Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Predšolska vzgoja Vokalno instrumentalni praktikum 1. ZAPISKI PREDAVANJ pred. mag. Matija Varl Maribor študijsko leto 2018/2019
KAZALO Uvod... 3 1. Notni zapis 1. zgodovina... 4 2. Notni zapis 2.... 15 3. Različni notni zapisi... 36 4. Ritem... 48 5. Ritmizacija... 71 6. Intervali... 77 7. Durove lestvice... 94 Literatura.... 120
UVOD Zapiski predavanj Vokalno instrumentalnega praktikuma 1. vsebujejo poglavja glasbene teorije, ki so predvidena v učnem načrtu predmeta Vokalno instrumentalni praktikum 1. na oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Glasbeno-teoretične osnove med drugim vsebujejo: notne vrednosti in pavze, notno pisavo, ključe, predznake, tonski sistem, intervale, lestvice, izvajalne označbe, ritem in drugo Dodani so tudi notni primeri iz različnih notnih zapisov.
Vokalno instrumentalni praktikum I. 1 Notni zapis 1. zgodovina
NOTNI ZAPIS 2000 pr.n.š. - Sumerci, fragmentarna navodila za izvajanje glasbe 7 st. pr.n.š. Antična Grčija, prvi v celoti dešifriran notni sistem - Instrumentalna glasba simboli za ozvezdja - Vokalna glasba velike črke grške abecede Ohrani se do 4 st. n.š. Zaradi večglasje se ne more ohraniti
NOTNI ZAPIS Hucbald (840 930) 6 črt 6 strun lutnje - V današnjem času zapis akordov za kitaro
NOTNI ZAPIS 7 st. n.š. nevme (simboli za zloge) Hieronomija risanje melodije z roko Razvoj večglasja nevme neuporabne
Zapis zgodnjih nevm
NOTNI ZAPIS 11.st. Guido iz Arezza Solmizacijski zlogi (do, re, mi, ) Po vzoru Hucbalda, vendar 4 črte Pisal na črte in med črte (9 tonov) Na začetku vrste črka (C, D, E, ) Kasneje samo C in F, končno samo C Do 10 črt notnega zapisa Razpolovijo na 2 x 5 (različni ključi)
NOTNI ZAPIS Renesansa, zapisujejo s pomožnimi črtami Ritem še ni bil dobro razvit 2 različno dolgi noti Longa in Brevis 14. st. menzuralna glasba, ritmična pestrost Duplex longa, semibrevis, minima Prvič votle, nato kombinacija Trikotne, polkrožne, okrogle
NOTNI ZAPIS Taktnice in pavze, pokončne Razlika v trajanju pavze (ločevanje) Ritmični značaj taktov Transpozicija, višaj, nižaj, vračaj Artikulacija, tempo, dinamika, agogika
NOTNI ZAPIS
NOTNI ZAPIS
Vokalno instrumentalni praktikum I. 2 Notni zapis 2
ČRTOVJE IN POMOŽNE ČRTE
ZAPIS NOT V ČRTOVJE IN V PRAZNINO
ZAPIS NA POMOŽNE ČRTE
Violinski ključ
Bas ključ
g1 Violinski ključ ali G ključ f Basovski ključ ali F ključ
C ključ
baritonski C ključi tenorski altovski mezzosopranski sopranski
Tonski sistem je razvrstitev sedmih osnovnih tonov po višini v devetkratnem zaporedju od najnižjih do najvišjih. Oktava je vrsta tonov, ki sega od prvega do osmega tona.
c1 d1 e1 f1 g1 a1 h1 c2
SUBKONTRA OKTAVA A 2 H 2 Toni se zapisujejo z velikimi črkami. KONTRA OKTAVA C 1 D 1 E 1 F 1 G 1 A 1 H 1 Toni se zapisujejo z velikimi črkami. VELIKA OKTAVA C D E F G A H Toni se zapisujejo z velikimi črkami. MALA OKTAVA c d e f g a h Toni se zapisujejo z malimi črkami. PRVA OKTAVA c 1 d 1 e 1 f 1 g 1 a 1 h 1 Toni se zapisujejo z malimi črkami in številko 1. DRUGA OKTAVA c 2 d 2 e 2 f 2 g 2 a 2 h 2 Toni se zapisujejo z malimi črkami in številko 2. TRETJA OKTAVA c 3 d 3 e 3 f 3 g 3 a 3 h 3 Toni se zapisujejo z malimi črkami in številko 3. ČETRTA OKTAVA c 4 d 4 e 4 f 4 g 4 a 4 h 4 Toni se zapisujejo z malimi črkami in številko 4. PETA OKTAVA c 5 d 5 e 5 f 5 g 5 a 5 h 5 Toni se zapisujejo z malimi črkami in številko 5.
Pozicija tona c1
VIŠAJ IN NIŽAJ
Dvojni nižaj in dvojni višaj
RAZVEZAJ / VRAČAJ
ZAPIS OKTAVO VIŠE e 3 f 3 g 3 a 3 c 4 d 4 e 4 f 4
ZAPIS OKTAVO NIŽE C H 1 A 1 G 1 C 1 H 2 A 2
Vokalno instrumentalni praktikum I. 3 Različni notni zapisi
Vokalno instrumentalni praktikum I. 4 Ritem
Ritmične vrednosti CELINKA POLOVINKA ČETRTINKA OSMINKA ŠESTNAJSTINKA
CELINKA POLOVINKA ČETRTINKA OSMINKA ŠESTNAJSTINKA traja 4 dobe traja 2 dobi traja eno dobo traja pol dobe traja četrt dobe
RITMIČNE VREDNOSTI
Pavze
celinska polovinska četrtinska osminska šestnajstinska pavza pavza pavza pavza pavza CELINSKA PAVZA POLOVINSKA PAVZA ČETRTINSKA PAVZA OSMINSKA PAVZA ŠESTNAJSTINKA PAVZA traja 4 dobe traja 2 dobi traja eno dobo traja pol dobe traja četrt dobe
Ritmični zapisi
TAKT IN TAKTOVSKI NAČINI
Takt je metrična enota, ki ima določeno število poudarjenih in nepoudarjenih dob.
2 števec 4 imenovalec Osnovni taktovski načini Dvodobni taktovski načini Trodobni taktovski načini 2 2 2 2 2 1 2 4 8 16 3 3 3 3 3 1 2 4 8 16
Sestavljeni taktovski načini 4 je sestavljen iz 2 + 2 4 4 4 5 je sestavljen iz 3 + 2 ali 2 + 3 4 4 4 4 4 6 je sestavljen iz 3 + 3 8 8 8
TAKTNICE
Podaljšanje tonov in pavz označujemo s piko, korono vezajem ali ligaturo in Pika - podaljšanje tona za polovico njegove vrednosti.
Korona Korona nedoločeno podaljšanje tona
Vezaj ali ligatura Vezaj ali ligatura podaljšanje tona za vrednost note označene z lokom
Triolna podelitev
Primeri
Vokalno instrumentalni praktikum 1. - PeF - UM - pred. mag. Matija Varl
Vokalno instrumentalni praktikum 1. - PeF - UM - pred. mag. Matija Varl
Vokalno instrumentalni praktikum I. 5 Ritmizacija
Vokalno instrumentalni praktikum I. 6 Intervali
Interval je razdalja oz. odnos med dvema tonoma. Intervalom določimo kvantiteto (koliko stopenj sta dva tona oddaljena) in kvaliteto (koliko celih on poltonov meri interval) Intervali po kvantiteti: 1 prima, 2 sekunda, 3 terca, 4 kvarta, 5 kvinta, 6 seksta, 7 septima, 8 oktava, (9 nona, 10 decima, ) Intervali po kvaliteti: čisti, veliki, mali, zvečani, zmanjšani
Intervali glede na kvantiteto 1 2 3 4 5 6 7 8 prima sekunda terca kvarta kvinta seksta septima oktava
INTERVALI NAVZGOR 1 3 2 1 6 5 4 7 4 3 5 6 2 8 7 INTERVALI NAVZDOL 4 5 3 8 2 6 4 1 7 2 8 4 3 2 7
Intervali glede na kvaliteto Č 1 v 2 v 3 Č 4 Č 5 v 6 v 7 Č 8 čista velika velika čista čista velika velika čista prima sekunda terca kvarta kvinta seksta septima oktava
ČISTI INTERVALI: 1 prima 4 kvarta 5 kvinta 8 oktava lahko so še zvečani in zmanjšani VELIKI INTERVALI: 2 sekunda 3 terca 6 seksta 7 septima lahko so še mali, zvečani in zmanjšani
1 PRIMA Čista prima ponovitev istega tona (ni razdalje) Zvečana prima meri pol tona Zmanjšana prima -? Gibanje navzdol! Čista prima Č1 Zvečana prima zv1
1 PRIMA Zmanjšana prima -? Gibanje navzdol! Zvečana prima navzdol! Zvečana prima zv1
2 SEKUNDA Velika sekunda meri en cel ton Mala sekunda meri pol tona Zmanjšana sekunda ne meri nič (ni razdalje) Zvečana sekunda meri en cel ton in pol tona Velika sekunda Mala sekunda Zmanjšana sekunda Zvečana sekunda v2 m2 zm2 zv2
3 TERCA Velika terca meri dva cela tona Mala terca meri en cel ton in pol tona Zmanjšana terca meri en cel ton Zvečana terca meri dva cela tona in pol tona Velika terca Mala terca Zmanjšana terca Zvečana terca v3 m3 zm3 zv3
4 KVARTA Čista kvarta meri dva cela tona in pol tona Zmanjšana kvarta meri dva cela tona Zvečana kvarta meri tri cele tone (tritonus) Čista kvarta Zmanjšana kvarta Zvečana kvarta Č4 zm4 zv4
5 KVINTA Čista kvinta meri tri cele tona in pol tona Zmanjšana kvinta meri tri cele tona Zvečana kvinta meri štiri cele tone Čista kvinta Zmanjšana kvinta Zvečana kvinta Č5 zm5 zv5
6 SEKSTA Velika seksta meri štiri cele tone in pol tona Mala seksta meri štiri cele tone Zmanjšana seksta meri tri cele tone in pol tona Zvečana seksta meri pet celih tonov Velika seksta Mala seksta Zmanjšana seksta Zvečana seksta v6 m6 zm6 zv6
7 SEPTIMA Velika septima meri pet celih tonov in pol tona Mala septima meri pet celih tonov Zmanjšana septima meri štiri cele tone in pol tona Zvečana septima meri šest celih tonov Velika septima Mala septima Zmanjšana septima Zvečana septima v7 m7 zm7 zv7
8 OKTAVA Čista oktava meri šest celih tonov Zmanjšana oktava meri pet celih tonov in pol tona Zvečana oktava meri šest celih tonov in pol tona Čista oktava Zmanjšana oktava Zvečana oktava Č8 zm8 zv8
Vokalno instrumentalni praktikum I. 7 Durove lestvice
Razdalje med toni v durovi lestvici 1 1 ½ 1 1 1 ½ Formula za vse durove lestvice: 1 1 ½ 1 1 1 ½
C - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
G - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
D - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
A - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
E - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
H - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
Fis - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
Cis - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
Lestvice z višaji G fis D fis, cis A fis, cis, gis E fis, cis, gis, dis H fis, cis, gis, dis, ais Fis fis, cis, gis, dis, ais, eis Cis fis, cis, gis, dis, ais, eis, his
F - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
B - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
Es - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
As - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
Des - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
Ges - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
Ces - dur T tetrakord (durov) D tetrakord (durov) Trozvok I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. T S D T Kadenca T S D T
Lestvice z nižaji F b B b, es Es b, es, as As b, es, as, des Des b, es, as, des, ges Ges b, es, as, des, ges, ces Ces b, es, as, des, ges, ces, fes
Ces Ges Des As Es B F C G D A E H Fis Cis KVINTNI KROG F C G B D Es A As E Des Ces Cis Ges H Fis
Ces Ges Des As Es B F C G D A E H Fis Cis F C G B D Es A As E Cis Des Ges Fis Ces H
CELOTONSKA LESTVICA PENTATONIČNA LESTVICA
KROMATIČNA LESTVICA
BLUES LESTVICA
Literatura: - Borota, B. (2011). Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za učitelje in vzgojitelje. Koper: Univerzitetna založba Annales. - Prek, S. (1963). Teorija glasbe. Ljubljana: DZS. - Dolinar Ksenija (ur.) (1987). Glasba, enciklopedija, leksikon. Ljubljana: DZS. - notni primeri so zapisani v glasbenem programu MUSESCORE 2 (verzija 2.0.3), ki je prosto dostopen na www.musescore.org