AO in AK maj 26 Svet birojev poleg sistema zelene karte prevzame tudi vodenje in upravljanje škodnih skladov, odškodninskih uradov in informacijskih centrov (institucij sistema varstva obiskovalcev) 26 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-C) (Ur. l. RS, št. 3/26) in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZOZP-UPB2) (Ur. l. RS, št. 11/26); bistvene novosti: obveznost zavarovalnic, da vnaprej plačujejo 6,5-odstotni pavšalni prispevek ZZZS za škodo, ki jo ima le-ta zaradi smrti ali poškodb zavarovanih oseb v prometnih nesrečah, uvedba obveznosti sklepanja zavarovanj AO prek svetovnega spleta 27 Uredba (ES) št. 864/27 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba Rim II) (Ur. l. EU, L 199, 31. 7. 27) 27 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-D) (Ur. l. RS, št. 52/27) in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZOZP-UPB3) (Ur. l. RS, št. 93/27); glavni namen novele ZOZP-D je bil prenos Pete direktive o zavarovanju AO bistvene novosti: redakcijski popravki in pretvorba tolarskih zneskov v evrske, ureditev pravice za pridobivanje policijskih zapisnikov, možnost neposrednega dostopa do registra motornih vozil za sklepanje zavarovanj, povišanje zavarovalnih vsot zavarovanja AO in odprava razlikovanja glede na različne vrste motornih vozil, določitev trimesečnega roka za utemeljen odgovor/ponudbo za odškodnino za vse škode iz zavarovanja AO, opredelitev solidarne odgovornosti za lastnika vlečnega vozila in prikolice, pravica do direktne tožbe zoper tujo odgovornostno zavarovalnico za oškodovanca iz Četrte direktive o zavarovanju AO v državi njegovega stalnega prebivališča, določitev pravic in obveznosti SZZ in zavarovalnic v sistemu zelene karte, izhajajočih iz Splošnih pravil oziroma Multilateralnega sporazuma, razširitev obveznosti škodnega sklada za kritje stvarne škode iz naslova neznanega vozila v primerih hudih telesnih poškodb, ustanovitev registra zavarovalnih primerov pri SZZ in obveznost posredovanja potrdila o škodnem dogajanju na zahtevo zavarovanca 27 na SZZ vzpostavljen Register škod (RŠK) register AO škod, ki ga polnijo zavarovalnice in se uporablja kot osnova za odkrivanje zavarovalniških goljufij na področju AO škod

29 zvišanje najnižjih zavarovalnih vsot zavarovanja AO iz ZOZP (3.7. EUR za osebno škodo, 75. EUR za stvarno škodo) 29 Direktiva 29/13/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Kodificirana direktiva o zavarovanju AO) (Ur. l. EU, L 263, 7. 1. 29) 21 objavljena nova prometna zakonodaja v Sloveniji, ki je namesto v Zakonu o varnosti cestnega prometa urejena v štirih novih zakonih Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) (Ur. l. RS, št. 19/21), Zakonu o cestah (ZCes-1) (Ur. l. RS, št. 19/21), Zakonu o motornih vozilih (ZMV) (Ur. l. RS, št. 16/21) in Zakonu o voznikih (ZVoz) (Ur. l. RS, št. 19/21); vsi navedeni zakoni se uporabljajo od 1. julija 211 21 Obvestilo Evropske komisije (EK) o prilagoditvi nekaterih zneskov, določenih v Direktivi 29/13/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, v skladu z inflacijo (Ur. l. EU, C 332, 9. 12. 21); revalorizirani najnižji zavarovalni vsoti: osebna škoda 5.6. EUR, stvarna škoda 1.12. EUR, ki morata biti v Sloveniji uveljavljeni najpozneje do 1. januarja 217 marec 211 na SZZ vzpostavljen sistem»admiral MIA«za odkrivanje zavarovalniških goljufij na področju AO škod junij 211 Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (Ur. l. RS, št. 48/211) junij 212 zvišanje vnaprejšnje pavšalne odškodnine za škodo, ki jo ima ZZZS zaradi smrti in poškodb zavarovanih oseb v prometnih nesrečah zavarovalnice so jo na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) (Ur. l. RS, št. 4/212) dolžne plačati ZZZS v višini 8,5 % od obračunane kosmate zavarovalne premije za zavarovanje AO 212 zvišanje najnižjih zavarovalnih vsot zavarovanja AO iz ZOZP (5.. EUR za osebno škodo, 1.. EUR za stvarno škodo) 212 ERGO zavarovalnica, podružnica v Sloveniji trži zavarovanja AO in AK 212 Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji trži zavarovanja AK 1. julij 213 vstop Hrvaške v EU in uveljavitev vseh določb Kodificirane direktive 29/13/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti na Hrvaškem avgust 214 Allianz zavarovalnica, podružnica Ljubljana trži zavarovanja AO in AK