Untitled-1

Transkripcija

1 Statistični zavarovalniški bilten 2008

2 Izbrani znameniti Slovenci V letošnji številki biltena želimo s slikovnim gradivom in komentarji simbolično poudariti zgodovinski prispevek in vpliv nekaterih najvidnejših predstavnikov slovenskega naroda na razvoj evropskega in svetovnega znanja, umetnosti in kulture. S svojimi izrednimi intelektualnimi sposobnostmi, znanjem in delovanjem so izbrani velikani slovenskega naroda obogatili svet in se z zlatimi črkami zapisali v svetovno zgodovino. Ob tem se dobro zavedamo, da je predstavljeni izbor portretirancev subjektiven

3 Statistični zavarovalniški bilten 2008 Ljubljana, avgust 2008

4 Izdajatelj SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE, GIZ Gospodarsko interesno združenje slovenskih zavarovalnic Železna cesta 14, p. p SI 1000 LJUBLJANA SLOVENIJA Telefon: (+386 1) Telefaks: (+386 1) Spletna stran: Elektronska pošta: Odgovarja: Mirko KALUŽA, direktor STATISTIČNI ZAVAROVALNIŠKI BILTEN, SZZ, Ljubljana 2008 Besedilo, tabele in grafikone pripravili: Tomaž Mancini, Statistično analitska služba in informatika, Jedrski pool (poglavje V., točka 3), Odbor za izobraževanje (poglavje IV.) Produkcija: Pegaz International d. o. o. Ljubljana Oblikovanje in ilustracije: Katarina Mrvar in Luka Mancini, lukatarina.net Tisk: Littera picta Naklada: 950 izvodov Vse pravice pridržane. Uporaba podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira. Publikacija je na voljo tudi v angleškem jeziku. This publication is also available in English. ISSN

5 Vsebina razvoj slovenskega zavarovalnega trga predgovor i. slovensko gospodarstvo leta 2007 ii. slovensko zavarovalno združenje leta 2007 iii. predstavitev članic slovenskega zavarovalnega združenja (stanje ) Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d. ARAG zavarovanje pravne zaščite, d. d. Generali, Zavarovalnica, d. d. GRAWE, Zavarovalnica, d. d. Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (KAD) KD Življenje, zavarovalnica, d. d. Merkur zavarovalnica, d. d. NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d. Pozavarovalnica Sava, d. d. Pozavarovalnica Triglav RE, d. d. SID Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana (SID PKZ) Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d. Victoria-Volksbanken, zavarovalniška delniška družba, podružnica Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z. Zavarovalnica Maribor, d. d. Zavarovalnica Tilia, d. d. Zavarovalnica Triglav, d. d. iv. zaposleni v zavarovalnicah v. zavarovalna in pozavarovalna dejavnost leta Zavarovalna dejavnost 1.1 Življenjska zavarovanja Dodatna pokojninska zavarovanja (DPZ) 1.2 Vsa druga zavarovanja (neživljenjska oz. premoženjska) 2. Pozavarovalna dejavnost 3. Jedrski pool 4. Podatki po posameznih zavarovalnih vrstah in zavarovanjih 4.1 Nezgodno zavarovanje 4.2 Zdravstveno zavarovanje 4.3 Kasko zavarovanja 4.4 Zavarovanje prevoza blaga 4.5 Premoženjska zavarovanja 4.6 Zavarovanja odgovornosti 4.7 Kreditno zavarovanje 4.8 Kavcijsko zavarovanje in zavarovanje različnih finančnih izgub 4.9 Zavarovanje stroškov postopka in zavarovanje pomoči vi. položaj slovenske zavarovalne dejavnosti v mednarodnem prostoru vii. zgodovinski pregled zavarovalstva na slovenskem etničnem ozemlju

6 Jurij Bartolomej, baron Vega nemško: Georg Freiherr von Vega { } matematik, balistik, artilerijski častnik, izumitelj, avtor logaritmovnika 4

7 Razvoj slovenskega zavarovalnega trga Zavarovanje zneski v tisoč Leto Skupaj Premije Odškodnine Škodni rezultat (%) Letna stopnja rasti* življenje ostalo Skupaj življenje ostalo Skupaj življenje ostalo Skupaj življenje ostalo ,6 33,8 68,5 116,1 123,2 114, ,0 37,4 69,8 111,7 117,8 109, ,0 44,1 72,3 116,8 143,8 108, ,5 29,3 68,1 106,6 108,6 105, ,0 27,6 67,5 111,4 116,3 109, ,0 26,6 67,1 109,8 112,7 108,4 Pozavarovanje zneski v tisoč Leto Skupaj Premije Odškodnine Škodni rezultat (%) Letna stopnja rasti* življenje ostalo Skupaj življenje ostalo Skupaj življenje ostalo Skupaj življenje ostalo ,1 69,6 51,0 132,0 113,9 132, ,1 56,6 52,1 115,1 99,2 115, ,9 25,4 55,1 108,1 97,0 108, ,8 22,0 48,9 108,6 105,7 108, ,3 39,3 56,4 111,9 63,8 112, ,9 42,9 55,9 114,1 109,7 114,2 * Indeks rasti premij je brez upoštevanja inflacije. Vključujoč 5,6 odstotno rast cen življenjskih potrebščin (dec. 2007/dec. 2006) bi bil indeks rasti zavarovalnih premij 103,96 realna premija zavarovanja pa 1,794 milijarde. Viri: SZZ, SURS 5 statistični zavarovalniški bilten 2008

8 Jožef Stefan { } fizik, matematik, pesnik, avtor Stefanove konstante 6 statistični zavarovalniški bilten 2008

9 Predgovor Na slovenskem zavarovalnem trgu je v letu 2007 poslovalo 17 zavarovalnic in dve pozavarovalnici. Članica Slovenskega zavarovalnega združenja ni bila le ena zavarovalnica. Bilten tako prinaša celovit statistični prikaz zavarovalništva v Sloveniji. Ob predstavitvi posameznih članic združenja so navedeni tudi skupni podatki o njihovem poslovanju. Na celotnem zavarovalniškem trgu je konkurenca čedalje močnejša. Ob prizadevanjih, da bi povečale tržni delež, so izkazale večjo stopnjo rasti predvsem manjše zavarovalnice, čeprav še vedno niso pomembno vplivale na zmanjšanje tržne koncentracije. Pet največjih zavarovalnic namreč obvladuje 81,2 odstotka trga. Leto 2007 je bilo še eno uspešnih let slovenskega zavarovalništva. Zavarovalnice so zbrale več kot 1,8 milijarde evrov bruto obračunane premije, kar je za slabih 10 odstotkov več kot leto prej. Delež odškodnin v premijah se je zmanjšal na 54 odstotkov, njihov skupni znesek pa je malce presegel milijardo evrov. Z življenjskimi zavarovanji je bilo zbrane za 609 milijonov evrov bruto obračunane premije, s premoženjskimi zavarovanji pa približno 1,3 milijarde evrov premije. Delež življenjskih zavarovanj se je povečeval hitreje od premoženjskih, tako da se povečuje tudi njihov delež v skupni bruto obračunani premiji in predstavlja 32,18 %. Število zaposlenih v zavarovalnicah in pozavarovalnicah se je povečalo na ali za 1,4 odstotka. V primerjavi z letom 2006 se je delež zavarovalne premije v BDP rahlo znižal na 5,65 odstotka, saj je bila gospodarska rast leta 2007 nominalno višja od nominalne rasti zavarovalne premije. Zaradi skupnih predpisov Evropske unije in tudi zaradi uvedbe evra leta 2007 preteklo poslovno leto zaznamuje povečan interes zavarovalnic iz EU za poslovanje v Sloveniji. Njihova prisotnost še ni izrazita in nima velikega vpliva na poslovanje domačih zavarovalnic. Harmonizacija zavarovalniške zakonodaje in članstvo Slovenije v Evropski monetarni uniji sta pomembni okoliščini, ki vplivata na povečan interes številnih zavarovalnic iz EU, da bi poslovale na našem tržišču. Kljub temu da prisotnost ponudbe po sistemu prostega opravljanja storitev (FOS) še ni tako izrazita, je pričakovati, da se bo kmalu okrepilo in dodatno spodbudilo tržno tekmovanje. Prepričani smo, da bo tudi letošnji Statistični zavarovalniški bilten s tradicionalnim naborom podatkov primeren tako za analitike kot vse tiste, ki želijo vedeti več o slovenskem zavarovalnem trgu. Mirko Kaluža, direktor Uspešno sta poslovali tudi obe pozavarovalnici. Leta 2007 sta zbrali za 206 milijonov evrov bruto obračunane pozavarovalne premije, kar je za 14 odstotkov več kot leta Stopnja rasti odškodnin je bila za dobro odstotno točko nižja, njihov absolutni znesek pa se je povzpel na dobrih 115 milijonov evrov. 7 statistični zavarovalniški bilten 2008

10 Barbara Celjska nemško: Barbara von Cilli, češko/slovaško: Barbora Cellská { } ogrska in češka kraljica, nemško-rimska cesarica, astrologinja, alkimistka 8 statistični zavarovalniški bilten 2008

11 I. Slovensko gospodarstvo leta 2007 Po uspešnem prevzemu evra se je v Sloveniji sprožila rast cen, ki jo je pred tem vlada uspešno zadrževala. Poslovno in politično zaznamujejo leto 2007 predvsem živahna in rekordna nihanja vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi ter vladna kriza, ki se je novembra v parlamentu zaključila z izglasovanjem zaupnice predsedniku vlade. V času priprav na predsedovanje Slovenije Evropskemu svetu v prvi polovici leta 2008 morebitnega odstopa vlade v javnomnenjskih anketah niso podprli niti prebivalci. Slovenija je konec leta 2007 v zanimivi predsedniški kampanji dobila tudi novega predsednika države. Ob tem naj omenimo še nekatere spodbudne spremembe v slovenskem gospodarstvu v letu 2007, kot so razmeroma velika stopnja internacionalizacije, zaprosilo države za vstop v mednarodno Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), prve priprave nekaterih zavarovalnih družb za vstop na Ljubljansko borzo ter začetek konca privatizacije največjih zavarovalnih družb v državi. Inflacija je leta 2007 precej nihala. V prvem četrtletju je bila celo negativna, pozneje pa je začela naraščati in maja dosegla najvišjo mesečno raven 1,2 %. Po poletnih dopustih se je rast cen ponovno okrepila in je tako decembra dosegla 5,6-odstotno stopnjo v primerjavi z decembrom leta Ljudje so najbolj občutili podražitev hrane, ki pa ni edini vzrok prevelike inflacije. Del dviga cen poznavalci pripisujejo tudi podražitvi goriv ter povišanju stroškov proizvajalcev in trgovcev. Bruto domači proizvod (BDP) se je lani v skladu s pričakovanji poznavalcev rekordno povečal. Stopnja njegove rasti je znašala realnih 6,1 %, kar je največ v zadnjih 17 letih. Rast je bila hitrejša v prvi polovici leta, k čemer so prispevale velike naložbe in intenziven izvoz ob ugodni evropski in svetovni konjunkturi. Vrednost BDP po tekočih cenah je znašala 33,542 milijarde, na prebivalca pa ali za 9,6 % več kot leta BDP Slovenije po kupni moči na prebivalca z 89 % še vedno zaostaja za povprečjem EU, a je že prehitel portugalskega. 9 statistični zavarovalniški bilten 2008

12 Izvoz blaga in storitev se je preko leta gibal na mesečni ravni približno 1,5 milijarde, v vsem letu 2007 pa je Slovenija v tujino izvozila za 19,35 milijarde ali nominalno za 15,5 % več kot leto prej. Povečalo se je tudi število trgov, kamor država plasira svoj izvoz. Največ ali 71 % smo izvozili na trge držav EU. V strukturi izvoženih izdelkov prevladujejo avtomobili, bela tehnika in zdravila. Uvoz je tudi lani presegel vrednost izvoza. Mesečno je država uvozila za približno 1,8 milijarde blaga in storitev, v vsem letu pa je bilo uvoza za 21,41 milijarde ali za 16,7 % več kot leta Pokritost uvoza z izvozom se je v primerjavi z letom 2006 zmanjšala, in sicer na 90,4%. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je leta 2007 znašal 1,6 milijarde in se je v enem letu podvojil ter dosegel 4,9 % bruto domačega proizvoda. Rast primanjkljaja gre pripisati predvsem povečanemu uvozu, pripisu dividend tujim lastnikom ter povečanju izdatkov za obresti na najeta posojila. Industrijska podjetja so leta 2007 povečala obseg proizvodnje za slabih 7 %, kar je boljše kot leto prej. Produktivnost dela v industriji pa se je v povprečju povečala za slabih 6 %. Rast obsega proizvodnje je bila največja v predelovalnih dejavnostih, tu pa predvsem v kemični industriji. Dodana vrednost se je povečala za 6,2 %, še najbolj pa v gradbeništvu in finančnih storitvah. Naložb slovenskih podjetij v tujino je vse več. Med 950 naložbeniki prevladujejo trgovska in industrijska podjetja, ki so do zdaj zunaj Slovenije investirala že približno 3,5 milijarde. Med državami, ki so prejele največ slovenskih naložb, so Nizozemska, Avstrija, Nemčija in predvsem države v regiji. Domače naložbe so se leta 2007 okrepile za 36,5 % predvsem na račun vlaganja v prometno infrastrukturo, osnovna sredstva, v gradbene objekte, prevozna sredstva in stanovanja. Skupno so naložbeniki doma porabili 4,7 milijarde. 10 statistični zavarovalniški bilten 2008

13 Plače so se v primerjavi z letom 2006 povečale nominalno in tudi realno. Povprečna mesečna bruto plača v letu 2007 je znašala ali nominalno 5,9 % več, neto plača pa je bila za dobrih 35 % manjša od kosmate, in sicer 834. To pa je nominalno za 7,9 % več kot leto prej. Zaposleni je leta 2007 realno zaslužil za 2,2 % bruto več in za 4,2 % neto več kot leto prej. Ker so plače zaostale za stopnjo inflacije in so prebivalci že zelo občutili povišanje cen, je sindikatom v pogajanjih z vlado uspelo doseči nujne korekcije socialne varnosti. Število brezposelnih oseb se je preko leta še naprej zmanjševalo. Ob koncu decembra je bilo brez dela oseb, kar je za 12,6 % manj kot v predhodnem letu. Ta padec je deloma nastal tudi zaradi popravkov, ki jih je v svojih evidencah opravil Zavod RS za zaposlovanje, pri čemer je upošteval novo zakonodajo, ki je zaostrila merila za dodelitev statusa brezposelne osebe. Decembra je bila stopnja registrirane brezposelnosti 7,3 %, letni povpreček pa je znašal 7,7 %. Osrednji borzni indeks SBI20 na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je sredi poletja leta 2007 dosegel rekordno znamko točk, rekordne znamke pa so dosegli tudi vsi drugi borzni indeksi. Tržna kapitalizacija vseh 188 vrednostnih papirjev je konec decembra znašala rekordnih 26,7 milijarde, kar je za 41 % več kot ob istem času leto prej. Največji mesečni borzni promet je bil realiziran junija 2007, in sicer v vrednosti slabih 183 milijonov. Ugodne borzne razmere pa niso trajale dolgo, saj so vse vrednosti spomladi 2008 zelo padle. Leto 2007 bo v zgodovini Ljubljanske borze vpisano kot najuspešnejše od njene ustanovitve leta Viri: 1. Statistični urad RS (SURS) 2. Banka Slovenije (BS) 3. Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) 4. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) 5. Ljubljanska borza (LB) 6. EUROSTAT 7. AJPES 11 statistični zavarovalniški bilten 2008

14 Herman PotočnikNoordung nemško: Hermann Noordung { } strojni inženir, pionir raketne in vesoljske tehnike 12 statistični zavarovalniški bilten 2008

15 II. Slovensko zavarovalno združenje leta 2007 Članstvo v Slovenskem zavarovalnem združenju se leta 2007 ni povečalo. V združenje je bilo včlanjenih 16 zavarovalnic in dve pozavarovalnici. Med navedeno šestnajsterico sta sicer dve družbi, ki ju zaradi zakonodaje ne štejemo med prave zavarovalnice to sta Kapitalska družba (KAD) in Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) in ju imenujemo»druge članice SZZ«. V letu 2008 pa je pričakovati povečanje članstva, saj se za poslovanje na slovenskem zavarovalnem trgu resno zanimajo tudi nekatere zavarovalnice iz EU, ki nameravajo poleg drugega tržiti tudi avtomobilska zavarovanja. V tem primeru pa se morajo včlaniti v Škodni sklad, ki deluje pri združenju. Delo združenja usmerja in nadzoruje Svet združenja. Direktor združenja vodi strokovne službe in je odgovoren za izvrševanje sklepov sveta SZZ ter za udejanjanje načrtov, ki jih sprejema najvišji organ združenja skupščina. Pri svojem delu se združenje povezuje v mednarodna strokovna združenja, kot so Evropsko združenje zavarovalnih združenj (CEA), Svet birojev zelene karte (COB) in Mednarodno združenje za pomorska in transportna zavarovanja (IUMI). Vsa dela in naloge združenja je leta 2007 opravilo 15 zaposlenih, ki so usklajevali delo sestankov vseh delovnih skupin, sestavljenih iz delegatov članic združenja. Število zaposlenih se od leta 2006 ni povečalo, čeprav je obseg nalog in del vsako leto večji. Del dejavnosti združenja je določen z zakoni in predpisi, ki urejajo delovanje Biroja zelene karte, Škodnega sklada, Odškodninskega urada, Informacijskega centra, Škodnega registra in Registra AO zavarovanj. Druge naloge se opravljajo v skladu s potrebami, interesi in predlogi članic združenja. Nekatere naloge izpostavljamo v nadaljevanju. Preteklo poslovno leto je bilo zelo razgibano. Odbori in sekcije ter komisije premoženjskih in osebnih zavarovanj so s pripombami aktivno sodelovali pri spremembah nacionalne zakonodaje, povezane z zavarovalništvom in predpisi EU. Razpravljali so tudi o predlogu direktive Solventnost II. Aktuarji so nadaljevali z delom na zavarovalnem statističnem standardu, ki ga mora po zavarovalniškem zakonu sprejeti Slovensko zavarovalno združenje. Računovodje in finančniki so opozorili na neskladnost nekaterih določb Zakona o zavarovalništvu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) in predlagali izdelavo skrajšanih bilančnih shem, ki bi bile usklajene z MSRP in primerne za javno objavo. Dinamično je bilo na področju zdravstvenih zavarovanj, kjer so zavarovalnice kljub različnim tržnim pozicijam našle skupni jezik za urejanje zadev z drugimi sodelujočimi v zdravstvenem sistemu. K večji dinamičnosti na zavarovalniškem trgu je pomembno prispevala tudi močnejša konkurenca med članicami, ki se kaže v povečanem oglaševanju novih zavarovalnih produktov. Združenje je zaradi novih predpisov EU za avtomobilska zavarovanja (peta direktiva) in njihovega prenosa v nacionalno zakonodajo ter zaradi interesa članic zasnovalo nove baze podatkov, ki bodo pripomogle k hitrejšemu in učinkovitejšemu sledenju začrtanim poslovnim ciljem članic. Z uvedbo registra avtomobilskih zavarovanj se je porodila tudi možnost odkrivanja zavarovalniških goljufij. V skladu s predpisi EU deluje na spletni strani združenja Informacijski center, ki je v pomoč zavarovancem, lastnikom vozil. Od vzpostavitve maja leta 2004 je center doživel že približno vpogledov. Pri združenju delujeta na področju avtomobilskih zavarovanj in na podlagi predpisov 13 statistični zavarovalniški bilten 2008

16 EU tudi Odškodninski urad in Škodni sklad. Statistika Škodnega sklada kaže, da so 484 škod povzročili vozniki nezavarovanih motornih vozil, 373 škod pa vozniki neznanih motornih vozil. Vsota obeh številk komaj preseže dva odstotka vseh prometnih nezgod in posledičnih škod, ki so se pripetile leta Skupina predstavnikov pozavarovalnic Sava in Triglav RE je leta 2007 aktivno sodelovala z AZN in Ministrstvom za finance pri pripravi sprememb in dopolnitev Zakona o zavarovalništvu z namenom implementiranja pozavarovalne direktive v nacionalno zakonodajo. Novi zakon je bil sprejet oktobra. Na podlagi Zakona o zavarovalništvu pri združenju deluje mediacijski center, ki potrošnikom zavarovalnih storitev in zavarovalnicam omogoča zunajsodno reševanje sporov. Praktične primere obravnav, leta 2007 jih je bilo 123, kar je manj kot leto prej, združenje objavlja v svojem glasilu Informator. Udeleženci mediacij so v izpolnjenih vprašalnikih izrazili zadovoljstvo z vodenjem postopkov. Nekaj predlogov (36) za obravnave je leta 2007 prejel tudi varuh pravic s področja zavarovalništva, mirovalo pa ni niti razsodišče, ki rešuje spore med zavarovalnicami oziroma članicami združenja. Združenje je v skladu z zavarovalniškim zakonom pooblaščeno za izobraževanje in izvajanje izpitov za zavarovalniške zastopnike in posrednike. Leta 2007 se je na izpit prijavilo kandidatov, dve tretjini sta jih preizkus znanja uspešno opravili. Od leta 2000, ko je združenje začelo izvajati izpite, do konca leta 2007 je uspešno opravilo preizkus znanja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja kandidatov, za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja pa 989 kandidatov. Skupno je v Sloveniji že zavarovalnih zastopnikov in posrednikov z ustreznim potrdilom o potrebnem znanju za opravljanje tega dela. Služba za izobraževanje pri SZZ je leta 2007 med drugim pripravila tudi program srednješolskega izobraževanja za poklic ekonomski tehnik za področje zavarovalništva in program višješolske študijske smeri za poklic ekonomist za področje zavarovalništva. Ob koncu leta 2007 je Slovensko zavarovalno združenje v okviru priprav na predsedovanje Republike Slovenije Evropskemu svetu v Ljubljani sprejelo nekaj delegacij iz različnih nacionalnih zavarovalnih združenj in CEA. Na pobudo SZZ je predstavnica Stalnega predstavništva Republike Slovenije v Bruslju, pristojna za zavarovalništvo, udeležencem seje Odbora za enotni trg pri CEA predstavila aktivnosti države na področju zavarovalništva za čas predsedovanja EU. 14 statistični zavarovalniški bilten 2008

17 Organigram grafična ponazoritev organiziranosti združenja (stanje: julij 2008) SKUPŠČINA SVET DIREKTOR Služba za splošno organizacijske zadeve in računovodstvo Razsodišče* Varuh pravic s področja zavarovalništva* Mediacijski center* Biro zelene karte Informacijski center Odškodninski urad Škodni sklad Svet Biroja zelene karte Komisija škodnega sklada Strokovni odbor Biroja zelene karte Služba za AO zavarovanje Služba za osebna zavarovanja Služba za premoženjska zavarovanja Statistično analitska služba in informatika Služba za izobraževanje Odbor za zavarovanje motornih vozil Odbor za življenjska in nezgodna zavarovanja Odbor za premoženjska zavarovanja Odbor za informatiko Odbor za izobraževanje Komisija za prepre čevanje zavarovalniških zlorab Odbor za prostovoljna zdravstvena zavarovanja Odbor za prostovoljna pokojninska zavarovanja Sekcija za kmetijska zavarovanja Odbor za transportna in kreditna zavarovanja Finančna sekcija Uredniški odbor Aktuarska sekcija Organizacijski odbor Dnevov slov. zavarovalništva Izpitni odbor Pravna sekcija Komisija za preprečevanje pranja denarja Komisija za računovodskodavčne zadeve Sekcija za notranjo revizijo * SZZ zagotavlja le sredstva za delo 15 statistični zavarovalniški bilten 2008

18 Jože Plečnik { } arhitekt 16

19 III. Predstavitev članic Slovenskega zavarovalnega združenja (stanje ) Leto 2007 so zaznamovali veliki premiki v poslovanju, njegovem nadaljnjem širjenju v tujino, reorganizaciji in vodenju zavarovalnih družb v Sloveniji. Internacionalizacija slovenskega gospodarstva je dobro prežela tudi zavarovalništvo. Zunaj Slovenije deluje že pet slovenskih zavarovalnih oziroma pozavarovalnih družb. Tu mislimo na zavarovalne družbe, ki so bile v Sloveniji ustanovljene s slovenskim kapitalom in v zadnjem času vse bolj širijo svoje poslovanje na trge zunaj Slovenije. Po ocenah zavarovalniških strokovnjakov so te zavarovalnice leta 2007 zbrale s prodajo zavarovanj zunaj Slovenije približno 200 milijonov evrov bruto obračunane premije, kar je več, kot so uspele v Sloveniji zbrati zavarovalnice z deležem tujega kapitala. Med slovenskimi zavarovalnicami, ki poslujejo zunaj Slovenije, je najbolj prodorna zavarovalnica Triglav. Posluje predvsem v državah JV Evrope, tj. na Hrvaškem, v Črni gori, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji, na Češkem in Slovaškem ter na Nizozemskem. V teh državah dosega njen tržni delež nekaj odstotkov, v poslovni skupini zavarovalnice Triglav pa njena premija iz»tujine«predstavlja že 15 % vse v skupini zbrane premije. Zavarovalnica Maribor posluje na Hrvaškem, pozavarovalnica Sava pa v Srbiji, na Kosovu in v Makedoniji. Zavarovalnica Adriatic Slovenica posluje v Srbiji, načrtuje pa tudi specializacijo portfelja, tj. prenos življenjskih zavarovanj na sestrsko zavarovalnico KD Življenje. Ta posluje pod imenom KD Life na Hrvaškem, v Romuniji, Bolgariji, Ukrajini in na Slovaškem. Ob tem naj pojasnimo, da se je zaradi krepitve korporativne identitete Skupine KD Group, ki je lastnica zavarovalnice Slovenica Življenje, d. d., leta 22. avgusta 2007 preimenovala v Zavarovalnico KD Življenje, d. d. Marca leta 2007 pa je ta specializirana zavarovalnica še pod starim imenom prejela priznanje za kakovost certifikat ISO Občutki, ki jih zdaj naše zavarovalnice doživljajo pri poslovanju zunaj države, so podobni občutkom zavarovalnic s tujim kapitalom, ki so v Slovenijo prišle še pred njeno osamosvojitvijo oziroma takoj, ko so domači predpisi omogočali ustanovitev delniških družb. Med njimi so zavarovalnice GRAWE, Generali in Merkur. Pomemben delež neslovenskega kapitala ima tudi življenjska zavarovalnica NLB Vita. Pozneje so se jim pridružile še zavarovalnice ARAG in Victoria-Volksbanken ter Wiener Städtische in Allianz Hungaria. Slednji dve sta že zaprosili za članstvo v združenju. Vstop na slovenski trg je napovedala tudi švicarsko-irska zavarovalnica Zürich Insurance Ireland Ltd. Global Corporate Ireland s sedežem v Dublinu, ki se prav tako namerava včlaniti v Slovensko zavarovalno združenje, saj bo tržila tudi avtomobilska zavarovanja. Zavarovanja namerava tržiti neposredno, tj. po sistemu FOS brez ustanovitve podružnice. Takega primera v SZZ do zdaj še ni bilo, zato je združenje prilagodilo svoj statut, ki zdaj zavarovalnicam omogoča pridobiti redno in izredno članstvo. Najmlajša zavarovalnica z deležem tujega kapitala na slovenskem trgu pa je Prva osebna zavarovalnica, katere petinski solastnik je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Registrirana je za trženje vseh oblik osebnih zavarovanj, za članstvo v SZZ pa še ni zaprosila. 17 statistični zavarovalniški bilten 2008

20 Na slovenskem zavarovalnem trgu se torej napovedujejo zanimive spremembe: združenju se obeta razširitev članstva, vse bolj pa se na trgu povečuje mednarodna zavarovalniška konkurenca (6. junija 2008 je bilo na spletnih straneh AZN za poslovanje v Sloveniji prijavljenih 441 tujih zavarovalnic). Potrošnikom zavarovalnih storitev bo na voljo pestrejša paleta zavarovalnih produktov. Upravičeno lahko pričakujemo nadaljnjo rast bruto obračunane premije za približno 10 %. Na spodnjem seznamu objavljamo imena 22 zavarovalnih in pozavarovalnih družb, ki so ob zaključku redakcije, tj. 30. junija 2008, delovale v Sloveniji. Doseženo bruto obračunano zavarovalno in pozavarovalno premijo za leto 2007 v zneskih, grobo zaokroženih navzgor, pa objavljamo le za 18 članic SZZ. Na predstavitvenih straneh, ki sledijo tabelam s tržnimi deleži, se članice predstavljajo z najnovejšimi splošnimi in identifikacijskimi podatki. Prikazane so spremembe v sestavi njihovih uprav, v številu poslovnih enot najvišje ravni, v lastniškem kapitalu, številu zaposlenih, v premiji in sestavi portfelja. Podružnica zavarovalne družbe Wiener Städtische, zavarovalnica Allianz Hungaria, zavarovalnica Zürich Insurance Ireland Ltd. Global Corporate Ireland in Prva osebna zavarovalnica še niso članice SZZ, zato jih navajamo v ležečem tisku, brez navedbe premije. Podatkov o njih prav tako ni v tabelah in grafih. Šestnajst družb, tj. zavarovalnic in drugih članic SZZ, je leta 2007 zbralo za 1,894 milijarde bruto obračunanih premij, od tega 1,285 milijarde s premoženjskimi zavarovanji in 609 milijonov življenjskimi zavarovanji. Skupni znesek bruto obračunanih premij se je od leta 2006 povečal za 9,8 %, kar je manj kot leto prej. Manjšo rast kot leta 2006 so doživela tako življenjska zavarovanja (12, 9 %) kot tudi premoženjska (8,5 %). Skupaj s premijo ljubljanske podružnice zavarovalnice v milijonih Kompozitne zavarovalnice: Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d., Koper Zavarovalnica Maribor, d. d., Maribor Zavarovalnica Tilia, d. d., Novo mesto Generali, Zavarovalnica, d. d., Ljubljana Merkur zavarovalnica, d. d., Ljubljana GRAWE, Zavarovalnica, d. d., Maribor Victoria-Volksbanken, d. d., podružnica, Maribor Wiener Städtische zavarovalnica, d. d., podružnica, Ljubljana (ni članica SZZ) Allianz Hungaria ZRT, podružnica Ljubljana (ni članica SZZ) Zürich Insurance Ireland Ltd. Global Corporate Ireland (ni članica SZZ) Specializirane zavarovalnice: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z., Ljubljana KD Življenje, zavarovalnica, d. d., Ljubljana TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., Koper NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d., Ljubljana SID Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana (SID PKZ) ARAG, zavarovanje pravne zaščite, d. d., Ljubljana Prva osebna zavarovalnica, d. d. (ni članica SZZ) Druge članice SZZ: Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana (KAD) Sklad obrtnikov in podjetnikov, Ljubljana (SOP) Pozavarovalnice: Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana Pozavarovalnica Triglav RE, d. d., Ljubljana , , statistični zavarovalniški bilten 2008

21 Wiener Städtische, ki nam je posredovala podatke o zbrani premiji v letu 2007 (skupaj 7, , od tega 1, iz premoženjskih zavarovanj in iz življenjskih zavarovanj), je bilo v Sloveniji leta 2007 zbrane bruto obračunane premije. Skupna in tudi posamična stopnja rasti kosmatih odškodnin po glavni delitvi portfelja sta zaostajali za rastjo premij. Zavarovalnice so leta 2007 zavarovancem izplačale za 1,023 milijarde odškodnin, od tega pri življenjskih zavarovanjih 162 milijonov, pri premoženjskih zavarovanjih pa 861 milijonov. Klasične zavarovalnice, tj. tiste, ki poslujejo po Zakonu o zavarovalništvu, so zbrale veliko večino ali 1,771 milijarde bruto obračunanih premij. To pa je 93,5 % vse zbrane premije ali več kot leta Druge članice SZZ, tj. KAD in SOP, so zbrale 123 milijonov ali 6,5 % vse zbrane bruto obračunane premije. Med klasične zavarovalnice se leta 2007 uvrščajo vse premoženjske zavarovalnice, zato je znesek premij premoženjskih zavarovanj, ki so ga ustvarile klasične zavarovalnice (1,245 milijarde ), enak znesku premije premoženjskih zavarovanj celotnega trga. Znesek premij življenjskih zavarovanj klasičnih zavarovalnic (486 milijonov ) pa je manjši od zneska vseh premij teh zavarovanj na trgu. Tržni deleži največjih zavarovalnic so se tik pod vrhom spet spremenili. Na prvem mestu je s 37,36 % zelo zanesljivo zavarovalnica Triglav, drugo mesto je obdržala zavarovalnica Adriatic Slovenica (13,24 %), na tretje pa se je povzpela zavarovalnica Maribor (12,37 %). Na četrto mesto s tržnim deležem 11,98 % se je morala umakniti Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. V nadaljevanju lestvice sledijo zavarovalnice, katerih tržni delež še ni dosegel deset odstotkov, a je med njimi Število zavarovalnih družb v posameznih letih glede na različne kriterije Leto Število dejavnih družb na zavarovalnem trgu* zavarovalne družbe pozavarovalne družbe skupaj družbe od tega članice SZZ Zavarovalne družbe glede na različne kriterije glede na zakon** delujejo po zakonu o zavar. (zavarovalnice) ne delujejo po zakonu o zavar. (druge družbe) glede na portfelj kompozitne samo življenjske samo premoženjske po organizacijski obliki delniške družbe vse z več. deležem tujega kapitala vzajemne družbe drugo Podružnice zavarovalnic iz držav EU*** * Družbe, ki so delovale na trgu v posameznih letih in katerih premija za navedena leta je vključena v zavarovalno statistiko pri SZZ. ** Družbe glede na veljavni zakon o zavarovalništvu v posameznih letih. *** V seštevke in drugo statistiko v biltenu so vključeni le podatki ene od podružnic. 19 statistični zavarovalniški bilten 2008

22 zaznati zavarovalniške gazele, saj so se odlikovale po veliki rasti poslovne učinkovitosti, ki jo v biltenu merimo s premijo na zaposlenega. To so življenjska zavarovalnica KD Življenje, TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica ter avstrijski zavarovalnici Victoria-Volksbanken in ARAG. Videti je, da je prihodnost na strani specializiranih zavarovalnic. Za bralce so vselej zanimivi podatki o poslovanju zavarovalnic s tujim kapitalom, in sicer ne glede na to, v kakšnem deležu je ta zastopan v družbi. Na slovenskem trgu so bile leta 2007 v celotni ali delno v lasti tujega kapitala naslednje zavarovalnice članice SZZ, ki jih navajamo z odstotkom tujega kapitala in po velikosti njihovega tržnega deleža na slovenskem zavarovalnem trgu: Generali (100 %, TD 2,90 %), Merkur (100 %, TD 2,18 %), NLB Vita (50 %, TD 1,92 %), GRAWE (100 %, 1,90 %), ARAG (100%, TD 1,06 %) in Victoria-Volksbanken (100%, TD 0,03 %). Skupaj so zbrale za bruto obračunane premije, kar je 9 % vse v Sloveniji zbrane zavarovalne premije. Delež zavarovalnic s tujim kapitalom se vztrajno povečuje. Od leta 2006 se je na primer povečal za pol odstotne točke. Če bi prišteli k vsej bruto obračunani premiji še realizacijo zavarovalnice Wiener Städtische (WS) v znesku , bi bila skupna premija na slovenskem zavarovalnem trgu , premija zgoraj navedenih zavarovalnic z deležem neslovenskega kapitala pa Delež zavarovalnice WS bi tedaj znašal 0,38 %, kar bi to zavarovalnico uvrstilo med sedemnajsterico, in sicer na 14. mesto pred Sklad obrtnikov in podjetnikov. Le neznaten delež, nekaj stotink odstotka tujega, bolj kot ne historičnega kapitala, imata še zavarovalnici Adriatic Slovenica in KD Življenje, ki ju ne štejemo v družbo navedenih zavarovalnic. Tržni deleži zavarovalnic 2007* v % Zavarovalnice vsa Vrsta zavarovanj življenjska neživljenjska Skupaj Triglav Adriatic Slovenica Maribor Vzajemna Tilia KD Življenje Generali TRIGLAV, Zdravstvena Merkur NLB Vita GRAWE SID PKZ ARAG Victoria-Volksbanken 100,00 39,95 14,16 13,23 12,81 3,28 3,24 3,10 2,91 2,33 2,06 2,04 0,79 0,07 0,03 100,00 46,31 3,50 13,09 1,95 11,78 3,84 7,22 7,20 5,01 0,09 100,00 37,55 18,20 13,29 17,66 3,78 2,81 4,01 0,48 0,11 0,91 1,09 0,09 0,01 * Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij 14 zavarovalnic, ki poslujejo po ZZavar ( ). Tržni deleži pozavarovalnic 2007* v % Pozavarovalnice Vrsta zavarovanj Skupaj Sava Triglav RE vsa 100,00 57,50 42,50 življenjska 100,00 74,53 25,47 neživljenjska 100,00 57,44 42,56 * Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij pozavarovalnic ( ). Tržni deleži drugih članic SZZ 2007* v % Druge članice Skupaj Kapitalska družba (KAD) Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) vsa 100,00 96,38 3,62 Vrsta zavarovanj življenjska neživljenjska 100,00 96,38 3,62 100,00 * Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij 2 drugih članic SZZ ( ). V tej tabeli so prikazane družbe, ki ne poslujejo v celoti po Zakonu o zavarovalništvu (ZZavar). 20 statistični zavarovalniški bilten 2008

23 Tržni deleži zavarovalnic in drugih članic SZZ 2007* Zavarovalnice in druge članice SZZ vsa Vrsta zavarovanj življenjska neživljenjska v % Skupaj Triglav Adriatic Slovenica Maribor Vzajemna Kapitalska družba (KAD)** Tilia KD Življenje Generali TRIGLAV, Zdravstvena Merkur NLB Vita GRAWE SID PKZ Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP)** ARAG Victoria-Volksbanken 100,00 37,36 13,24 12,37 11,98 6,25 3,06 3,03 2,90 2,72 2,18 1,92 1,90 0,74 0,23 0,06 0,03 100,00 36,97 2,80 10,45 19,43 1,56 9,41 3,07 5,76 5,75 4,00 0,73 0,08 100,00 37,55 18,20 13,29 17,66 3,78 2,81 4,01 0,48 0,11 0,91 1,09 0,09 0,01 * Tržni deleži glede na skupni znesek vse bruto obračunane premije 14 zavarovalnic in 2 drugih članic SZZ ( ). ** Zavarovalne družbe, ki glede na Zakon o zavarovalništvu ne sodijo med klasične zavarovalnice, zato jih imenujemo»druge članice SZZ«. Tržni deleži zavarovalnic z življenjskimi zavarovanji 2007 zneski v Zavarovalnice in druge članice SZZ vsa Premija življenjskih zavarovanj od tega DPZ premija ŽZ brez DPZ Tržni delež* (%) Skupaj Triglav Kapitalska družba (KAD) Maribor KD Življenje Merkur NLB Vita GRAWE Adriatic Slovenica Generali Tilia Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) Victoria-Volksbanken ,00 44,32 13,52 12,17 7,46 7,44 5,17 3,47 3,40 2,02 0,94 0,10 * Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij zavarovalnih družb z življenjskimi zavarovanji brez premije DPZ ali dodatnih pokojninskih zavarovanj po ZPIZ-1 ( ). Poslovna učinkovitost (po)zavarovalnic in nominalna rast njihove premije 2007 (Po)zavarovalnice (vrstni red po premiji na zaposlenega) Število redno zaposlenih* vsa (1000 ) Bruto obračunana premija na zaposlenega ( ) Indeks rasti (2006 = 100) Vse skupaj Skupaj pozavarovalnice Triglav RE Sava Skupaj zavarovalnice in druge članice SZZ NLB Vita Kapitalska družba (KAD) Vzajemna TRIGLAV, Zdravstvena KD Življenje Merkur SID Prva kreditna zavarovalnica Triglav Maribor Adriatic Slovenica Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) Generali GRAWE Tilia Victoria-Volksbanken ARAG ,1 114,2 114,1 109,8 119,1 106,2 103,7 129,7 148,6 109,3 125,0 107,3 111,4 107,6 96,4 123,7 111,5 112,6 179,1 133,7 * Zaposleni po stanju statistični zavarovalniški bilten 2008

24 Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d. A I E T F Ljubljanska 3a, SI 6503 Koper/Capodistria info@adriatic-slovenica.si (+386 5) (+386 5) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Člani uprave: Janez BOJC Gabrijel ŠKOF T (+386 5) Milena GEORGIEVSKI, Matej CERGOLJ, Marko REMS Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež (od ): Od tega: Bruto obračunana premija 2007: splošna delniška družba 20. november poslovnih enot 0 % 100 % KD Holding, d. d., Ljubljana 100 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Druga odgovornost 2,2 % Ostalo 2,1 % Življenje 6,8 % Nezgode 7,9 % AO 23,8 % Zdravje 35,7 % Premoženje 7,4 % Avto kasko 14,2 % 22 statistični zavarovalniški bilten 2008

25 ARAG zavarovanje pravne zaščite, d. d. A I E T F Železna cesta 14, SI 1000 Ljubljana info@arag.si (+386 1) (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Član uprave: dr. Herbert KITTINGER Robert KALCHER T (+386 1) Marko VONČINA Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: specializirana zavarovanje stroškov postopka delniška družba 10. marec sedež 100 % 100 % ARAG Österreich Allgemeine Rechtsschutzversicherung AG, Dunaj 100 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Stroški postopka 100,0 % 23 statistični zavarovalniški bilten 2008

26 GENERALI Zavarovalnica, d. d. Ljubljana A I E T F Kržičeva 3, SI 1000 Ljubljana info@generali.si (+386 1) (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Član uprave: Werner MOERTEL Gregor PILGRAM T (+386 1) mag. Sebastijan ŽLEBNIK Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: splošna delniška družba 18. marec sedež 100 % 100 % Generali Holding Vienna, AG, Dunaj 53 % Interunfall Versicherung, AG, Dunaj 47 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Ostalo 2,0 % Druga odgovornost 3,0 % Nezgode 7,8 % Avto kasko 12,3 % Premoženje 15,7 % Življenje 34,1 % AO 25,1 % 24 statistični zavarovalniški bilten 2008

27 GRAWE Zavarovalnica, d. d. A I E T F Gregorčičeva 39, SI 2000 Maribor grawe@grawe.si (+386 2) (+386 2) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Člana uprave: Mag. Dr. Othmar EDERER mag. Božo EMERŠIČ, MBA T (+386 2) mag. Klaus SCHEITEGEL, Marko MIKIČ Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: splošna delniška družba 23. januar poslovna enota 100 % 100 % Grazer Wechselseitige Versicherung, AG, Graz 100 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Življenje 67,5 % Druga odgovornost 0,7 % Ostalo 0,1 % AO 8,4 % Nezgode 9,8 % Premoženje 10,2 % Avto kasko 3,3 % 25 statistični zavarovalniški bilten 2008

28 Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. A I E T F Dunajska cesta 119, SI 1000 Ljubljana info.kad@kapitalska-druzba.si (+386 1) (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Članici uprave: Boris ZUPANČIČ mag. Uroš ROŽIČ T (+386 1) mag. Helena BEŠTER, mag. Mateja BOŽIČ Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: gospodarska družba, ustanovljena po ZPIZ delniška družba 18. december sedež 0,0 % 100 % Republika Slovenija 100 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Pokojnine 100,0 % 26 statistični zavarovalniški bilten 2008

29 KD Življenje, zavarovalnica, d. d. A I E T F Celovška 206, SI 1000 Ljubljana info@kd-zivljenje.si (+386 1) (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Člana uprave: dr. Draško VESELINOVIČ Matija ŠENK T (+386 1) Mateja KERŽIČ, dr. Darko MEDVED Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: življenjska delniška družba 3. januar sedež 0,0 % 100 % KD Holding, d. d., Ljubljana 100 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Življenje 100,0 % 27 statistični zavarovalniški bilten 2008

30 MERKUR zavarovalnica, d. d. A I E T F Dunajska 58, SI 1000 Ljubljana info@merkur-zav.si (+386 1) (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Člana uprave: Alois SUNDL Denis STROLIGO T (+386 1) Mojca ANDROJNA, Andrej OSTERC Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: splošna delniška družba 18. november poslovalnica 100 % 100 % Merkur Versicherung, AG, Graz 100 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Življenje 85,0 % Premoženje 3,0 % Nezgode 11,5 % Ostalo 0,5 % 28 statistični zavarovalniški bilten 2008

31 NLB Vita življenjska zavarovalnica, d. d. A E T F Trg republike 3, SI 1000 Ljubljana info@nlbvita.si (+386 1) (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Član uprave: Johan DAEMEN Barbara SMOLNIKAR T (+386 1) Pavel GOJKOVIČ Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: življenjska + nezgode delniška družba 4. junij sedež 50 % 100 % KBC Insurance NV, Leuven, Belgija 50 % Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana 50 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Življenje 96,1 % Nezgode 3,9 % 29 statistični zavarovalniški bilten 2008

32 Pozavarovalnica SAVA, d. d. A I E T F Dunajska cesta 56, SI 1000 Ljubljana info@sava-re.si (+386 1) (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Član uprave: mag. Marko POGAČNIK Dušan ČEČ T (+386 1) mag. Zvonko IVANUŠIČ Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež ( ): Od tega: Bruto obračunana premija 2007: pozavarovalnica delniška družba 28. december sedež 2,9473 % 42,8462 % Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana 25,0000 % Poteza naložbe, d. o. o., Ljubljana 5,0000 % Hypo banka, d. d., Ljubljana 4,7685 % Nova KB Maribor, d. d., Maribor 4,6561 % Kapitalska družba, d. d., ZVPSJU Ljubljana 3,4216 % Sestava pozavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Premoženje 42,5 % AO 23,2 % Druga odgovornost 2,9 % Avto kasko 17,8 % Krediti 1,3 % Ostalo 4,4 % Nezgode 7,9 % 30 statistični zavarovalniški bilten 2008

33 Pozavarovalnica Triglav RE, d. d. A E T F Miklošičeva 19, SI 1000 Ljubljana mail@triglavre.si (+386 1) (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Članica uprave: mag. Andrej KOCIČ Gojko KAVČIČ T (+386 1) Milena URŠIČ Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: pozavarovalnica delniška družba 31. december sedež 0,0 % 100 % Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana 87,00 % Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana 5,00 % Maksima Holding, d. d., Ljubljana 2,00 % Petrol, d. d., Ljubljana 2,00 % Sava, d. d., Kranj 2,00 % FMR, d. d., Idrija 1,33 % Helios, d. d., Domžale 0,67 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Premoženje 49,2 % Prevoz blaga 1,3 % AO 20,2 % Avto kasko 16,4 % Nezgode 2,1 % Finančne izgube 2,1 % Druga odgovornost 2,4 % Ostalo 6,3 % 31 statistični zavarovalniški bilten 2008

34 SID prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana A I E T F Josipine Turnograjske 6, SI 1000 Ljubljana info@sid-pkz.si (+386 1) , (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Član uprave: Jožef BRADEŠKO Ladislav ARTNIK T (+386 1) dr. Rasto HARTMAN Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: kreditna/izvozni in domači krediti delniška družba 31. december sedež 0,0 % 100 % SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (SID banka) 100 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Izvozni in domači krediti 100,0 % 32 statistični zavarovalniški bilten 2008

35 Sklad obrtnikov in podjetnikov A E T F Vošnjakova 6, SI 1000 Ljubljana info@sop.si (+386 1) (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Član uprave: dr. Jaka VADNJAL mag. Bojan JEAN T (+386 1) Andrej SAJOVIC Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Bruto obračunana premija 2007: pokojninska družba sklad 23. avgust sedež 0,0 % ni delniška družba Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Pokojnine 100,0 % 33 statistični zavarovalniški bilten 2008

36 TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d. A I E T F Pristaniška ulica 10, SI 6000 Koper/Capodistria centrala@zdravstvena.net (+386 5) (+386 5) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Člani uprave: mag. Vladimir Mišo ČEPLAK dr. Danijel STARMAN T (+386 5) mag. Ivan GRACAR, Gregor STRMČNIK, mag. Simon VIDMAR Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: zdravstvena delniška družba 18. november (centrala Koper, pisarna centrale Ljubljana) 0,0 % 99,96 % Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana 99,51 % Merkur, d. d., Naklo 0,21 % SCT, d. d., Ljubljana 0,15 % Energoplan, d. d., Ljubljana 0,05 % Futura, FMLY, d. o. o., Ljubljana 0,04 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Zdravje 100,0 % 34 statistični zavarovalniški bilten 2008

37 VICTORIA-VOLKSBANKEN, zavarovalniška delniška družba Podružnica za Slovenijo A E T F Ulica heroja Bračiča 6, SI 2000 Maribor info@victoria-volksbanken.si (+386 2) (+386 2) Poslovodja podružnice: Anton SIMMLINGER T (+386 2) Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: splošna podružnica zavarovalnice iz EU 25. maj sedež 100 % 100 % ERGO International AG, Düsseldorf, Nemčija 74,60 % Österreichische Volksbanken AG, Dunaj, Avstrija 25,40 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Življenje 86,3 % Premoženje 4,9 % Nezgode 8,8 % 35 statistični zavarovalniški bilten 2008

38 VZAJEMNA, zdravstvena zavarovalnica, d. v. z. A I E T F Vošnjakova 2, SI 1000 Ljubljana info@vzajemna.si (+386 1) (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Član uprave: mag. Franci STRAJNAR (do ) dr. Boštjan AVER T (+386 1) mag. Peter PUSTATIČNIK Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Bruto obračunana premija 2007: zdravstvena vzajemna družba 1. november sedež + 9 poslovnih enot sedež 0,0 % ni delniška družba Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Zdravje 99,97 % Nezgode 0,03 % 36 statistični zavarovalniški bilten 2008

39 Zavarovalnica MARIBOR, d. d. A I E T F Cankarjeva 3, SI 2000 Maribor info@zav-mb.si (+386 2) (+386 2) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Člani uprave: Matjaž KOVAČIČ Drago COTAR T (+386 2) Srečko ČEBRON, David KASTELIC, Marko PLANINŠEC, Srečko ČARNI (delavski direktor) Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: splošna delniška družba 26. december poslovnih enot 0,0 % 99,15 % Nova KB Maribor, d. d., Maribor 49,96 % Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana 45,79 % Probanka, d. d., Maribor 2,60 % Perutnina Ptuj, d. d., Ptuj 0,80 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Življenje 27,2 % Ostalo 2,9 % Nezgode 8,0 % Druga odgovornost 2,3 % Avto kasko 18,4 % AO 27,6 % Premoženje 13,7 % 37 statistični zavarovalniški bilten 2008

40 Zavarovalnica TILIA, d. d. A I E T F Seidlova 5, SI 8000 Novo mesto info@zav-tilia.si (+386 7) (+386 7) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Člana uprave: mag. Zvonko IVANUŠIČ Andrej KAVŠEK T (+386 7) dr. Janez BALKOVEC, mag. Tadej AVSEC Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež: Od tega: Bruto obračunana premija 2007: splošna delniška družba 27. december predstavništev 0,0 % 100 % Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana 99,641 % Fizične in pravne osebe 0,359 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Avto kasko 18,7 % Premoženje 13,1 % Nezgode 12,6 % AO 31,6 % Ostalo 4,6 % Življenje 16,4 % Druga odgovornost 3,0 % 38 statistični zavarovalniški bilten 2008

41 Zavarovalnica TRIGLAV, d. d. A I T F Miklošičeva 19, SI 1000 Ljubljana (+386 1) h.c. (+386 1) Predsednik nadzornega sveta: Predsednik uprave: Člani uprave: Damjan MIHEVC mag. Andrej KOCIČ T (+386 1) dr. Borut ERŽEN, Tomaž ROTAR, mag. Vladimir Mišo ČEPLAK (delavski direktor) Vrsta zavarovalnice: Organizacijska oblika: Datum registracije: Število redno zaposlenih ( ): Število vseh enot poslovne mreže: Število poslovnih enot najvišje ravni: Delež tujega kapitala: Največji delničarji in njihov delež ( ): Od tega: Bruto obračunana premija 2007: splošna delniška družba 28. december območnih enot 0,0 % 70,61 % ZPIZ, Ljubljana 34,47 % Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana 28,37 % NLB, d. d., Ljubljana 3,08 % Hypo AlpeAdria Bank AG, Klagenfurt/Celovec 1,96 % Radenska, d. d., Radenci 1,61 % HIT, d. d., Nova Gorica 1,12 % Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2007 Nezgode 6,8 % Avto kasko 13,3 % Ostalo 2,4 % Premoženje 14,7 % Življenje 31,8 % AO 24,1 % Krediti 2,8 % Druga odgovornost 4,0 % 39 statistični zavarovalniški bilten 2008

42 Friderik Pregl nemško: Fritz Pregl { } zdravnik, kemik, dobitnik Nobelove nagrade 40

43 IV. Zaposleni v zavarovalnicah Število zaposlenih v zavarovalni dejavnosti narašča v skladu s potrebami in povečevanjem obsega poslovanja. Izobrazbena sestava zaposlenih pa se izboljšuje. Leta 2005 je imelo, denimo, najmanj višješolsko izobrazbo 38,2 % zaposlenih v zavarovalnicah, leta 2007 je bilo takih že 41,5 %. Skupaj je bilo v zavarovalnicah leta 2007 zaposlenih oseb ali za 1,2 % več kot leto prej. Med zaposlenimi je bilo žensk in moških. Po doseženi stopnji formalne izobrazbe ima največ ali polovica zaposlenih srednješolsko izobrazbo, četrtina visokošolsko. Delež visokošolsko izobraženih zavarovalničarjev se je od leta 2006 povečal za 1,5 odstotne točke. Za 18,4 % se je povečalo število magistrov znanosti, ki jih je zdaj že 122 (od tega 71 moških in 51 žensk). Število doktorjev znanosti se od leta 2006 do 2007 ni spremenilo bilo jih je 12, med njimi 11 moških in ena ženska. Po najnovejših podatkih pa sta letos v zavarovalnicah zaposleni dve doktorici znanosti. V prodaji zavarovanj je bilo ob koncu leta 2007 zaposlenih oseb ali 44,1 % vseh zaposlenih v zavarovalnicah, kar je 1,9 odstotne točke manj kot leta Delež zaposlenih v prodaji je iz leta v leto manjši, saj narašča uporaba drugih prodajnih poti. Med zaposlenimi v prodaji prevladujejo srednješolsko izobraženi. V glavnem so to zavarovalni zastopniki, ki so v zavarovalnicah redno zaposleni in delajo le za svojo zavarovalnico. Razumljivo je, da delavci v prodaji ustvarijo največji delež skupne premije, in sicer približno dve tretjini. En zaposleni v prodaji je tako v povprečju ustvaril blizu zbrane bruto obračunane premije. Povprečna produktivnost, če jo merimo s premijo na enega zaposlenega, pa je seveda manjša in znaša , kar je za 8,5 % več kot leta Med vsemi zaposlenimi je ob koncu leta 2007 delalo s polnim delovnim časom oseb ali 97,87 %. Velika večina ali 87 % je bila zaposlena za nedoločen čas. Število delavcev, ki so jih zavarovalnice v zadnjih letih zaposlile za določen čas, nima enakomerne dinamike, njihovo število pa se giblje med 700 in 800, kar je približno 13 %. Podatki za leto 2007 kažejo, da so zavarovalnice namenile izobraževanju več časa. Prav tako se je povečala povprečna naložba v izobraževanje. Leta 2007 se je vsak zavarovalniški delavec izobraževal v povprečju 39,35 ure, kar pomeni, da se je vsak posameznik izobraževal za 28,9 odstotkov več časa kot leto poprej. Večinoma kar v 68 odstotkih je šlo za interne izobraževalne programe, ki jih izvajajo zavarovalnice same, z internimi predavatelji. Povprečna naložba v zaposlenega je leta 2007 znašala 417. Skupaj so zavarovalnice namenile izobraževalnim programom , od česar so za neposredne stroške izobraževanja porabile 83,59 odstotka vseh sredstev, namenjenih izobraževanju. Funkcionalnemu izobraževanju so zavarovalnice namenile 83,70 odstotka skupnih stroškov, formalnemu pa 16,30 odstotka. Delež zaposlenih, vključenih v programe formalnega izobraževanja, ki jim zavarovalnica plačuje študij ali njihov študij podpira kako drugače, predstavlja 6,47 odstotka. To je za 11,2 odstotka več kot leto poprej. 41 statistični zavarovalniški bilten 2008

44 Leta 2006 se je izobraževanja vsaj enkrat udeležilo delavcev, kar v povprečnem številu zaposlenih predstavlja 94,74 odstotka. Ta delež se je leta 2007 povečal za 4,58 odstotne točke. Za prenos znanja v zavarovalnicah skrbi 313 internih predavateljev, kar je 5,19 odstotka glede na povprečno število zaposlenih. Delež skupnih naložb v izobraževanje v bruto obračunani premiji je leta 2007 znašal 0,13 odstotka. Eden od kazalcev kakovosti upravljanja človeških virov v zavarovalnicah je lahko tudi delež bolniških odsotnosti. Leta 2007 so zavarovalnice zaradi bolniške odsotnosti izgubile 4,46 odstotka razpoložljivih delovnih ur, pri čemer je bilo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) 1,91 odstotka ur, zavarovalnice pa so krile 2,55 odstotka delovnih ur, izgubljenih zaradi bolniških odsotnosti. Pomembnejši podatki o zaposlenih v zavarovalnicah v letih Podatki o zaposlenih v zavarovalnicah Rast 05/04 Rast 06/05 Rast 07/06 Splošni podatki Število zaposlenih v zavarovalnicah (vsi) moški ženske Povprečno število zaposlenih v koledarskem letu ,3 102,2 104,2 101,1 101,9 100,8 102,8 102,4 101,2 99,5 102,5 103,2 Število zaposlenih po stopnji formalne izobrazbe nižja ali manj (IIV) srednja (V) višja (VI) visoka (VII) magisterij (VIII) doktorat (IX) ,5 102,2 103,0 107,6 108,1 137,5 109,9 97,1 103,5 108,4 110,8 109,1 93,3 99,7 98,7 107,4 118,4 100,0 Število zaposlenih po poslovni funkciji zaposleni v prodaji ostali zaposleni ,8 103,8 101,8 102,0 97,1 104,7 Število zaposlenih po vrsti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za določen čas ,0 92,7 100,3 113,8 102,1 95,8 Zunanji zaposleni, ki delajo za zavarovalnice zastopniki in agenti v agencijah brokerji v brokerskih družbah delavci za prodajo zavarovanj v bankah (bankassurers) ,9 110,4 396,0 95,3 45,8 75,3 Podatki o izobraževanju zaposlenih v zavarovalnicah Število pedagoških ur funkcionalnega izobraževanja zaposlenih v koledarskem letu Število zaposlenih v koledarskem letu, vključenih v programe formalnega izobraževanja, ki jim zavarovalnica plačuje študij oz. njihov študij kako drugače podpira Število zaposlenih, ki so bili vključeni v izobraževanje vsaj enkrat v koledarskem letu Število internih predavateljev Stroški za izobraževanje zaposlenih (v ) ,6 55,8 115,4 112,8 106,1 119,2 101,5 111,5 107,0 101,9 133,0 114,7 108,4 114,2 104,1 Pomembnejši kazalniki vlaganj v izobraževanje zaposlenih Povprečno število pedagoških ur funkcionalnega izobraževanja na zaposlenega* Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v programe formalnega izobraževanja (v %)* Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v izobraževanje vsaj enkrat v koledarskem letu (v %)* Število internih predavateljev na 100 zaposlenih* Delež skupnih stroškov za izobraževanje v bruto obračunani premiji (v %) Povprečni strošek za izobraževanje na zaposlenega v koledarskem letu (v )* 26,21 5,87 82,73 4,48 0, ,53 5,82 90,16 4,69 0, ,35 6,47 94,74 5,19 0, ,3 55,2 114,1 111,4 99,6 105,1 116,5 99,2 109,0 104,7 91,5 99,5 128,9 111,2 105,1 110,7 94,8 101,0 * kazalniki, izračunani na povprečno število zaposlenih v koledarskem letu (obrazec ZAP-1) 42 statistični zavarovalniški bilten 2008

45 Ivana Kobilca { } slikarka 43

46 V. Zavarovalna in pozavarovalna dejavnost leta 2007 Z zbranimi, pregledanimi in urejenimi statističnimi podatki, z grafikoni časovnih vrst ter s komentarjem v tem poglavju podrobneje predstavljamo poslovanje 16 zavarovalnic in drugih članic SZZ ter dveh pozavarovalnic, ki so leta 2007 delovale v Sloveniji kot članice SZZ. Med prikazanimi zbirnimi podatki niso zajeti tisti o poslovanju pokojninskih družb, pokojninskih skladov in podatki ljubljanske podružnice avstrijske zavarovalnice Wiener Städtische, zavarovalnice Allianz Hungaria, švicarsko-irske zavarovalnice Zürich Insurance Ireland Ltd. in Prve osebne zavarovalnice. Prav tako v agregat niso vključeni statistični podatki prostega opravljanja zavarovalniških storitev v Sloveniji (FOS), ker tega posla statistična služba SZZ sistematično ne opazuje. V agregatu pa so zajeti podatki Sklada obrtnikov in podjetnikov ter Kapitalske družbe, d. d., ki sta člana SZZ, a ne delujeta povsem po Zakonu o zavarovalništvu. Ker nista pod nadzorom Agencije za zavarovalni nadzor, so statistični podatki SZZ o premijah in odškodninah nekoliko večji kot podatki agencije, kar uporabniki zavarovalnih statističnih podatkov upoštevajte pri interpretaciji. 44 statistični zavarovalniški bilten 2008

47 Bruto obračunana premija zavarovanja in pozavarovanja, letna rast in delež v BDP Premija vseh zavarovanj Leto zavarovanje letna rast** delež v BDP (%)* pozavarovanje letna rast** zneski v 1000 delež v BDP (%)* ,1 111,7 116,8 106,6 111,4 109,8 Premija življenjskih zavarovanj 5,07 5,26 5,63 5,66 5,67* 5, ,0 115,1 108,1 108,6 111,9 114,1 0,54 0,58 0,58 0,59 0,59* 0,61 zneski v 1000 Leto zavarovanje letna rast** delež v BDP (%)* pozavarovanje letna rast** delež v BDP (%)* ,2 117,8 143,8 108,6 116,3 112,7 1,15 1,26 1,66 1,70 1,78* 1,82 Premija neživljenjskih zavarovanj Leto zavarovanje letna delež rast** v BDP (%)* pozavarovanje 114,1 99,3 96,8 105,9 63,8 109,7 letna rast** 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00* 0,00 zneski v 1000 delež v BDP (%)* * Deleži premij v BDP so izračunani glede na izračun SURS o velikosti BDP po tekočih cenah za leto Za leto 2006 je uporabljen popravljeni podatek za BDP ,1 109,9 108,3 105,7 109,3 108,4 3,92 4,00 3,97 3,96 3,89* 3, ,2 115,2 108,1 108,6 112,2 114,2 0,54 0,58 0,57 0,59 0,59* 0,61 ** Indeks rasti premij (inflacija ni vračunana). Glej opombo pod tabelo na strani 5. 0,00 podatek je manjši od 1/100 % Viri: SZZ, SURS Obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovanja in pozavarovanja in njihova letna rast* Odškodnine oz. zavarovalnine vseh zavarovanj Leto zavarovanje letna rast** pozavarovanje zneski v 1000 letna rast** ,4 114,3 120,2 94,4 108,5 108,3 Zavarovalnine življenjskih zavarovanj ,7 117,3 113,9 96,4 129,4 113,2 zneski v 1000 Leto zavarovanje letna rast** pozavarovanje letna rast** , , , , , ,9 Odškodnine neživljenjskih zavarovanj ,3 80,5 43,5 92,0 113,5 119,8 zneski v 1000 Leto zavarovanje letna rast** 109,1 112,0 112,2 99,8 108,3 107,7 pozavarovanje letna rast** 90,1 117,8 114,4 96,4 129,4 113,2 * Kosmate odškodnine oz. zavarovalnine brez cenilnih stroškov. ** Indeks rasti odškodnin (inflacija ni vračunana). 45 statistični zavarovalniški bilten 2008

48 1. Zavarovalna dejavnost Slovenska zavarovalna dejavnost se razvija uspešno in premočrtno. To potrjuje časovna vrsta podatkov o zbranih bruto obračunanih premijah in kosmatih odškodninah v spodnjem grafikonu. Največ zavarovanj prodajo zavarovalni zastopniki in posredniki, povečuje pa se delež zavarovanj, sklenjenih v bankah. Zavarovalnice in druge članice SZZ so leta 2007 zbrale za 1,89 milijarde bruto obračunane premije, kar je za 9,8 % več kot leta Prirastek ni tolikšen, kakršen je bil preteklo leto, večji pa je od prirastka odškodnin, katerih znesek se je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 povečal za 8,3 %, tj. na dobro milijardo. Škodni rezultat se je zato nekoliko izboljšal. V zavarovalništvu je zaposlenih že več kot oseb, kar je 1,3 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Glede na dejstvo, da se je slovenski bruto proizvod leta 2007 izjemno povečal (realni skok za 6,1 %, nominalni pa za 10,2 %), je delež zavarovalne dejavnosti v BDP (zavarovalna penetracija) rahlo upadel na 5,65 %. Zavarovalna gostota se je od leta 2006 povečala na 938 na prebivalca, kar pa je še vedno dva do trikrat manj kot v bolj razvitih članicah EU. Slovenski zavarovalni trg obvladujejo kompozitne ali splošne zavarovalnice. Skupni tržni delež treh največjih zavarovalnic, tj. zavarovalnic Triglav, Adriatic Slovenica in Maribor, znaša 62,97 %. Kosmate in čiste obračunane zavarovalne premije in odškodnine oz. zavarovalnine 2007 zneski v 1000 Zavarovalna vrsta Kosmate Čiste Premije Odškodnine* Premije Odškodnine* znesek delež (%) znesek delež (%) znesek znesek Skupaj premoženjska in življenjska zavarovanja Življenjska zavarovanja od tega pokojninska zavarovanja po ZPIZ-1 Skupaj premoženjska zavarovanja Nezgodno zavarovanje Zdravstveno zavarovanje Zavarovanje kopenskih motornih vozil Zavarovanje tirnih vozil Letalsko zavarovanje Zavarovanje plovil Zavarovanje prevoza blaga Zavarovanje požara in elementarnih nesreč Drugo škodno zavarovanje Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil Splošno zavarovanje odgovornosti Kreditno zavarovanje Kavcijsko zavarovanje Zavarovanje različnih finančnih izgub Zavarovanje stroškov postopka Zavarovanje pomoči ,00 32,17 7,30 67,83 5,70 19,43 10,12 0,11 0,07 0,08 0,42 4,17 5,11 17,42 0,06 0,05 2,27 2,09 0,05 0,30 0,14 0, ,00 15,81 1,98 84,19 4,16 28,75 14,36 0,10 0,04 0,11 0,29 4,65 7,16 17,80 0,00 0,01 3,28 2,77 0,10 0,36 0,01 0, * Odškodnine brez cenilnih stroškov Opomba: Zneski kosmatih obračunanih premij in odškodnin ne vsebujejo prenosnih postavk. Pokojninska zavarovanja po ZPIZ-1 so vključena že med življenjska zavarovanja, a so v svoji vrstici še posebej prikazana. 46 statistični zavarovalniški bilten 2008

49 Ta delež pa počasi, a vztrajno pada na račun večanja deleža nekaterih specializiranih zavarovalnic, predvsem življenjskih. Z življenjskimi zavarovanji je bilo leta 2007 zbranih več kot 609 milijonov bruto obračunanih premij, največ ali 356 milijonov z zavarovanji, vezanimi na enote investicijskih skladov. Klasično življenjsko zavarovanje je bilo z deležem 38,7 % na drugem mestu. Uspešno je bilo tudi trženje pokojninskih zavarovanj, kjer se je znesek zbrane premije povečal za 7,1 %. Delež premije življenjskih zavarovanj v vsej premiji vztrajno narašča in predstavlja že 32,17 % vsega portfelja. Zavarovalnice še vedno zberejo največ premije z neživljenjskimi oziroma premoženjskimi zavarovanji. Leta 2007 je bilo z vsemi premoženjskimi zavarovanji zbranih za 1,28 milijarde bruto obračunanih premij, kar je za 8,4 % več kot leto prej. Med zavarovalnimi vrstami premoženjskih zavarovanj po velikosti zbrane premije prednjačijo zdravstvena zavarovanja ter zavarovanja odgovornosti in kaska za motorna vozila. Opazna je hitra rast premije kasko zavarovanj za motorna vozila (14,8 %), kar priča o preudarnosti slovenskih voznikov ob vse boljših in dražjih vozilih. Velikost zavarovalnih vrst zavarovanja 2007 v mio zbrane premije Odgovornost ladje Kavcije Odgovornost letala Kasko letala Kasko ladje Kasko železnica Stroški postopka Pomoč turistom Finančne izgube Transport blaga Krediti Odgovornost drugo Požar Drugo premoženje Nezgode Kasko avtomobili Odgovornost avtomobili Zdravje Življenje Rast zavarovalne dejavnosti (bruto obračunane premije in kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovalnic in drugih članic SZZ) v mio premije odškodnine statistični zavarovalniški bilten 2008

50 Letni izdatki za zavarovanje na prebivalca Leto Premije (1000 ) Prebivalci (30. junija) izdatki za zavarovanje na osebo ( ) Medletna rast (indeks) ,8 111,6 116,8 106,3 111,0 109,2 Viri: SZZ, Statistični urad RS Letna rast zavarovalnih premij in odškodnin oz. zavarovalnin po zavarovalnih vrstah Zavarovalna vrsta Kosmate premije Kosmate odškodnine* zneski v 1000 Škodni rezultat (%) Rast (I 07/06) Rast (I 07/06) Skupaj premoženjska in življenjska zavarovanja Skupaj premoženjska zavarovanja Nezgodno zavarovanje Zdravstveno zavarovanje Zavarovanje kopenskih motornih vozil Zavarovanje tirnih vozil Letalsko zavarovanje Zavarovanje plovil Zavarovanje prevoza blaga Zavarovanje požara in elementarnih nesreč Drugo škodno zavarovanje Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil Splošno zavarovanje odgovornosti Kreditno zavarovanje Kavcijsko zavarovanje Zavarovanje različnih finančnih izgub Zavarovanje stroškov postopka Zavarovanje pomoči Življenjska zavarovanja Življenjsko zavarovanje (točka 19; razen zav. vrst pod tč. 20 do 23, 2. odst. 2. čl. ZZavar) Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva (točka 20) Življenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov (točka 21) Tontine (točka 22) Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil (točka 23) Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni (točka 24) po ZZavar Pokojninska zavarovanja po ZPIZ-1** Dopolnilna zdravstvena zavarovanja iz 7. odstavka 2. člena ZZavar *** Dodatna zavarovanja**** ,8 108,4 105,8 109,2 114,8 109,6 109,9 109,4 113,2 107,2 110,8 104,4 110,4 115,6 110,5 105,9 106,5 109,5 135,7 116,1 112,7 98,1 94,8 125,4 107,4 106,5 108,5 106, ,8 107,7 94,0 101,2 116,0 71,4 312,6 84,3 162,9 142,2 131,2 106,4 290,0 48,9 103,3 104,7 494,3 34,2 210,9 221,8 108,5 99,8 82,2 179,9 94,7 113,2 101,0 87,9 54,0 67,1 39,4 79,9 76,7 51,9 29,4 73,8 37,8 60,3 75,7 55,2 3,1 12,0 78,0 71,4 98,7 65,5 3,8 51,1 26,6 55,5 29,7 8,3 8,5 14,7 81,4 48,4 55,0 67,5 44,4 86,3 75,8 79,7 10,3 95,9 26,3 45,5 64,0 54,2 1,2 28,3 83,4 72,2 21,3 210,0 2,5 26,8 27,6 54,5 34,2 5,8 9,6 13,8 87,4 58,6 * ne vsebujejo cenilnih stroškov ** Zavarovanje je vključeno tudi v ustrezno zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj. *** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto zdravstvenih zavarovanj. **** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj. 48 statistični zavarovalniški bilten 2008

51 1.1 Življenjska zavarovanja Z življenjskimi zavarovanji so zavarovalnice leta 2007 zbrale 609 milijonov bruto obračunane premije, s čimer se ta zavarovalna vrsta uvršča na prvo mesto v celotnem zavarovalnem portfelju. Tam je že od leta 2003, ko so življenjska zavarovanja prvič prehitela zdravstvena. Bruto obračunana premija življenjskih zavarovanj se je od leta 2006 povečala za 12,9 %, to pa je le šesta največja stopnja rasti posamičnih zavarovanj. Višjo rast so namreč doživele nekatere druge zavarovalne vrste s področja premoženjskih zavarovanj, a je njihov znesek bruto obračunane premije precej manjši. Zavarovalnice so zavarovalcem izplačale 162 milijonov zavarovalnin, kar je za 11,9 % več kot leta Škodni rezultat življenjskih zavarovanj pa je s 26,6 % med boljšimi v celotnem portfelju. Delež življenjskih zavarovanj v celotni zbrani bruto obračunani premiji je že 32,2 % in se povečuje predvsem zaradi uspešne prodaje življenjskih zavarovanj, ki so vezana na investicijske sklade. Premija tega zavarovalnega produkta predstavlja več kot polovico vse premije življenjskih zavarovanj. Na drugem mestu pa je klasično življenjsko zavarovanje. Bruto obračunana premija življenjskih zavarovanj zavzema že 1,8 % BDP. Tu naj opozorimo na dve metodološki posebnosti. Prvič, podatki o življenjskih zavarovanjih, ki jih na različnih mestih objavljamo v biltenu, se med seboj nekoliko razlikujejo. Neželena razlika nastaja vsako leto, ker podatki izvirajo z dveh različnih obrazcev, s katerima SZZ od zavarovalnic zbere statistične podatke. Drugič, v bruto obračunani Statistični podatki o življenjskih zavarovanjih leta 2007 zneski v Zavarovanje Zavarovanja Škode polic Število zavarovancev Obračunana zavarovalna premija Število škod Obračunana kosmata zavarovalnina* Skupaj ( ) Življenjsko zavarovanje (Skupaj 3 do 9)** zavarovanje za smrt zavarovanje za doživetje zavarovanje za smrt in doživetje mešano zavarovanje rentno zavarovanje (razen pod št. 7) rentno zavarovanje izplačila po pokojninskih načrtih po ZPIZ-1 prostovoljna pokojninska in invalidska zavarovanja (razen pod 7 oz. 14 oz. 18)*** vsa druga življenjska zavarovanja dodatna zavarovanja** Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov (Skupaj ) življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZZavar življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZPIZ-1 Tontine Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil (Skupaj ) zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZZavar zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZPIZ-1 Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni po ZZavar * ne vsebuje cenilnih stroškov ** Podatka o številu polic in zavarovancev (prvi in drugi stolpec) za dodatna zavarovanja (vrstica 10) nista všteta v vrstici 2, drugi podatki iz vrstice 10 pa so. *** Zajeta vsa pokojninska zavarovanja, ki niso sklenjena po določilih ZPIZ-1 in potrjenih pokojninskih načrtih. (obrazec ST-19) 49 statistični zavarovalniški bilten 2008

52 premiji življenjskih zavarovanj že vse od začetka pojava vštevamo tudi premije skladov dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih vodijo članice SZZ, to so Kapitalska družba in zavarovalnice Triglav, Generali in Adriatic Slovenica. Letos, torej leta 2008, ko že veljajo mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), bržkone zadnjič vštevamo premije teh pokojninskih zavarovanj med življenjska zavarovanja oziroma sploh med zavarovanja. Ta oblika zavarovanja je namreč še vedno bolj podobna varčevanju v bankah. Vsekakor bomo spoštovali mnenje revizorjev in v prihodnjem biltenu ravnali v skladu z njim. Delež življenjskih zavarovanj v celotni zbrani bruto obračunani premiji je že 32,2 % in se povečuje predvsem zaradi uspešne prodaje življenjskih zavarovanj, ki so vezana na investicijske sklade. Premija tega zavarovalnega produkta predstavlja več kot polovico vse premije življenjskih zavarovanj. Na drugem mestu pa je klasično življenjsko zavarovanje. Bruto obračunana premija življenjskih zavarovanj zavzema že 1,8 % BDP. Rast bruto obračunanih premij in obračunanih kosmatih zavarovalnin življenjskih zavarovanj v mio premije ŽZ 600 odškodnine ŽZ 500 od tega premije PZ po ZPIZ-1 od tega odškodnine PZ po ZPIZ Premijska sestava življenjskih zavarovanj 2007 Drugo 3,5 % Smrt in doživetje mešano zavarovanje 27,6 % Dodatna zavarovanja 7,3 % Življenjsko po ZZavar 37,8 % Življenjsko po ZPIZ-1 22,7 % Rentno (klasično) 1,1 % 50 statistični zavarovalniški bilten 2008

53 Osnovni podatki o osebnih zavarovanjih 2007 Vrsta osebnih zavarovanj Premije Odškodnine Škodni rezultat (%) zneski v Delež (%) v vsej premiji Skupaj Zdravstveno zavarovanje Življenjsko zavarovanje od tega dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 Nezgodno zavarovanje ,95 79,95 26,56 16,78 39,45 57,30 19,43 32,17 7,94 5,70 (obrazec ST-50) Razvoj deleža življenjskih in neživljenjskih zavarovanj v skupni bruto obračunani premiji zavarovanja Leto Delež v skupni premiji (%) vsa zavarovanja življenjska zavarovanja neživljenjska zavarovanja ,69 23,92 29,45 30,01 31,34 32,17 77,31 76,08 70,55 69,99 68,66 67,83 Delež življenjskih in neživljenjskih zavarovanj 2007 Neživljenje 67,83 % Življenje 32,17 % 51 statistični zavarovalniški bilten 2008

54 1.1.1 Dodatna pokojninska zavarovanja (DPZ) Dodatna pokojninska zavarovanja se dobro razvijajo. Razpršena so med tremi vrstami izvajalcev. Vzajemne pokojninske sklade vodijo banke in zavarovalnice ter pokojninske družbe. Med dodatnimi pokojninskimi zavarovanji prevladujejo kolektivna zavarovanja, ki jih praviloma sklenejo podjetja za svoje zaposlene. Izvajalci DPZ so imeli ob koncu leta 2007 zavarovanih že članov, ki so vplačali več kot 665 milijonov premij. Donosnost v pokojninskih skladih je do približno tri odstotke, izjemoma tudi več. Zaradi pomanjkanja standardov za prikazovanje donosnosti pa zavarovanci izvajalce težko primerjajo med seboj. Pričakovati je zakonsko ureditev tega področja. Dodatna pokojninska zavarovanja (DPZ) 2007 (po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1) Izvajalci zavarovanja Dodatna pokojninska zavarovanja ( ) Zavarovanci, člani (število) Premije ( ) Tržni delež (%) Zavarovalnine ( ) Skupaj Skupaj zavarovalnice in druge članice SZZ Kapitalska družba (KAD)* Triglav Generali Adriatic Slovenica Skupaj drugi izvajalci DPZ Pokojninske družbe (3) + Prva osebna zavarovalnica Pokojninski skladi (6)** ,0 20,8 17,8 2,5 0,4 0,1 79,2 65,4 13, * Podatki vključujejo tudi obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki se izvaja po zakonu ter Zakonu o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (ZPSPID). ** Pokojninska sklada zavarovalnice Generali (LEON 2) in Kapitalske družbe (KVPS) nista vključena v tej vrstici ampak sta prikazana posebej v tabeli zgoraj. Viri: SZZ, AZN, ATVP 52 statistični zavarovalniški bilten 2008

55 1.2 Vsa druga zavarovanja (neživljenjska oz. premoženjska) Delež neživljenjskih ali premoženjskih zavarovanj se vztrajno znižuje na račun večanja deleža življenjskih zavarovanj. Z neživljenjskimi zavarovanji so zavarovalnice leta 2007 zbrale 1,3 milijarde ali 67,8 % vse bruto obračunane premije, kar je za devet desetink odstotne točke manj kot leta Med posameznimi zavarovalnimi vrstami neživljenjskih zavarovanj po velikosti zneska zbranih premij prednjači zdravstveno zavarovanje, a je delež vseh zavarovanj odgovornosti nekoliko večji predvsem na račun premijsko močnega zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih vozil. Razmerje med odškodninami in premijami je pri premoženjskih zavarovanjih precej slabše kot pri življenjskih. Glede na to, da so zavarovalnice leta 2007 iz naslova premoženjskih zavarovanj izplačale za 861 milijonov odškodnin, je bil škodni rezultat pri teh zavarovanjih 67 %, kar je skoraj trikrat slabše kot pri življenjskih zavarovanjih. Rast bruto obračunanih premij in obračunanih kosmatih odškodnin oz. zavarovalnin neživljenjskih zavarovanj v mio Premije 1500 Odškodnine Premijska sestava neživljenjskih zavarovanj 2007 Zdravje 28,6 % Odgovornost 29,2 % Kasko 15,3 % Ostalo 1,7 % Krediti 3,1 % Nezgode 8,4 % Premoženje 13,7 % 53 statistični zavarovalniški bilten 2008

56 Osnovni podatki o obveznih zavarovanjih 2007 zneski v Zavarovalna vrsta/zavarovanje Bruto obračunane premije Rast premije Kosmate odškodnine* I (07/06) Skupaj , Nezgodno zavarovanje Obvezno zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče , Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil Zavarovanje lastnikov cestnih m. vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (AO) , Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov Zavarovanje lastnikov zrakoplovov proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam , Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil Zavarovanje odgovornosti v pomorskem prometu , Splošno zavarovanje odgovornosti Obvezno zavarovanje odgovornosti revizijskih družb Obvezno zavarovanje projektantske odgovornosti Obvezno zavarovanje odvetniške odgovornosti Obvezno zavarovanje zdravniške odgovornosti Obvezno zavarovanje notarske odgovornosti Obvezno zavarovanje odgovornosti zavarovalnih posredniških družb Obvezno zavarovanje odgovornosti gorskih vodnikov Obvezno zavarovanje odgovornosti geodetskih podjetij ,9 111,9 138,5 110,9 294,9 206,6 98,3 (3.401) * ne vsebuje cenilnih stroškov. (ST 1, 10, 11, 12, 13) 54 statistični zavarovalniški bilten 2008

57 2. Pozavarovalna dejavnost Pozavarovalnici sta uspešno sklenili poslovno leto 2007, saj je obema uspelo zbrano bruto obračunano pozavarovalno premijo povečati za dobrih 14 %. Delež pozavarovanja v zavarovalni dejavnosti pa se je povečal na 10,9 %. Rast pozavarovalne premije je bila za 5 odstotnih točk hitrejša od rasti zavarovalne premije. Pozavarovalnici sta zbrali za več kot 206 milijonov bruto obračunane premije in izplačali za 115 milijonov pozavarovalnih odškodnin. Rast slednjih ni bila večja od rasti premij, tako da se je razmerje med odškodninami in premijami izboljšalo. Škodni rezultat je znašal 55,9 %. Pozavarovalnici si pozavarovalni trg vse bolj enakomerno delita. Pozavarovalnici Sava se je tržni delež spet nekoliko zmanjšal (57,5 %), pozavarovalnici Triglav RE pa povečal (42,5 %). Večina pozavarovalne premije ali 205 milijonov je bila zbrana z neživljenjskimi zavarovanji, le 0,34 % pozavarovalne premije so pozavarovalnicam prinesla življenjska zavarovanja. Bruto obračunana pozavarovalna premija in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine 2007 Zavarovalna vrsta Premije znesek ( ) Delež (%) Odškodnine* znesek ( ) Delež (%) Skupaj premoženjska in življenjska zavarovanja Skupaj premoženjska zavarovanja Nezgodno zavarovanje Zdravstveno zavarovanje Zavarovanje kopenskih motornih vozil Zavarovanje tirnih vozil Letalsko zavarovanje Zavarovanje plovil Zavarovanje prevoza blaga Zavarovanje požara in elementarnih nesreč Drugo škodno zavarovanje Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil Splošno zavarovanje odgovornosti Kreditno zavarovanje Kavcijsko zavarovanje Zavarovanje različnih finančnih izgub Zavarovanje stroškov postopka Zavarovanje pomoči Življenjska zavarovanja Življenjsko zavarovanje Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva Življenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov Tontine Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni po ZZavar Pokojninska zavarovanja po zpiz-1** Dopolnilna zdravstvena zavarovanja iz 7. odstavka 2. člena ZZavar*** Dodatna zavarovanja**** ,00 99,66 5,47 0,02 17,19 0,32 0,62 0,67 1,49 25,14 20,23 21,89 0,58 0,12 2,70 1,56 0,21 1,26 0,03 0,16 0,34 0,32 0,02 0, ,00 99,74 4,02 0,03 20,28 0,30 0,64 0,67 27,37 21,02 19,83 0,09 0,02 2,61 0,83 0,11 1,75 0,00 0,18 0,26 0,26 0,00 0,05 * ne vsebujejo cenilnih stroškov ** Zavarovanje je vključeno tudi v ustrezno zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj. *** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto zdravstvenih zavarovanj. **** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj. 55 statistični zavarovalniški bilten 2008

58 Rast pozavarovalne dejavnosti v mio Premije Odškodnine Delež pozavarovanja v zavarovalni dejavnosti 2007 Opomba: Navedeni delež vsebuje tudi zbrano aktivno premijo, prejeto iz tujine. Pozavarovanje 10,9 % Velikost zavarovalnih vrst pozavarovanja 2007 v mio zbrane premije Zdravje Stroški postopka Odgovornost ladje Pomoč turistom Kavcije Kasko železnica Življenje Odgovornost letala Kasko letala Kasko ladje Finančne izgube Transport blaga Krediti Odgovornost drugo Nezgode Kasko avtomobili Drugo premoženje Odgovornost avtomobili Požar statistični zavarovalniški bilten 2008

59 3. Jedrski pool Leta 2007 je Jedrski pool, GIZ posloval v podobnih gospodarskih razmerah kot leto prej. Jedrski pool deluje kot gospodarsko interesno združenje (GIZ) od leta V vsem obdobju svojega delovanja združuje kapacitete največjih slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic z namenom zavarovanja jedrskih tveganj v Republiki Sloveniji in prek pozavarovalnega dela sodeluje pri zavarovanju jedrskih nevarnosti, povezanih z nevarnostnimi objekti, lociranimi v drugih državah. Jedrski pool, GIZ je bil primarno ustanovljen z namenom zavarovanja premoženja in odgovornosti, ki izhaja iz poslovanja edine jedrske elektrarne s sedežem na območju Republike Slovenije, to je Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Premija iz tega naslova v strukturi obračunane (po)zavarovalne premije predstavlja približno polovični delež, druga polovica pa odpade na tuje pozavarovalne posle. Jedrski pool, GIZ je v poslovnem letu 2007 obračunal za (po)zavarovalne premije. Zavarovalna premija izhaja iz požarnih, strojelomnih in odgovornostnih zavarovanj. odgovornosti za jedrsko škodo, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. Tretji protokol k Pariški konvenciji prinaša nove, velike izzive za jedrske poole (med njimi tudi za slovenskega) in s tem za članice poolov (to so največje svetovne zavarovalnice in pozavarovalnice), saj prinaša: bistveno višje zavarovalne vsote za zavarovanje jedrske škode, zahtevo po zavarovanju t. i. okoljskih nevarnosti, zahtevo po zavarovanju nevarnosti terorizma, zahtevo po zelo dolgih zastaralnih rokih za osebne škode. Tudi v poslovnem letu 2007 so v Republiki Sloveniji potekale razprave o gradnji drugega bloka NEK oziroma o drugi jedrski elektrarni v Sloveniji. Gradnja drugega bloka NEK je v resoluciji o nacionalnih razvojnih programih do leta 2023 opredeljena kot možnost. Ob realizaciji navedenih projektov, ki so dolgoročne narave, in povečanih zavarovalnih vsotah pri zavarovanju odgovornosti uporabnikov jedrskih naprav za jedrsko škodo, je pričakovati utrditev vloge Jedrskega poola, GIZ pri zavarovanju jedrskih nevarnosti. Kljub predvideni časovnici leta 2007 ni bil sprejet nov zakon o odgovornosti za jedrsko škodo, ki bo pomembno vplival na poslovanje poolov, ki prihajajo iz držav podpisnic Pariške konvencije o V spodnji tabeli so prikazani deleži članic Jedrskega poola, GIZ pri zavarovanju domačih in pozavarovanju tujih rizikov v letu Kapacitete Jedrskega poola, GIZ za poslovno leto 2007 Članica Zavarovalni del (%) Pozavarovalni del (%) Zavarovalnica Triglav, d. d. Pozavarovalnica Sava, d. d. Zavarovalnica Maribor, d. d. Adriatic Slovenica, d. d. Zavarovalnica Tilia, d. d. Pozavarovalnica Triglav RE, d. d. Merkur zavarovalnica, d. d. Skupaj ,61 13,09 10,49 12,13 1,92 2,69 1,07 100, ,24 12,80 10,25 13,77 2,13 2,76 1,05 100,00 Vir: JP 57 statistični zavarovalniški bilten 2008

60 4. Podatki po posameznih zavarovalnih vrstah in zavarovanjih V spodnji tabeli so zavarovanja razvrščena v ustrezne zavarovalne vrste v skladu z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar-UPB1, uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 102/2004) in z ustreznim podzakonskim aktom s prilogo (Sklep o pošiljanju zavarovalno-statističnih podatkov, Uradni list RS, št. 125/2006). Po zavarovalnicah so označena tista zavarovanja, pri katerih je bila v letu 2007 bruto obračunana premija prikazana v statističnih obrazcih ST 1 do 19. Zavarovanja po zavarovalnih vrstah, zavarovalnicah in drugih članicah SZZ 2007 Zavarovanja po zavarovalnih vrstah Zavarovalnice in druge članice SZZ Adriatic Slovenica ARAG Generali GRAWE KAD Maribor Merkur NLB Vita SIDPKZ Sklad OP KD Življenje Tilia Triglav TRIGLAV Zdravstvena Victoria-Volksbanken Vzajemna Nezgodno zavarovanje (vključno z zavarovanji nesreč pri delu in poklicnih obolenj) Nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju rednega poklica in izven njega Nezgodno zavarovanje oseb v motornih vozilih in pri opravljanju posebnih dejavnosti Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine in posebna nezgodna zavarovanja mladine Skupinsko nezgodno zavarovanje gostov, obiskovalcev in turistov Skupinsko nezgodno zavarovanje potrošnikov, naročnikov ipd. Druga posebna nezgodna zavarovanja Obvezno zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče Zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne poškodbe (AO+) Vsa druga nezgodna zavarovanja Zdravstveno zavarovanje Zdravstveno zav. oseb, ki so po zakonu izključene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za * Zdravstveno zav. oseb, ki so po zakonu izključene iz obveznega zdravstvenega zav. za ** Dopolnilno zdravstveno zavarovanje iz 7. odstavka 2. člena ZZavar Zdr. zav. za tveganja, ki jih ob uveljavljanju po drugačnih postopkih krije obvezno zdrav. zavarovanje Zdr. zav. za večji obseg pravic in višji standard storitev, kot ga krije obvezno zdrav. zavarovanje Vsa druga zdravstvena zavarovanja Zavarovanje kopenskih motornih vozil Kasko zavarovanje cestnih motornih vozil z lastnim pogonom, razen tirnih Kasko zavarovanje drugih cestnih vozil (brez pogona) Vsa druga zavarovanja kopenskih motornih vozil Zavarovanje tirnih vozil Kasko zavarovanje tirnih vozil Vsa druga zavarovanja tirnih vozil Letalsko zavarovanje Kasko zavarovanje letal in drugih zračnih plovil Vsa druga letalska zavarovanja Zavarovanje plovil Kasko zavarovanje ladij in čolnov v pomorski plovbi Kasko zavarovanje ladij in čolnov v rečno jezerski plovbi Vsa druga zavarovanja plovil Zavarovanje prevoza blaga Zavarovanje blaga v mednarodnem transportu Zavarovanje blaga v domačem transportu Vsa druga transportna kargo zavarovanja Zavarovanje požara in elementarnih nesreč Požarno zavarovanje in zav. nekaterih drugih nevarnosti izven industrije in obrti Požarno zavarovanje in zav. nekaterih drugih nevarnosti v industriji in obrti Požarno zavarovanje premoženja elektrogospodarskih podjetij Vsa druga požarna zavarovanja Zavarovanje jedrskih nevarnosti Drugo škodno zavarovanje Strojelomno zavarovanje Strojelomno zavarovanje opreme elektrogospodarskih podjetij Gradbeno zavarovanje Montažno zavarovanje Zavarovanje filmske proizvodnje Zavarovanje računalnikov (nadaljevanje na naslednji strani) 58 statistični zavarovalniški bilten 2008

61 * tveganja, ki jih za druge osebe krije obvezno zdravstveno zavarovanje. ** tveganja, ki jih za druge osebe lahko krije dopolnilno zdravstveno zav. iz 7. odstavka 2. člena ZZavar. Zavarovanja po zavarovalnih vrstah Zavarovanje blaga v hladilnicah Stanovanjsko zavarovanje Zavarovanje rudnikov Zavarovanje nevarnosti v PTT prometu Zavarovanje nevarnosti vloma in ropa Zavarovanje stekla Zavarovanje posevkov in plodov Zavarovanje živali Vsa ostala druga škodna zavarovanja Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil Zavarovanje lastnikov cestnih m. vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (AO) Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v cestnem prometu Vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih vozil Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov Zavarovanje lastnikov zrakoplovov proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v zračnem prometu Vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi zrakoplovov Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil Zavarovanje odgovornosti v pomorskem prometu Zavarovanje odgovornosti v rečnem in jezerskem prometu Zavarovanje odgovornosti popravljavcev vodnih plovil Zavarovanje odgovornosti marine Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v pomorskem in rečno jezerskem prometu Vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi plovil Splošno zavarovanje odgovornosti Zavarovanje odgovornosti v železniškem prometu Zavarovanje odgovornosti filmskega producenta Zavarovanje splošne odgovornosti Zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti za izdelke Zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca gradbenih del Zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca montažnih del Zavarovanje garancije proizvajalca, prodajalca ali dobavitelja Zavarovanje špediterske odgovornosti v mednarodnem prometu Zavarovanje špediterske odgovornosti v domačem prometu Obvezno zavarovanje odgovornosti revizijskih družb Obvezno zavarovanje projektantske odgovornosti Obvezno zavarovanje odvetniške odgovornosti Obvezno zavarovanje zdravniške odgovornosti Obvezno zavarovanje notarske odgovornosti Obvezno zavarovanje odgovornosti proizvajalcev zdravil in medicinskih pripomočkov Obvezno zavarovanje odgovornosti zavarovalnih posredniških družb Obvezno zavarovanje odgovornosti sodnih izvršiteljev Obvezno zavarovanje odgovornosti overiteljev kvalificiranih potrdil elektronskih podpisov Obvezno zavarovanje odgovornosti gorskih vodnikov Obvezno zavarovanje odgovornosti geodetskih podjetij Obvezno zavar. odgov. certifikacijskih organov za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov Obvezno zavarovanje odgovornosti upravljavcev strelišč Vsa druga splošna zavarovanja odgovornosti Zavarovalnice in druge članice SZZ Adriatic Slovenica ARAG Generali GRAWE KAD Maribor Merkur NLB Vita SIDPKZ Sklad OP KD Življenje Tilia Triglav TRIGLAV Zdravstvena Victoria-Volksbanken Vzajemna (nadaljevanje na naslednji strani) 59 statistični zavarovalniški bilten 2008

62 Opomba: Zavarovanja so razvrščena v skladu s Sklepom o pošiljanju zavarovalnostatističnih podatkov (Ur. list RS št. 125/2006). *** zajeta vsa pokojninska in invalidska zavarovanja, ki niso sklenjena po določilih ZPIZ-1 in potrjenih pokojninskih načrtih. Prikazana so le tista zavarovanja, pri katerih je bila obračunana premija v letu Zavarovanja po zavarovalnih vrstah Zavarovalnice in druge članice SZZ Adriatic Slovenica ARAG Generali GRAWE KAD Maribor Merkur NLB Vita SIDPKZ Sklad OP KD Življenje Tilia Triglav TRIGLAV Zdravstvena Victoria-Volksbanken Vzajemna Kreditno zavarovanje Zavarovanje izvoznih kreditov (terjatev) komercialnih nevarnosti nekomercialnih nevarnosti Zavarovanje drugih vrst kreditov potrošniški stanovanjski samostojnim podjetnikom ostalim pravnim osebam terjatev fizičnim osebam terjatev pravnim osebam terjatev (leasing) vsa druga kreditna zavarovanja Kavcijsko zavarovanje Kavcijsko zavarovanje Vsa druga kavcijska zavarovanja Zavarovanje različnih finančnih izgub Šomažno požarno zavarovanje Šomažno strojelomno zavarovanje Zavarovanje prireditev Zavarovanje proti škodam zaradi odkupa valutnih falsifikatov Zavarovanje nevarnosti odpovedi turističnih potovanj Vsa druga zavarovanja različnih finančnih izgub Zavarovanje stroškov postopka Stroški odvetnikov in drugi stroški postopka Vsa druga zavarovanja stroškov postopka Zavarovanje pomoči Avtomobilska pomoč na potovanjih Zdravstvena pomoč na potovanjih Vsa druga zavarovanja pomoči Življenjska zavarovanja Življenjsko zavarovanje zavarovanje za smrt zavarovanje za doživetje zavarovanje za smrt in doživetje mešano zavarovanje rentno zavarovanje rentno zavarovanje izplačila po pokojninskih načrtih po ZPIZ-1 dodatno nezgodno zavarovanje prostovoljna pokojninska in invalidska zavarovanja*** vsa druga življenjska zavarovanja Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZZavar življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZPIZ-1 Tontine Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZZavar zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZPIZ-1 Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni po ZZavar 60 statistični zavarovalniški bilten 2008

63 4.1 Nezgodno zavarovanje Nezgodna zavarovanja uvrščamo med premoženjska zavarovanja, sicer pa sodijo med osebna zavarovanja, ki jih skupaj prikazujemo v posebni tabeli. V zavarovalni vrsti nezgodnih zavarovanj najdemo devet različnih zavarovanj, med katerimi imata najvidnejše mesto nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju poklica in zunaj njega ter zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne poškodbe. Strukturni delež slednjega se je leta 2007 nekoliko povečal, povečal pa se je tudi delež nezgodnih zavarovanj otrok in mladine. V celotnem portfelju zavzemajo nezgodna zavarovanja le 5,7 % (manj kot leto prej), njihova bruto obračunana premija pa je leta 2007 znašala dobrih 108 milijonov. Kosmate odškodnine so bile s 43 milijoni precej manjše, tako da je škodni rezultat z 39 % med boljšimi. To pa ne dokazuje, da so bile slovenske ceste leta 2007 varnejše. Prav nasprotno prometna varnost se je leta 2007 precej poslabšala, saj je na slovenskih cestah življenje izgubilo kar 293 oseb ali 31 oseb več kot leto prej. Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine nezgodnega zavarovanja v mio Premijska sestava nezgodnega zavarovanja 2007 Osebe pri delu in v prostem času 42,1 % Voznik in lastnik vozila (AO+) 39,6 % Osebe v motornih vozilih 8,4 % Ostalo 5,9 % Otroci in šolska mladina 4,0 % 61 statistični zavarovalniški bilten 2008

64 4.2 Zdravstveno zavarovanje Med posamičnimi zavarovalnimi vrstami v skupini premoženjskih zavarovanj po znesku bruto obračunane premije je na prvem mestu zdravstveno zavarovanje. Sicer to zavarovanje uvrščamo tudi med osebna zavarovanja. Zavarovalnice so z zdravstvenimi zavarovanji zbrale 368 milijonov. Največji delež pri tem zavzema dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki v zavarovalni vrsti zavzema 97,6 %, kar pa je manj kot leto prej. Pojavljajo se namreč nove oblike zdravstvenih zavarovanj, na primer nadomestno zdravstveno zavarovanje, vzporedno in dodatno zdravstveno zavarovanje za hitrejši dostop do diagnostičnih centrov itd., zato se je delež zavarovanj v segmentu»drugo«v strukturnem krogu nekoliko povečal. V ponudbi zdravstvenih zavarovanj se v zadnjem času kažejo težnje po širitvi vzporedne zdravstvene mreže zasebnih izvajalcev. V obliki odškodnin oziroma zavarovalnin je bilo leta 2007 izplačanih 294 milijonov, kar je več kot leta Kljub temu se je škodni rezultat izboljšal na nekaj manj kot 80 %. V zadnjih treh letih se razmerje med odškodninami in premijami pri zdravstvenih zavarovanjih pomembno izboljšuje. Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zdravstvenega zavarovanja v mio Premije Odškodnine Premijska sestava zdravstvenega zavarovanja 2007 Dopolnilno ZZ 97,6 % Ostalo 2,4 % 62 statistični zavarovalniški bilten 2008

65 4.3 Kasko zavarovanja V skupino kasko zavarovanj uvrščamo kasko zavarovanje kopenskih motornih vozil, vodnih in zračnih plovil ter tirnih vozil. Z vsemi vrstami kasko zavarovanj so zavarovalnice leta 2007 zbrale 197 milijonov bruto obračunane premije ali približno 14 % več kot leto prej. V skupni premiji kasko zavarovanj ima največji delež kasko zavarovanje cestnih motornih vozil (97,5 %), ki se je od leta 2006 le malo povečal. Leta 2007 je bilo v Sloveniji prodanih novih osebnih avtomobilov, kar je za 12,1 % več kot leta Ukradenih je bilo 708 avtomobilov, kar je manj kot leta Natančnih podatkov o tem, koliko avtomobilov je kasko zavarovanih, nimamo, saj pridobljeni podatki tega ne izkazujejo. Dejstvo pa je, da ima med vsemi vrstami premoženjskih zavarovanj kasko zavarovanje cestnih motornih vozil tretji najvišji posamični znesek zbrane bruto obračunane premije (192 milijonov ). V strukturi kasko zavarovanj se je od leta 2006 nekoliko bolj povečal delež kasko zavarovanj tirnih vozil, zmanjšal pa delež kasko zavarovanj zračnih plovil. Zavarovancem pri kasko zavarovanjih so bile leta 2007 izplačane odškodnine v skupnem znesku 150 milijonov, kar je za dobrih 16 % več kot leta Škodni rezultat je bil s 76 % slabši kot predhodno leto. Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine kasko zavarovanj v mio Premije Odškodnine Premijska sestava kasko zavarovanj 2007 Cestna vozila 97,5 % Vodna plovila 0,8 % Zračna plovila 0,7 % Tirna vozila 1,0 % 63 statistični zavarovalniški bilten 2008

66 4.4 Zavarovanje prevoza blaga Zavarovanje prevoza blaga postaja vse bolj pomembno. Leta 2007 so zavarovalnice s tem zavarovanjem zbrale skoraj 8 milijonov bruto obračunane premije, kar uvršča to zavarovalno vrsto na deveto mesto med vsemi vrstami premoženjskih zavarovanj (to je za eno mesto bolje kot leto prej). Rast bruto obračunane premije zavarovanja prevoza blaga je bila 13-odstotna, rast odškodnin pa kar 63-odstotna. Znesek slednjih se je povzpel na slabe tri milijone evrov, zato je škodni rezultat (38 %) slabši kot v predhodnem letu. Medtem ko strukturni delež zavarovanj prevoza blaga po domačih cestah stagnira, se je leta 2007 povečal delež zavarovanj prevoza blaga v mednarodnem prometu. Ta zdaj zavzema 72,4 % v komentirani zavarovalni vrsti. Z neomejenim čezmejnim poslovanjem, ki ga omogočajo predpisi EU, je pričakovati, da se bo delež zavarovanj blaga v mednarodnem prevozu še povečal. Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovanja prevoza blaga v mio Premije Odškodnine Premijska sestava zavarovanja prevoza blaga 2007 Mednarodni promet 72,4 % Ostalo 2,5 % Domači promet 25,1 % 64 statistični zavarovalniški bilten 2008

67 4.5 Premoženjska zavarovanja Premoženjska zavarovanja v ožjem pomenu sestavljata zavarovalna vrsta zavarovanje požara in elementarnih nesreč in drugo škodno zavarovanje, ki je po premiji večje. V obeh zavarovalnih vrstah so zavarovalnice leta 2007 zbrale za 176 milijonov bruto obračunane premije ali za 9 % več kot leto prej. Kosmate odškodnine oziroma zavarovalnine so znašale 121 milijonov in so se pri zavarovanju požara in elementarnih nesreč povečale za kar 42 %. V strukturi premoženjskih zavarovanj, ki jih prikazujemo v spodnjem grafikonu, zavzema največji delež zavarovanje požara (44,9 %), ki pa se je od leta 2006 nekoliko zmanjšal. Večji kot predhodno leto so deleži manjših zavarovanj, kot so zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali. Kmetijska zavarovanja se torej krepijo na račun drugih zavarovanj v skupini. Škodni rezultat skupine premoženjskih zavarovanj je razmeroma slab, saj znaša 68 %. Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine premoženjskih zavarovanj v mio Premije Odškodnine Premijska sestava premoženjskih zavarovanj 2007 Požar 44,9 % Strojelom 15,5 % Stanovanje 15,8 % Ostalo 6,9 % Posevki in plodovi 4,9 % Računalniki 2,2 % Zgradbe 3,3 % Živali 3,3 % Vlom in rop 3,2 % 65 statistični zavarovalniški bilten 2008

68 4.6 Zavarovanja odgovornosti Zavarovanje odgovornosti predstavlja pomembno zavarovanje povsod po svetu, saj predvsem udeležencem v prometu zagotavlja določeno denarno varnost. Odgovornostno zavarovanje lastnikov cestnih vozil je s premijo 330 milijonov na tretjem mestu med posamičnimi zavarovanji v celotnem portfelju na slovenskem zavarovalnem trgu. V prikazani skupini pa to zavarovanje zavzema 87,9 %. Z vsemi zavarovanji odgovornosti so zavarovalnice leta 2007 zbrale 375 milijonov bruto obračunane premije in izplačale za 215 milijonov odškodnin oziroma zavarovalnin. Naj omenimo še zavarovalno vrsto»splošno zavarovanje odgovornosti«, ki jo sestavlja 23 različnih zavarovanj, med njimi pa je 13 obveznih. Sem sodijo obvezna zavarovanja izvajalcev nekaterih storitev ali poklicnih skupin, ki postajajo vse pomembnejša in iskana, zato se je delež splošne odgovornosti v prikazani skupini povečal za 4 desetinke odstotne točke. Bruto obračunana premija vseh zavarovanj odgovornosti se je od leta 2006 povečala za 5 %, škodni rezultat pa je bil s 57,3 % le neznatno slabši od tistega v predhodnem letu. Tu naj omenimo še spremembo Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki je posledica prenosa 5. direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti v domačo zakonodajo. S to spremembo so bile za slovenske zavarovalnice in za Slovensko zavarovalno združenje na področju obravnavanja škodnih primerov iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti zakonsko uveljavljene dodatne obveznosti. Določen je bil trimesečni rok za ustrezni odgovor zavarovancu oziroma oškodovancu, ki lahko po novem toži tujo odgovornostno zavarovalnico kar v državi svojega stalnega prebivališča. Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovanj odgovornosti v mio Premije Odškodnine Premijska sestava zavarovanj odgovornosti 2007 Cestna vozila 87,9 % Ostalo 1,9 % Izdelki proizvajalca 1,2 % Splošna odgovornost 9,0 % 66 statistični zavarovalniški bilten 2008

69 4.7 Kreditno zavarovanje Kreditno zavarovanje je kot samostojna zavarovalna vrsta sestavljeno iz zavarovanj izvoznih kreditov in zavarovanj drugih vrst kreditov. Sem spadajo zlasti potrošniški krediti, ki jih sklepajo predvsem komitenti bank. Rast bruto obračunane premije kreditnih zavarovanj je s skoraj šestimi odstotki zmerna, zavarovalnice pa so s temi zavarovanji zbrale 40 milijonov. Največji del (63,5 %) premije je bil zbran z zavarovanji drugih vrst kreditov. Strukturni delež premije izvoznih kreditov predstavlja le 36,5 %, a ga je realizirala predvsem kreditna zavarovalnica SID Prva kreditna zavarovalnica, ki je svoj delež leta 2007 še malce povečala (97,2 %). Kosmatih odškodnin je bilo pri teh zavarovanjih za 28 milijonov ali za 4,7 % več kot leta Škodni rezultat (71 %) je bil leta 2007 nekoliko boljši kot leto prej. Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine kreditnega zavarovanja v mio Premije Odškodnine Premijska sestava kreditnega zavarovanja 2007 Drugi krediti 63,5 % Izvozni krediti 36,5 % (od tega 97,2 % SID PKZ) 67 statistični zavarovalniški bilten 2008

70 4.8 Kavcijsko zavarovanje in zavarovanje različnih finančnih izgub Obe omenjeni zavarovalni vrsti sta zavarovalnicam prinesli skoraj 7 milijonov bruto obračunane premije, odnesli pa skoraj 5 milijonov v obliki kosmatih odškodnin oziroma zavarovalnin. Škodni rezultat v tej skupini je znašal 70 %, a je še vedno precej boljši kot leta 2006, ko je znesek odškodnin skoraj za polovico presegel premije. Za leto 2006 je pač v grafikonu zabeležen izjemen priliv odškodnin zaradi izjemnega škodnega dogodka, ki se v letu 2007 k sreči ni ponovil. Med prikazanimi zavarovanji ima glede na velikost zbrane bruto obračunane premije večinski delež šomažno požarno zavarovanje (41,4 %), kjer je bilo zbrane za 2,7 milijona premije. Petinski delež pripada zavarovanju odpovedi potovanj, 15 % vse zbrane premije v tej skupini pa nosita šomažno strojelomno zavarovanje in kavcijsko zavarovanje. Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine kavcijskega zavarovanja in zavarovanja različnih finančnih izgub v mio Premije Odškodnine Premijska sestava kavcijskega zavarovanja in zavarovanja različnih finančnih izgub 2007 Odpoved potovanj 21,3 % Šomažno požarno 41,4 % Šomažno strojelomno 15,1 % Ostalo 4,5 % Kavcije 15,0 % Prireditve 2,7 % 68 statistični zavarovalniški bilten 2008

71 4.9 Zavarovanje stroškov postopka in zavarovanje pomoči Zavarovanje stroškov postopka in zavarovanje pomoči je zadnja zavarovalna skupina, ki jo komentiramo. Sestavljata jo dve zavarovalni vrsti, ki se v zadnjem času hitro razvijata. To potrjuje zlasti 37-odstotna rast zavarovanja stroškov postopka, pri čemer se je zbrana bruto obračunana premija v enem letu povečala z 1,9 na 2,7 milijona. Ta znesek pa je še vedno manjši od zneska zbrane premije pri zavarovanju pomoči (4,4 milijona ), kjer je bilo največ premije zbrane z zavarovanji pomoči avtomobilistom. To zavarovanje je zato z ustreznim deležem (43,5 %) prikazano v grafikonu. Čeprav je bila rast bruto obračunane premije nadpovprečno velika, moramo ugotoviti, da se je še bolj povečal znesek kosmatih odškodnin (2,3 milijona ), in sicer za 121 %. Doseženi škodni rezultat te zavarovalne skupine je temu primeren in znaša 33 %, kar je precej slabše kot leta 2006 (18 %). Največji delež»krivde«za slabši škodni rezultat v letu 2007 nosi zavarovanje pomoči. Viri: 1. Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) 2. Statistični urad RS (SURS) 3. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) 4. Banka Slovenije (BS) 5. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) 6. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) 7. Jedrski pool (JP) Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovanja stroškov postopka in zavarovanja pomoči v mio Premije Odškodnine Premijska sestava zavarovanja stroškov postopka in zavarovanja pomoči 2007 Avtomobilska pomoč 43,5 % Stroški postopka 37,7 % Ostalo 8,4 % Zdravstvena pomoč 10,4 % 69 statistični zavarovalniški bilten 2008

72 Leon Štukelj { } olimpionik, telovadec, pravnik 70

73 VI. Položaj slovenske zavarovalne dejavnosti v mednarodnem prostoru Ključni podatki o moči slovenske zavarovalne dejavnosti uvrščajo Slovenijo na prvo mesto v regiji, v primerjavi z gospodarsko bolj razvitimi članicami EU pa naša država precej zaostaja. Po večini kazalcev, ki jih prikazujemo tabelarno in grafično, se je sicer Slovenija tudi leta 2007 uvrščala na isto mesto kot leto prej. Le po povprečni premiji na zavarovalnico jo je prehitela Madžarska. Zavarovalna gostota ali bruto obračunana premija na prebivalca se je povečala z 859 na 938 ali za 9,2 %. Po zavarovalni penetraciji ali deležu bruto obračunanih premij v BDP se je Slovenija s 5,7 % že zelo približala Avstriji. Glede na dejstvo, da se je v Sloveniji poprečno število zaposlenih na zavarovalnico povečalo in je skoraj še enkrat večje od povprečka v EU, je slaba uvrstitev Slovenije v zadnjem grafikonu razumljiva. Kljub temu se je znesek premije na zaposlenega od leta 2006 povečal za 8,5 %, in sicer na To pa je, denimo, štirikrat manj kot v Belgiji. Viri: 1. Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) 2. Comité Européen des Assurances (CEA) 3. Statistični urad RS (SURS) 4. Hrvatski ured za osiguranje (HUO) Zavarovalna dejavnost v Evropski uniji 2006 in v Sloveniji 2007 ključni podatki Kazalci EU (25) SLO Delež SLO (%) Število zavarovalnih družb Število zaposlenih v zavarovalnicah Povprečno število zaposlenih v zavarovalnici Premije (v mio ) Od tega iz življenjskih zavarovanj (v mio ) Premije / prebivalca ( ) Premije življenjskih zavarovanj / prebivalca ( ) Premije neživljenjskih zavarovanj / prebivalca ( ) Delež premij v BDP (%) , ,65 0,33 0,67 204,10 0,18 0,10 42,56 22,04 76,21 64,20 Podatki so le za zavarovalno dejavnost, tj. brez pozavarovanja. Viri: SZZ, CEA, Statistični urad RS 71 statistični zavarovalniški bilten 2008

74 Zavarovalna dejavnost v Sloveniji 2007 in v izbranih državah 2006 Država* Število Premije Premija na prebivalca Delež premij zavarovalnih delavcev zavarovanja (mio ) življenja zavarovanja ( ) zavarov. vsa življenje delež vsa življenje v BDP (%) družb (mio ) (%) ( ) Premija na zavarovalnico (mio ) zav. delavca ( ) Švica Belgija Danska EU (25) Avstrija Italija Portugalska Slovenija Grčija Madžarska Hrvaška Turčija ,9 66,8 68,8 62,1 46,1 65,1 64,9 32,2 52,5 50,7 26,5 14, ,6 8,5 9,5 10,3 6,1 7,2 8,5 5,7 2,2 3,8 3,3 1, * vrstni red po premiji vseh zavarovanj na prebivalca Viri: SZZ, CEA, Statistični urad RS, Hrvatski ured za osiguranje Zavarovalna premija na prebivalca (za SLO 2007, druge države 2006) /prebivalca Turčija Hrvaška Madžarska Grčija Slovenija Portugalska Italija Avstrija EU (25) Belgija Danska Švica Viri: SZZ, CEA, Statistični urad RS, Hrvatski ured za osiguranje 72 statistični zavarovalniški bilten 2008

75 Delež zavarovalnih premij v BDP (za SLO 2007, za druge države 2006) % Turčija Grčija Hrvaška Madžarska Slovenija Avstrija Italija Danska Portugalska Belgija EU (25) Švica Viri: SZZ, CEA, Statistični urad RS, Hrvatski ured za osiguranje Povprečna premija na zavarovalnico (za SLO 2007, za druge države 2006) mio Grčija Hrvaška Danska Turčija Slovenija Madžarska Portugalska Belgija EU (25) Avstrija Švica Italija Viri: SZZ, CEA, Hrvatski ured za osiguranje Povprečna premija na zavarovalniškega delavca (za SLO 2007, za druge države 2006) mio Madžarska Hrvaška Slovenija Turčija Grčija Avstrija Portugalska EU (25) Švica Belgija Danska Italija Viri: SZZ, CEA, Hrvatski ured za osiguranje 0 0,5 1 1,5 2 2,5 73 statistični zavarovalniški bilten 2008

76 Slavko Avsenik { 1929 skladatelj in glasbenik, skupaj z bratom Vilkom utemeljitelja glasbenega žanra narodnozabavne glasbe 74

77 VII. Zgodovinski pregled zavarovalstva na slovenskem etničnem ozemlju I. Obdobje do leta 1918 Predhodniki zavarovalnic (pomorska posojila, bratovščine, cehi) st Pomorska posojila, zapisana v notarski knjigi v Piranu Ustanovljena bratovščina sv. Nikolaja Ustanovljen ceh krznarjev; eden prvih, ki je v statutu določil obveznost članov za medsebojno pomoč Ustanovljena slovenska bratovščina sv. Hieronima (v statutu določena medsebojna vzajemnost med člani) Piran Trst Ljubljana Videm Ustanavljanje prvih zavarovalnic Ustanovljena prva zavarovalnica na slovenskem etničnem ozemlju v okviru Avstro-ogrske monarhije Compagnia di assicurazione Prva pobuda za ustanovitev zavarovalnice v Ljubljani Ustanovljena zavarovalna družba za plovbo po Savi Ustanovljena Cesarsko-kraljeva privilegirana zavarovalnica proti požarni škodi za Štajersko, Koroško in Kranjsko Kranjska kmetijska družba predlaga ustanovitev zavarovalnice za obvezno zavarovanje proti ognju in zoper druge nesreče Pobuda za ustanovitev pozavarovalnice Danica v Celju Ustanovljena prva občna zavarovalna banka Slovenija (prva sodobna slovenska zavarovalnica s sedežem v Ljubljani) Ustanovljena Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorsko in Kranjsko Ustanovljena številna društva (»zavarovalnice«) za zavarovanje goveje živine na Primorskem in v nekaterih drugih krajih Ustanovljena Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi zvonov v Ljubljani Trst Ljubljana Ljubljana Gradec Ljubljana Celje Ljubljana Trst Trst okolica Ljubljana II. Obdobje Jugoslavije (Kraljevina SHS oz. Jugoslavija) Kraljevina SHS oz. Kraljevina Jugoslavija ( ) Ustanovljena Slavija, Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani Ustanovljena Ljudska samopomoč v Mariboru Ustanovljena zavarovalna zadruga Društvo sv. Florijana proti požarnim škodam Ustanovljena Gospodarska zavarovalna družba Drava Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor DFRJ, FLRJ, SFR Jugoslavija ( ) Državni zavod za zavarovanje in pozavarovanje, preimenovan v Državni zavarovalni zavod DOZ Ustanovljen Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije, leta 2000 preimenovan v Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) Ustanovljene številne občinske zavarovalnice ter Zavarovalna skupnost Slovenije Združitev vseh slovenskih zavarovalnic v Zavarovalnico Sava, razen Zavarovalnice Maribor Združitev Zavarovalnice Sava in Zavarovalnice Maribor v Zavarovalno skupnost Triglav Ustanovljena Pozavarovalna skupnost Sava Preoblikovanje Zavarovalne skupnosti Triglav in nekaterih njenih območnih enot v zavarovalne delniške družbe Zavarovalnico Triglav, d. d., Zavarovalnico Maribor, d. d., Adriatic, zavarovalno družbo, d. d., Zavarovalnico Tilia, d. d. Preoblikovanje Pozavarovalne skupnosti Sava v delniško družbo Pozavarovalnico Sava, d. d. Organizacijska enota Zavarovalne skupnosti Dunav v Ljubljani postane samostojna delniška družba Ljubljanska zavarovalnica, d. d. Beograd Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana 75 statistični zavarovalniški bilten 2008

78 III. Obdobje samostojne države Republike Slovenije (od leta 1991) 1991 Ustanovljene nove zavarovalne in pozavarovalne delniške družbe: Prima, zavarovalna družba, d. d. (leta 2001 preimenovana v GRAWE, zavarovalnica, d. d.), Zavarovalnica Mercator, d. d. (leta preimenovana v Krekovo zavarovalnico, d. d.) in Pozavarovalnica Inter, d. d. (leta 2001 ukinjena) Ustanovljen Slovenski zavarovalni biro (leta 1997 preimenovan v Slovensko zavarovalno združenje, SZZ) Ustanovljena zavarovalna delniška družba Merkur, zavarovalnica, d. d Preoblikovanje organizacijske enote Zavarovalnice Croatia v Ljubljani v Zavarovalno delniško družbo Slovenica, zavarovalniška hiša, d. d. Ustanovljena Slovenska izvozna družba, d. d. (SID) Ustanovljena zavarovalnica Concordia, pokojninska zavarovalnica, d. d. Ustanovljen slovenski Jedrski pool Ustanovljen Urad za zavarovalni nadzor (leta 2000 preimenovan v Agencijo za zavarovalni nadzor, AZN) Ustanovljena zavarovalna delniška družba Zavarovalnica Generali, d. d. Ustanovljen Sklad dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (leta 2000 preimenovan v Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., KAD) Ustanovljena pozavarovalnica Triglav RE, d. d. Ustanovljena Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z. Ustanovljena TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d. Ustanovljena NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d. Ustanovljena zavarovalna delniška družba ARAG, zavarovanje pravne zaščite, d. d. Ljubljana Ustanovljena podružnica avstrijske zavarovalnice Wiener Städtische Ustanovljena kreditna zavarovalnica SID Prva kreditna zavarovalnica, d. d. Ustanovljena življenjska zavarovalnica Slovenica, Življenje, d. d. Ustanovljena podružnica avstrijske zavarovalnice Victoria-Volksbanken Združitev zavarovalnih družb Adriatic, d. d. in Slovenica, d. d. v Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d. Zavarovalnica Slovenica, Življenje, d. d. se preimenuje v KD Življenje, d. d. Ustanovljena podružnica zavarovalnice Allianz Hungaria ZTR Ustanovljena zavarovalnica Prva osebna zavarovalnica, d. d. Zavarovalnica Zürich Insurance Ireland Ltd. zaprosila za članstvo v SZZ Ljubljana, Maribor Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Koper Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Maribor Koper Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Viri: 1. Škufca, F.: Zavarovalstvo na Slovenskem, SZZ, Ljubljana Podatki AZN 3. Podatki SZZ 76 statistični zavarovalniški bilten 2008

79 Izbrani znameniti Slovenci komentar»so dnevi, ki so vredni spomina, so dogodki, ki ostanejo v spominu za vedno, in so ljudje, zaradi katerih je svet lepši.«(neznani avtor) Slovenci živimo na najboljšem prostoru, ugotavlja naš priznani dramski igralec, komik in pesnik Andrej Rozman Roza v svoji odrski predstavi z naslovom We Are The Nation On The Best Location. Na tem majhnem prostoru med Alpami, Jadranskim morjem in Panonsko nižino smo Slovenci stoletja živeli pod nadoblastjo večjih sosednjih narodov, pod Habsburžani kar blizu 600 let. Kljub temu smo ohranili svoj jezik in kulturo ter danes ponosno živimo v lastni državi. Še več. Letos nam je bila dana izredna zgodovinska priložnost, da smo lahko pol leta predsedovali veliki evropski gospodarski skupnosti narodov Evropski uniji in tako nekako vplivali na svoje okolje. Mnogi predstavniki slovenskega naroda so bili tudi v preteklosti vplivni člen znanstvene, kulturne, družbenopolitične in gospodarske interakcije med narodi, ki jo danes imenujemo globalizacija. V letošnji številki biltena želimo s slikovnim gradivom in komentarji simbolično poudariti zgodovinski prispevek in vpliv nekaterih najvidnejših predstavnikov slovenskega naroda na razvoj evropskega in svetovnega znanja, umetnosti in kulture. S svojimi izrednimi intelektualnimi sposobnostmi, znanjem in delovanjem so izbrani velikani slovenskega naroda obogatili svet in se z zlatimi črkami zapisali v svetovno zgodovino. Ob tem se dobro zavedamo, da je predstavljeni izbor portretirancev subjektiven. V času, ko je bila Slovenija še del Avstro-ogrske monarhije, v Ljubljani ni bilo visoke šole ali univerze, zato so najbolj sposobni Slovenci študirali predvsem na Dunaju in v Münchnu. Mnogi med njimi so tam živeli in tudi umrli. Uradni jezik na ozemlju današnje Slovenije je bila tedaj nemščina in mnoga izvirna dela znamenitih Slovencev so zato napisana v nemškem jeziku. Njihova imena in priimki so bili pogosto ponemčeni, njihovo slovensko poreklo pa s tem zabrisano. Tomaž Mancini Viri: 1. Bergant, E.: Znameniti Slovenci, Forma 7 sedem, Ljubljana Sitar, S.: Sto slovenskih znanstvenikov, PD, Ljubljana Kladnik, D.: Sto usod znanih Slovencev, PD, Ljubljana Informacije s spleta. 77 statistični zavarovalniški bilten 2008

80 Jurij Bartolomej, baron Vega, nemško: Georg Freiherr von Vega; matematik, balistik, artilerijski častnik, izumitelj, avtor logaritmovnika Jurij Vega se je rodil v kmečki družini Veha v vasi Zagorica pri Moravčah (Slovenija) očetu Jerneju in materi Heleni, rojeni Masel. Šolal se je v Ljubljani, predvsem so bili poudarjeni naravoslovni predmeti in filozofija. Kot inženir za rečno plovbo se je najprej zaposlil v Ljubljani, pozneje pa na Dunaju kot topničar pri cesarski armadi. S svojimi širokimi dispozicijami je v poklicni karieri vojaškega topničarja in profesorja matematike na artilerijski in bombardirski šoli na Dunaju napredoval v podpolkovnika in barona. Kot izvrsten teoretik in praktik je v pouk topničarstva vpeljeval matematične novosti in jih uspešno preizkušal v bitkah na tedanjih evropskih bojiščih. Velja za začetnika znanstveno utemeljene balistike. S preučevanjem gravitacije je posegal v fiziko in astronomijo, napisal matematični učbenik in vsaj osem odmevnih znanstvenih razprav s področja fizike, matematike in astronomije. Število pi (π) je izračunal na 137 pravilnih decimalk. Svetovno slavo je doživel z izdelavo logaritmovnika z naslovom Logarithmische, trigonometrische, und andere zum gebrauche der Mathematik eingerichtete Tafeln und Formeln. Njegov izpopolnjeni desetdecimalni priročnik z naslovom Thesaurus Logarithmorum Completus, katerega skupna naklada obsega več milijonov izvodov, so v šolah po svetu uporabljali vse do sredine 20. stoletja oziroma do uvedbe elektronskih kalkulatorjev. Po Juriju Vegi se imenuje krater na Luni in leta 1979 odkriti planetoid. Jurij Vega je umrl na Dunaju. Jožef Stefan, fizik, matematik, pesnik, avtor Stefanove konstante Jožef Stefan se je rodil slovenskim staršem v Sv. Petru pri Žrelcu, danes del Klagenfurta/Celovca (Avstrija). Študiral je fiziko in matematiko in po diplomi tudi poučeval na Dunaju. Tam je z 28 leti postal najmlajši univerzitetni profesor v tedanji Avstriji, s 30 leti načelnik fizikalnega inštituta in kasneje še podpredsednik dunajske znanstvene akademije. Sprva je pisal pesmi, a se nato povsem posvetil znanstveno-raziskovalnemu in pedagoškemu delu ter posegel na skoraj vsa področja tedanje fizike. V ospredju njegovega preučevanja je bil nauk o toploti. Leta 1890 je objavil članek z naslovom O teoriji nastanka ledu (Über die Theorie der Eisbildung). Prvi je pravilno izračunal temperaturo Sončevega površja približno stopinj Celzija. V mednarodni strokovni literaturi je zaslovel z enačbo toplotnega sevanja in izpeljal zakon, ki dokazuje, da je količina toplote pri sevanju premosorazmerna s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. Zakon je pozneje teorijsko izpeljal L. E. Boltzmann, zato se ta zakon imenuje Stefan-Boltzmannov zakon, ki vsebuje konstanto, imenovano po obeh avtorjih. Jožef Stefan je umrl na Dunaju. Barbara Celjska, nemško: Barbara von Cilli, češko/slovaško: Barbora Cellská; ogrska in češka kraljica, nemško-rimska cesarica, astrologinja, alkimistka Barbara Celjska se je rodila v Celju (Slovenija) kot najmlajša hči celjskega grofa in državnega kneza svetega rimskega cesarstva Hermana II Celjskega in grofice Ane von Schaunberg. Dinastija grofov Celjskih (od leta 1341), katerim je Barbara pripadala, je bila v svojem času v Evropi zelo vplivna. Še mladoletna se je Barbara poročila s cesarjem Sigmundom Luksemburškim. Bila je izobražena ženska. Govorila je vsaj pet tujih jezikov. Kot osebnostno ozaveščena, odločna in javno samostojno delujoča visoka plemkinja naprednih življenjskih nazorov je imela močan vpliv na moževo politično delovanje in ob njegovi pogosti odsotnosti tudi vladala s čvrsto roko. Umrla je v češkem mestu Mĕlník. 78 statistični zavarovalniški bilten 2008

81 Herman Potočnik-Noordung, nemško: Hermann Noordung; strojni inženir, pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik-Noordung se je rodil v Pulju (Pula, Hrvaška), kjer je njegov oče Jožef, doma iz Vitanja, služboval kot zdravnik in visoki častnik avstro-ogrske mornarice. Mama Minka, rojena Kokošinek je bila iz Maribora. Herman je študiral na vojaški tehnični akademiji na Dunaju in kot strokovnjak za mostove in železniške gradnje sodeloval na različnih frontah 1. svetovne vojne. Po vojni se je posvetil še študiju strojništva na Dunaju in postal inženir specialist za raketno tehniko. Leta 1929 je v Berlinu izdal v nemščini napisano knjigo z naslovom Das Problem der Befahrung des Weltraums (Problem vožnje po vesolju) in z njo človeštvu utrl pot v vesolje. V knjigi je objavil zamisel za geostacionarni satelit in obljudeno vesoljsko postajo, predvidel uporabo raketoplanov ter rešil vrsto problemov, ki jih poraja bivanje človeka v breztežnostnem in brezzračnem prostoru. Herman Potočnik-Noordung je umrl na Dunaju v letu, ko je izšla njegova knjiga. Jože Plečnik, arhitekt Jože Plečnik se je rodil v Ljubljani (Slovenija) očetu Andreju in materi Heleni, ki sta bila po poreklu iz Notranjsko-kraške regije. Sprva je delal v očetovi mizarski delavnici. V avstrijskem Gradcu se je izšolal za načrtovalca pohištva, študij arhitekture in oblikovanja pa je uspešno končal na Dunaju pri arhitektu Ottu Wagnerju kot njegov najboljši študent. Kot samostojni arhitekt in profesor je služboval v Pragi in na Ljubljanski univerzi ter postal častni doktor univerz na Dunaju in v Ljubljani. Kot arhitekt ustvarjalec se je odlikoval po izjemni izvedbeni kakovosti svojih projektov. Pri delu je upošteval zgodovinske in lokalne značilnosti, ki jih je smiselno vključeval v osebni slog moderne redukcije in njihove sinteze. Njegova inventivnost in oblikovalska izvirnost se kažeta na mnogih področjih arhitekture tako v detajlih malih religioznih predmetov in cerkva kot tudi pri večjih zgradbah in delih mest, ki jih je s svojim delom trajno zaznamoval. Tu ne moremo našteti niti vseh njegovih največjih del, kaj šele manjših. S svojimi številnimi arhitekturnimi mojstrovinami je nedvomno polepšal vsaj tri evropska mesta rodno Ljubljano, Prago in Dunaj, zato ga lahko brez zadržkov štejemo med največje evropske arhitekte 20. stoletja. Jože Plečnik je umrl v Ljubljani. Friderik Pregl, nemško: Fritz Pregl; zdravnik, kemik, dobitnik Nobelove nagrade Friderik Pregl se je rodil v Ljubljani (Slovenija) očetu Raimundu in materi Fridericke, rojeni Schlaker. Krstili so ga za Mihaela Raimunda, po imenih starega očeta in očeta. Njegov stari oče je bil Miha Pregelj, častivreden in domoljuben mož, doma iz Ustij pri Litiji. Friderik Pregl je doktorat iz zdravilstva (medicum universum) prejel v avstrijskem Gradcu, kjer je postal celo rektor graške univerze. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in na Češkem, na njegov znanstveni razvoj pa sta najbolj vplivala fizikalni kemik Wilhelm Ostwald in fizik Emil Fischer. Pregl je preučeval kemizem človeškega telesa in se vseskozi zavzemal za zmanjšanje potrebnega materiala za analizo. Njegove inovativne metode kvantitativne organske mikroanalize, ki jih je predstavil v knjigi Die quantitative organische Mikroanalyse, Berlin 1917, so sprejeli vsi laboratoriji po svetu, Pregl pa je prejel številna akademska priznanja in leta 1923 tudi Nobelovo nagrado za kemijo. Umrl je v avstrijskem Gradcu. 79 statistični zavarovalniški bilten 2008

82 Ivana Kobilca, slikarka Ivana Kobilca je bila rojena v Ljubljani (Slovenija) v obrtniški družini očetu Jakobu in materi Mariji. V času osnovnošolskega izobraževanja se je naučila dveh tujih jezikov, italijanščine in francoščine, ter se izpopolnjevala v risanju. Pri šestnajstih letih je sklenila postati slikarka. Izpopolnjevala se je na Dunaju in v Münchnu. Prvo samostojno razstavo s 34 platni je imela v Ljubljani in požela zavidljiv uspeh. V Parizu se je udeležila razstave z dvema slikama Poletje in Likarice ter zanju prejela odlikovanje. Leta 1891 je bila imenovana za članico Francoskega združenja lepih umetnosti. Ostala je v Parizu, obe sliki pa sta postali svetovno znani. Zelo znana je tudi njena slika Kofetarica. Posvečala se je figuralnemu slikarstvu, portretu in žanrskim ali razpoloženjskim upodobitvam kmečkega ter meščanskega življenja. V zadnjem obdobju je največ slikala cvetlična tihožitja. Ustvarjala in učiteljevala je v Sarajevu (freske), Ljubljani, Zagrebu in Berlinu. Ivana Kobilca je umrla v Ljubljani. Leon Štukelj, pravnik, telovadec, olimpionik Leon Štukelj se je rodil v Novem mestu (Slovenija) očetu tajniku občine Šmihel-Stopiče in materi, doma iz Zafare pri Žužemberku. Kmalu so športni strokovnjaki odkrili njegov športni talent, ki ga je razvil do najvišje možne stopnje. Postal je svetovna legenda športa in olimpizma, ki so ga v rodnem mestu sprejeli z znanim vzklikom Ave triumphator! V svoji športno aktivni dobi je kot vsestranski amaterski telovadec od leta 1922 do 1936 nastopil na sedmih velikih tekmovanjih. Na svetovnih gimnastičnih prvenstvih v Ljubljani, Lyonu, Luksemburgu in Parizu ter na olimpijadah v Parizu, Amsterdamu in Berlinu je skupno osvojil 20 kolajn, med njimi 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Samo na olimpijskih igrah je osvojil 6 kolajn tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Prejel je visoko priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Kot gledalec se je leta 1996 udeležil olimpijade v Atlanti in dobil izjemno čast podeljevati medalje. S svojo življenjsko svežino je tedaj pri 98 letih navdušil gledalce in ves svet ter pustil svetu močan pečat vsestranske odličnosti. Umrl je v Mariboru. Slavko Avsenik, 1929 skladatelj in glasbenik, skupaj z bratom Vilkom utemeljitelja glasbenega žanra narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik se je rodil v Begunjah na Gorenjskem (Slovenija) v šestčlanski družini. Starša Janez in Marija sta bila gostilničarja in ljubitelja glasbe. Slavko je na pobudo očeta z bratom Vilkom leta 1953 ustanovil ansambel, ki je v Sloveniji in po svetu zaslovel pod imenom Oberkrainer Quintett. Postavil je temelje tedaj povsem novi, tj. izvirni obliki narodnozabavne glasbe in postal najbolj učinkovit ambasador Slovenije. To glasbeno zvrst so kmalu»posvojili«številni podobni ansambli na vseh celinah. Med 40-letno kariero so Avseniki izvedli več kot koncertov, sodelovali v številnih televizijskih oddajah in zmagovali na glasbenih lestvicah. Pri nemškem podjetju Telefunken so posneli več kot 50 plošč v skupni nakladi 32 milijonov izvodov, prejeli eno diamantno ploščo, dve platinasti in 31 zlatih plošč. Ansambel je poleg številnih nagrad, medalj in priznanj prejel tudi evropskega oskarja za izvirno glasbo. Slavko in Vilko sta napisala približno tisoč skladb, ki večinoma opevajo lepote Slovenije. Posnetih je približno 700 njunih skladb, po svetu pa je največkrat izvajana polka Na Golici (Trompeten-Echo). Avtorja sta prejela zlato vrtnico za najpogosteje izvajana komponista v Evropi. 80 statistični zavarovalniški bilten 2008

83

84