UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov ZAPOSLOVANJE IN DELO TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI ORGANIZACIJSKI IN KADROVSKI VIDIK PRI OBRAVNAVI DELOVNIH DOVOLJENJ Mentor: mag. Franc Beli, višji pred. Kandidatka: Maja Zupanec Kranj, november 2006
ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju, g. mag. Francu Beliu, pomoniku v.d. generalne direktorice Zavoda za zaposlovanje, za vso pomo in nasvet ter lektorska opravila pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi g. Mihi Šepcu, vodji službe za zaposlovanje tujcev Zavoda za zaposlovanje, za nasvete pri izdelavi diplomskega dela.
POVZETEK Diplomsko delo obravnava tematiko zaposlovanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji, pri emer osrednjo pozornost posvea delovnim dovoljenjem za samozaposlene tujce, za katera je pristojen Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Na podlagi empirine analize procesa izdaje delovnih dovoljenj za samozaposlitev smo ugotovili, da obstojei postopek vkljuuje veliko število dejanj, ki zahtevajo sorazmerno velik vložek asa delavcev, predolgo akanje na rešitev, in materialne stroške, povezane s pošto. Z organizacijsko, tehnino in kadrovsko prenovo na osnovi elektronskega poslovanja se potreben as za izvedbo celotnega opravila pomembno skrajša (za 20 %), kar pomeni prihranek pri stroških dela; akanje stranke na rešitev se praktino odpravi; stroški s pošiljanjem pošte se bistveno zmanjšajo. Omenjeni neposredno merljivi in preverljivi uinki hkrati pomenijo bolj prijazno poslovanje za stranke. Predlagana rešitev namre tudi omogoa, da k vlogam za izdajo delovnih dovoljenj ni potrebno vlagati nekaterih potrdil, izpiskov in drugih podatkov, za katere lahko Zavod za zaposlovanje sam zaprosi po uradni dolžnosti. Za takšno prenovo so potrebni visoko usposobljeni, motivirani in z delovnim okoljem zadovoljni uslužbenci. Za dosego visokega ter zrelega nivoja pri opravljanju delovnih nalog moramo imeti zagotovljeno pomo ustreznih strokovnjakov, informatikov, podprto z ustrezno ravnijo informacijske tehnologije. KLJUNE BESEDE - zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - organizacijska prenova - elektronsko poslovanje
ABSTRACT The diploma paper focuses on the emloyment of foreigners and foreigns workers in the Republic of Slovenia, the emphasis being placed on the work permits for the selfemployment of foreingers; the Employment Service of Slovenia is competent for issuing the latter. With the help of empiric analysis of the process of issuing the work permits for selfemployment, we drew to the following conclusions: the existing process involves numerous actions, which require a lot of emloyeers time, cause time-consuming waiting for the Employment Service to retrieve the situation, and result in relatively high costs od the mailing service. With the reforms of the organizational, technical and human resource level, which were carried out ondn the basis ot electronic operations, the time required to conduct the whole ordeal is reduced by 20 per cent. The reduced time consequently means reducing the work expenses, the waiting period for the Employment Service to retrieve the situation practically disappears, whereas the mailing expenses are drastically reduced. These directly measured and verifiable effects of the reform consequently mean a friendlier costumer service. The solution offered thus enables us to avoid enclosing certain confirmations, extracts and data which the Public Administration is obliged to mediate to the Employment Service in the application for issuing of the work permits. The proposed reform requires highly qualified and motivated employees working in a pleasant atmosphere. In order to actieve high and mature level of work task execution, help from proper specialists and IT specialists in required along with a suitable standard of informational technology. KEY WORDS: - employment of foreigners - work permit - organizational reform - economic organization
KAZALO 1 Uvod...6 1.1 Prestavitev problema in hipotez...8 1.2 Metode dela...8 1.3 Predpostavke in omejitve...9 2 Teoretine osnove...10 2.1 Osnovna naela pri zaposlovanju in delu tujcev v Republiki Sloveniji...10 2.2 Osnovne znailnosti Zakona o zaposlovanju in delu tujcev...10 2.3 Vrste delovnih dovoljenj...11 2.3.1 Osebno delovno dovoljenje...11 2.3.2 Dovoljenje za zaposlitev...13 2.3.3 Dovoljenje za delo...14 2.4 Kvota delovnih dovoljenj...15 2.5 Prost pretok delovne sile v okviru Evropske unije...17 3 Obstojee stanje...19 3.1 Splošni potek procesa zaposlovanja in dela tujcev...19 3.2 Postopki izdaje delovnih dovoljenj...19 3.2.1 Nain vroanja, vsebina vroanja, vnos in reševanje vlog za delovna dovoljenja...20 3.2.2 Proces izdaje osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev...21 3.2.3 Pregled gibanja zaposlovanja in dela tujcev od leta 2001 do leta 2005...28 4 Prenova postopka v procesu izdaje osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev...31 4.1 Rezultati primerjave med veljavnim in predlaganim postopkom...31 4.1.1 asovni in kadrovski prihranki...34 4.1.2 Materialni prihranki...35 4.1.3 Drugi uinki prenove...36 4.2 Drugi vidiki v prenove v procesu postopka izdaje osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev...36 4.3 Povzetek preverjanja hipoteze...37 5 Zakljuek...39 6 Literatura in viri...41 7 Priloge...43
1. UVOD Migracijska gibanja zaradi zaposlitve so bila v veliki meri prisotna tudi v nekdanji Jugoslaviji, vendar je bilo aktualno predvsem zaposlovanje naših delavcev v tujino, medtem ko zaposlovanja tujcev praktino ni bilo oziroma v izredno omejenem obsegu. Kljub temu pa je bilo v Sloveniji že takrat prisotno precej obsežno zaposlovanje delavcev iz drugih republik enotne države v Slovenijo, kar pa se glede enotnega gospodarskega in politinega prostora ni štelo za zaposlovanje tujcev. Po osamosvojitvi Slovenije so se razmere bistveno spremenile: zaposlovanje naših delavcev v tujino je praktino presahnilo, po drugi strani je bil pritisk domaih delodajalcev in tudi tujcev 1 za zaposlitev in delo v Sloveniji precejšen oziroma iz leta v leto naraša. Podobno kot v drugih državah imigracije, je tudi slovenska zakonodaja na tem podroju zagotovila prioritetno zaposlovanje domaih delavcev, zaposlovanje tujcev pa le v primeru, ko za zaposlitev oziroma za delo ni na voljo domaih delavcev (interno gradivo službe za zaposlovanje tujcev; Šepec, 2006). Demografske napovedi o staranju prebivalstva v Sloveniji niso spodbudne. Po projekcijah naj bi se med letoma 1987 in 2020 kontingent delovno sposobnega prebivalstva zmanjšal za 3,5-odstotne toke, kontingent neaktivnega starejšega prebivalstva pa poveal za 8,8-odstotne toke. Slovenija naj bi se zaradi zniževanja deleža aktivnega prebivalstva okoli leta 2011 priela sooati celo s pomanjkanjem delovne sile... Veer, 19.02.2005; Vse manj delovno sposobnih Državni zbor Republike Slovenije z resolucijo o migracijski politiki doloi temelje politike zaposlovanja in dela tujcev, ki se izvaja v skladu z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZDT) in z mednarodnimi sporazumi - na bilateralni in multilateralni ravni. Tujci, za katere se uporabljajo dolobe ZZDT, so pretežno državljani tretjih držav, medtem ko se za državljane Evropske Unije (v nadaljevanju EU) uporabljajo njene dolobe. 1 Tujec je oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 6 od 43
Z vstopom Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) v EU (01.05.2004), je bil sprejet Pravilnik o prostem pretoku delavcev iz EU. Pravica do prostega gibanja znotraj EU se nanaša na delavce, študente, upokojence, na državljane EU in njihove družinske lane. Temeljni pravni viri, ki uveljavljajo naelo prostega gibanja delavcev so: - pogodba o ustanovitvi EU - uredba Sveta 1612/68/EGS o svobodnem gibanju delavcev znotraj skupnosti - uredba 1408/71/EGS o uporabi programov socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene in njihove družinske lane, - Direktiva 68/360/EEC ureja prebivanje državljanov držav lanic in njihovih družinskih lanov. Dejstvo pa je, da se sodobni migracijski trendi po letu 1980 odvijajo v lui globalizacije, ki je v devetdesetih letih zapolnila vse pore svetovnega sistema. Z narašanjem ekonomske globalizacije prihaja do izvoza odvene delovne sile, hkrati pa se poveujejo ekonomske potrebe po delovni sili. Oba procesa poveujeta migracijske tokove, zato je poveanje mednarodne menjave povezano z vejo mobilnostjo in priseljevanjem. (Bešter et. al.,2003, str 57-Cogneau, Dumont in Izzo, 1988). Emigracija je velikokrat edina preostala alternativa za številne prebivalce na robu preživetja. Z neenakomernimi pogoji procesov globalne ekonomije so prizadeti veliki deli lokalne proizvodnje, posledica tega so selitve ljudi, ki jim vlade ne morejo ali ne znajo zagotoviti možnosti za preživetje. (Verli Christensen, 2002, str.186/187). Na politiko zaposlovanja v Evropski skupnosti mono vplivajo aktualni demografski trendi, ekonomske, socialne razlike med državami, številnost in pogostost razlinih konfliktov in oboroženih spopadov, kršitev lovekovih pravic, ekološke katastrofe nakazujejo na rastoi migracijski in begunski potencial ter verjetnost vejih migracijskih pritiskov iz manj razvitih v razvitejše države. Zato so mednarodne migracije s svojimi raznovrstnimi vzroki in posledicami postale eden izmed najbolj pereih izzivov sodobnega sveta. Tako mednarodna skupnost kot države širom sveta išejo naine kako bi uinkovito reševale migracijske in begunske probleme. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 7 od 43
Politika zaposlovanja v Evropski skupnosti opozarja na primanjkljaj delavcev v Evropski skupnosti zaradi staranja delovne sile in njenega krenja po letu 2010. Raziskave kažejo, da imigracijski tokovi v bližnji prihodnosti še ne bodo upadli. Mnoge študije so raziskovale, ali je migracija rešitev za napovedan demografski upad. Poroilo komisije o imigraciji, integraciji in zaposlovanju je potrdilo, da bo v naslednjih letih vedno veja potreba po imigraciji za zadovoljevanje potreb trga delovne sile v Evropski skupnosti. Vendar pa je hkrati splošno priznano, da imigracija ni rešitev za staranje populacije in da ustvarjalci politike z višjim številom imigrantov ne morejo nadomestiti uresnievanja strukturnih in drugih sprememb za sooanja s posledicami staranja prebivalstva. 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA IN HIPOTEZ Veljavni postopek izdaje osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev, ter ostalih delovnih dovoljenj, je predolg in predstavlja obremenitev za vse zaposlene delavce Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: Zavod za zaposlovanje), ki so zadolženi za delo z dokumentacijo. Zavod za zaposlovanje je namre po zakonu organ, ki je pristojen za izdajo delovnih dovoljenj. Hipoteza Z uvedbo neposrednega raunalniškega oziroma elektronskega povezovanja podatkov bodo doseženi naslednji uinki: a) skrajšal se bo potrebni as delavcev v Zavodu za zaposlovanje pri obdelavi vloge, ker bodo nekatera opravila odpadla (ne bodo ve potrebna), b) zmanjšali se bodo stroški pri porabi pisarniškega materiala, c) zmanjšali se bodo stroški pri vroanju dokumentov. Predvideni uinki bodo prispevali k bolj racionalni porabi javnih sredstev, posredno tudi k hitrejši in bolj prijazni zadovoljitvi interesov, pravic in priakovanj strank, ki nastopajo kot vlagatelji za pridobitev delovnega dovoljenja. 1.2 METODE DELA Na podlagi zakona in podzakonskih predpisov ter izvedbenih navodil smo za obravnavano vrsto delovnih dovoljenj: 1. Analizirali delovni proces in ga razstavili v potrebna opravila za izvedbo. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 8 od 43
2. Za vsako opravilo smo doloili: a.) zahtevnost oziroma kompleksnost, ki smo jo izrazili s stopnjo potrebne javno veljavne izobrazbe (na lestvici od II. do VII.); b.) potreben as za izvedbo opravila na podlagi merjenja asa ob predpostavki normalno usposobljene osebe (merjenje je bilo izvedeno le na podlagi lastnih izkušenj pri opravljanju tega dela, bolj zanesljive podatke bi dobili ob neodvisnem merjenju za ve delavcev); c.) število storitev oziroma frekvenco pojavljanja opravila v enem mesecu (upoštevali smo obdobje od 01.01.2006 do 14.06.2006). 3. Z zmnožkom podatka iz toke 2b in 2c smo Iizraunali smo skupni potrebni as za izvedbo posameznega opravila in vseh opravil. 4. Skupni potrebni as, izražen v urah oziroma minutah, smo preraunali v potrebno število zaposlenih za izvedbo vseh opravil. Pri tem smo to število korigirali glede na delež odstotni z dela. 5. Postopek od toke 1 do 4 (po veljavni ureditvi) smo primerjalno izvedli tudi po novi oziroma predlagani ureditvi. 6. Primerjali smo razlike med veljavno in novo oziroma predlagano ureditvijo delovnega procesa ter jo izrazili kot prihranke: a.) v potrebnem asu za izvedbo, in s tem posledino v prihranku za zaposlovanje (število zaposlenih, stroški dela), glede materialnih stroškov; b.) glede drugih uinkov (poleg prednosti tudi morebitne slabosti oziroma pomanjkljivosti). 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Pri presoji potrebnega asa za izvedbo opravil bi morali upoštevati normalno usposobljenost delavca, pri emer je bilo merjenje posameznih opravil izvedeno le na podlagi lastnih izkušenj. Bolj zanesljivi podatki bi se pokazali ob merjenju za ve delavcev. V diplomskem delu niso analizirane vse vrste delovnih dovoljenj, ampak samo osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 9 od 43
2. TEORETINE OSNOVE 2.1 OSNOVNA NAELA PRI ZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI Zaposlitev ali delo tujca v Republiki Sloveniji je možno le, v kolikor predhodno pridobi delovno dovoljenje ali drugo ustrezno dovoljenje, ki nadomeša delovno dovoljenje. Delovno dovoljenje ni potrebno le v primeru, e tako doloa zakon ali mednarodna pogodba (Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Uradni list RS, št. 66/2000, 101/2005). Delovno dovoljenje se praviloma izda na vlogo delodajalca, temeljni pogoj za izdajo pa je trenutna situacija na trgu dela oziroma pomanjkanje ustreznih domaih kandidatov. V posebnih primerih, ki jih doloa zakon, lahko za dovoljenje zaprosijo tudi tujci sami, izdaja dovoljenja pa je vezana na poseben status tujca oziroma naravo dela, in se izdaja ne glede na stanje na trgu dela. Delovno dovoljenje omogoa tujcem delo oziroma zaposlitev - in je podlaga za pridobitev dovoljenja za prebivanje, ki je posebno dovoljenje. Izdajajo ga slovenska diplomatsko konzularna predstavništva oziroma upravne enote v RS. 2.2 OSNOVNE ZNAILNOSTI ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV Novi Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 66/2000, je zael veljati 10. avgusta 2000, skladno z zakonskimi doloili pa se uporablja od 1.1.2001. Konec leta 2005 je Državni zbor RS sprejel doloene spremembe tega zakona, ki odpravljajo nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi, doloajo jasnejše kriterije za pridobitev delovnega dovoljenja ter upoštevajo pripombe gospodarstva. Novelirani zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 101/2005 in velja od 26.11.2005 dalje. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 10 od 43
Temeljne znailnosti zakona so: - zakonska doloitev najvišjega števila tujih delavcev, - zakonska regulacijska vloge države pri urejanju obsega zaposlovanja tujcev, - celovito pokrivanje vseh dejavnosti tujcev, - diferenciacija delovnih dovoljenj, - obveznost prijave zaetka in konca dela, - strožje kazni in nadzor. 2.3 VRSTE DELOVNIH DOVOLJENJ Delovno dovoljenje se praviloma izdaja na vlogo delodajalca kot dovoljenje za zaposlitev oziroma dovoljenje za delo in omogoa tujcu le delo oziroma zaposlitev pri tono doloenem delodajalcu vlagatelju. V posebej doloenih primerih pa lahko zaprosi za dovoljenje tudi tujec in pridobi osebno delovno dovoljenje, ki mu v asu trajanja omogoa prosto izbiro zaposlitve oz. dela, v primeru brezposelnosti tudi prijavo v evidenco brezposelnih oseb. Posamezne vrste delovnih dovoljenj so torej: 1) osebno delovno dovoljenje, 2) dovoljenje za zaposlitev, 3) dovoljenje za delo. 2.3.1 Osebno delovno dovoljenje 1a). Osebno delovno dovoljenje za prosilca za azil in za osebno z zaasno zašito /13. odstavek 10. lena ZZDT/. Za osebno delovno dovoljenje za tujca, ki mu je priznan status prosilca za azil, zaprosi tujec, ki dokaže, da ima najmanj eno leto priznan status prosilca za azil. Dovoljenje se izda za as treh mesecev z možnostjo podaljšanja. Za osebno delovno dovoljenje lahko zaprosi tujec, ki ima priznan status osebe z zaasno zašito. Dovoljenje se izda za as trajanja statusa osebe z zaasno zašito. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 11 od 43
1b). Osebno delovno dovoljenje za samozaposlenega tujca /4.odstavek 10. lena ZZDT/. Za osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev lahko zaprosi tujec, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za samozaposlitev samostojni podjetnik posameznik, ustanovitelj oz. soustanovitelj osebne gospodarske družbe. Dovoljenje se izda za eno leto (Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Uradni list RS, št. 66/2000, 101/2005). Osebno delovno dovoljenje za as treh let 1c). Osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega lana slovenskega državljana /1. toka osmega odstavka 10. lena ZZDT/. Za osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega lana slovenskega državljana lahko zaprosi tujec, ožji družinski lan slovenskega državljana, ki ima veljavno dovoljenje za zaasno prebivanje v Republiki Sloveniji, za dobo najmanj dveh let, e je pred vložitvijo vloge že najmanj tri leta bival v Republiki Sloveniji. 1). Osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega lana tujca /2. toka osmega odstavka 10. lena ZZDT/. Za osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega lana tujca z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoloen as lahko zaprosi tujec, ki ima veljavno dovoljenje za zaasno prebivanje za dobo najmanj dveh let - in e je pred vložitvijo vloge že najmanj tri leta bival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za zaasno prebivanje. 1d). Osebno delovno dovoljenje za slovenskega izseljenca ali njegovega potomca /3. toka osmega odstavka 10. lena ZZDT/. Za osebno delovno dovoljenje za as treh let lahko zaprosi tujec, slovenski izseljenec ali njegov potomec. 1e). Osebno delovno dovoljenje za samozaposlenega tujca /1., 2., 3. toka petega odstavka, šesti odstavek, 4. toka osmega odstavka 10. lena ZZDT/. Za osebno delovno dovoljenje na podlagi predhodne samozaposlitve lahko zaprosi tujec, e je bil že tri leta neprekinjeno samozaposlen v Republiki Sloveniji. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 12 od 43
Osebno delovno dovoljenje za nedoloen as 1f). Za osebno delovno dovoljenje za nedoloen as lahko zaprosi tujec, ki je v Republiki Sloveniji pridobil dovoljenje za stalno prebivanje ali tujec, ki mu je priznan status begunca. Osebno delovno dovoljenje preneha veljati: - s potekom asa, - e niso izpolnjeni pogoji za obnovitev, - e se tujec odpove osebnemu delovnemu dovoljenju, - e tujec pridobi državljanstvo RS, - v primeru upokojitve tujca in - v primeru smrti. 2.3.2 Dovoljenje za zaposlitev Pogoji za izdajo: - da ni izkorišena kvota, predvidena za to vrsto dovoljenj, - da delodajalec izpolnjuje pogoje za zaposlitev tujca, - da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih kandidatov, - da tujec izpolnjuje pogoje za ponujeno zaposlitev /izobrazba/, - nekaznovanost tujca v zadnjih dveh letih /po doloilih ZZDT/, - da zaposlitev ne vpliva škodljivo na trg delovne sile, - nekaznovanje vlagatelja v zadnjih treh letih /po doloilih ZZDT/. 2a). Dovoljenje za zaposlitev brez preverjanja stanja in razmer na trgu dela V primerih zaposlovanja posebnih kategorij tujcev /športniki, kulturni delavci, znanstveniki, lektorji in tujci, ki imajo najmanj 51% delež kapitala v gospodarski družbi/ se lahko dovoljenje za zaposlitev izda brez upoštevanja stanja na trgu dela. 2b). Dovoljenje za zaposlitev /11. len ZZDT/ Vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev vloži delodajalec, ki ima sedež ali prebivališe prijavljeno na obmoju Republike Slovenije, pri pristojni obmoni službi zavoda. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 13 od 43
Dovoljenje za zaposlitev se v skladu z dolobami izda pod pogojem, da v evidenci zavoda za zaposlovanje ni ustreznih domaih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pravic do zaposlitve izenaene z državljani Republike Slovenije. 2.3.3. Dovoljenje za delo Pogoja za izdajo sta: - da ni izkorišena kvota za posamezni namen, - da so izpolnjeni pogoji za izdajo posamezne vrste dovoljenj. 3a). Dovoljenje za delo za izvajanje ezmejnih storitev /13. len ZZDT/. Dovoljenje se izdaja maksimalno za as 90 dni v koledarskem letu. 3b). Dovoljenje za delo za gibanje oseb znotraj združb /16. len ZZDT/. Dovoljenje se izdaja za as enega leta oziroma asa akta o napotitvi. 3c). Dovoljenje za delo za izvajanje storitev z namešenimi delavci /15.len ZZDT/. Dovoljenje se izdaja za as enega leta. 3). Dovoljenje za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje /18.len ZZDT/. Dovoljenje se izda za as enega leta + 6 mesecev. 3d). Dovoljenje za delo za sezonsko delo - dovoljenja za sezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu /20. len ZZDT/, dovoljenje se izda za as šestih mesecev v koledarskem letu, - dovoljenje za sezonsko delo v gradbeništvu /21. len ZZDT/, dovoljenje se izda za najve sedem mesecev, nato obvezna prekinitev, - dovoljenje za sezonsko delo splošno /21.len ZZDT/, dovoljenje se izda za as treh mesecev v koledarskem letu. 3e). Dovoljenje za delo za poslovodne delavce /22. len ZZDT/. Dovoljenje se izdaja za as dveh let. 3f). Dovoljenje za delo za pogodbene storitve tujcev /23.len ZZDT/. Dovoljenje se izdaja za as treh mesecev na podroju kulture, znanosti, zdravstva, lahko do enega leta. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 14 od 43
3g). Dovoljenje za delo za dodatno izobraževanje tujih napotenih delavcev /14.a len ZZDT/. Dovoljenje se izda za as do treh mesecev v obdobju 2 leti. 3h). Dovoljenje za delo tujim napotenim delavcev za izvajanje dodatnega izobraževanja slovenskih delavcev /14.b len ZZDT/. Dovoljenje se izda za as do treh mesecev v obdobju 2. leti. priloga 1; SHEMA 1: Vrste delovnih dovoljenj Za vlogo in izdajo delovnih dovoljenj je potrebno plaati upravno takso (Zakon o upravnih taksah Uradni list RS, št. 8/2000, 114/2005) in sicer: - za vse vrste delovnih dovoljenj se za vlogo in izdajo delovnega dovoljenja plaa upravna taksa v znesku 850 SIT in 17000 SIT razen - za osebna delovna dovoljenja za nedoloen as kjer znaša za vlogo in izdajo osebnega delovnega dovoljenja za nedoloen as upravna taksa v znesku 850 SIT in 34000 SIT. 2.4 KVOTA DELOVNIH DOVOLJENJ Vlada RS (v nadaljevanju: Vlada) v skladu z migracijsko politiko in ob upoštevanju stanja in gibanja na trgu dela letno doloi kvoto delovnih dovoljenj (v nadaljevanju: kvota), s katero omeji število tujcev na trgu dela. Kvoto Vladi predlaga minister, pristojen za delo, v soglasju z drugimi ministri, pristojnimi za posamezna podroja dejavnosti, ob predhodni pridobitvi mnenja pristojnih zbornic in reprezentativnih sindikatov na ravni države. V kvoto se ne vštevajo tujci, ki imajo na podlagi sporazuma z Evropsko unijo enak položaj kot državljani Republike Slovenije, tujci, za katere s tem zakonom niso predpisana delovna dovoljenja, tujci z osebnim delovnim dovoljenjem in poslovodni delavci. Kvota se razdeli na: - zaposlovanje tujcev v RS, - napotene tujce v RS, - usposabljanje in izpopolnjevanje, - sezonsko delo tujcev, - individualne storitve tujcev. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 15 od 43
Kvota letno ne sme presegati 5% aktivnega prebivalstva RS, po podatkih Urada Republike Slovenije za statistiko. Vlada lahko poleg kvote doloi tudi omejitve in prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev po regijah, podrojih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omeji ali prepove pritok novih tujih delavcev v celoti ali iz doloenih regionalnih podroij, kadar je to utemeljeno z javnim ali splošnim gospodarskim interesom. Eden izmed glavnih razlogov za sprejem tega ukrepa, torej zmanjšanje potreb po tujih delavcih, je zaradi programov aktivne politike zaposlovanja. V letu 2004 je bila doloena kvota v skupni višini 17.100 delovnih dovoljenj (Uredba o doloitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2004 s katero se omejuje število tujcev na trgu dela, Uradni list RS, št. 33/2004) od katerih se je samo za namen zaposlovanja tujcev doloilo12.400 dovoljenj za zaposlitev. Za leto 2005 je bila z marcem doloena kvota 16.700 delovnih dovoljenj (Uredba o doloitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2005, s katero se omejuje število tujcev na trgu dela, Uradni list RS, št. 31/2005). Za namen zaposlovanja tujcev 12.200 dovoljenj za zaposlitev. Pri tem se upošteva prednost po naslednjem vrstnem redu: 1) veljavna delovna dovoljenja 2) delovna dovoljenja na podlagi mednarodnih sporazumov 3) nova delovna dovoljenja Šele, ko je znana kvota za tekoe leto, in ko se kvote razdelijo po obmonih službah Zavoda za zaposlovanje, se lahko zanejo obravnavati vloge in izdajati delovna dovoljenja za zaposlitev. Pred vložitvijo vloge dobijo delodajalci pri Zavodu za zaposlovanje informacije o stanju na trgu dela in o izkorišenosti kvote. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Vladi lahko predlaga poveanje kvote, le ta pa jo dodatno odobri ali prerazporedi, za nadaljnje izdajanje delovnih dovoljenj, saj se je v praksi že izkazala potreba po vejem številu izdaji dovoljenj za sezonska dela v gradbeništvu, kjer so potrebe najveje, možnosti zagotavljanja domaih delavcev pa precej omejene. priloga 2; TABELA1 Vrste in predlogi delovnih dovoljenj, prijav/odjav in uporaba kvote organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 16 od 43
2.5 PROST PRETOK DELOVNE SILE V OKVIRU EVROPSKE UNIJE Prost pretok oseb je - poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev - ena od temeljnih svobošin notranjega trga EU, in vkljuuje: - prosto gibanje delavcev, - priznavanje poklicnih kvalifikacij, - koordinacijo sistemov socialne varnosti, - državljanske pravice. Prost pretok delavcev znotraj skupnosti doloata Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Uredba 1612/68/EGS. Državljani EU so po evropski zakonodaji pri zaposlovanju in iskanju zaposlitve izenaeni z domaimi delavce oziroma iskalci zaposlitve. Uredba 1612/68/EGS med drugim doloa, da morajo biti delavci obvešeni o zaposlitvah, o delovnih in življenjskih pogojih, o stanovanjski pravici, možnostmi vpisa v šolo oz. vrtec za družinske lane in podobno. Za zaposlitev delavcev iz držav, kjer velja prost pretok delavcev, v Republiki Sloveniji ni obveznosti pridobitve delovnega dovoljenja. Prost pretok velja med vsemi novimi državami lanicami EU. Te države so: eška, Slovaška, Poljska, Madžarska, Litva, Latvija, Estonija, Malta, Ciper in, kar je novost, s 25.05.2006 je Vlada RS sprejela sklep o prostem pretoku delavcev tudi iz ostalih starih oz. dosedanjih lanic EU, torej: Nemija, Avstrija, Francija, Italija, Belgija, Danska, Luksemburg in Nizozemska. Za Irsko, Veliko Britanijo, Švedsko ter Finsko, Grijo, Portugalsko in Španijo pa je prosti pretok delavcev veljal že prej. Delavci teh držav so pri zaposlovanju oziroma iskanju zaposlitve izenaeni z domaimi delavci. Ker ne potrebujejo delovnega dovoljenja, morajo delodajalci, ki zaposlijo takega delavca, opraviti prijavo dela delavca iz EU pri Centralni službi (v nadaljevanju: CS) Zavoda za zaposlovanje oz. pristojni obmoni službi (v nadaljevanju: OS) Zavoda za zaposlovanje. Poleg enostavnosti in ažurnosti se pri vlogi in izdaji potrdila ne plauje nobena taksa. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 17 od 43
Zavod za zaposlovanje vodi o državljanih EU naslednje evidence: - evidenco o zaposlitvah, - evidenco o opravljanju dela na podlagi pogodb civilnega prava, - evidenco o napotenih delavcih, ki v Republiki Sloveniji izvajajo storitve (Pravilnik o vsebini in nainu vodenja evidenc državljanov držav lanic Evropske unije, z njimi izenaenih državljanov in njihovih družinskih lanov o zaposlitvah, opravljanju dela na podlagi civilnega prava in o napotenih delavcih, ki v Republiki Sloveniji izvajajo storitve, Uradni list RS, št. 45/2004). Delodajalec oz. zavezanci opravijo prijavo dela na obrazcih TUJ/EU-delo, TUJ/EUstoritve in TUJ EU/zap. V primeru izvajanja storitve z napotenimi delavci s strani podjetja ali samozaposlene osebe s sedežem ali prebivališem v eni od držav lanic EU na podlagi pogodbe z naronikom storitve s sedežem ali prebivališem na ozemlju Republike Slovenije, je zavezanec za prijavo napotenega delavca dolžan najmanj tri dni pred zaetkom izvajanja storitve prijaviti zaetek izvajanja storitve. Zavezanec za prijavo dela prijavi zaetek izvajanja storitve na obrazcu TUJ/EUstoritve. K prijavi mora priložiti: - kopijo registracije podjetja oz. priglasitveni list samozaposlene osebe, ki izvaja storitev, - kopije dokazil, s katerimi se izkazuje identiteta delavcev, - seznam delavcev na prilogi k obrazcu TUJ EU-seznam. Odjavo zaposlitve, opravljanja dela ali izvajanja storitve napotenega delavca oz. samozaposlene osebe so dolžni opraviti zavezanci le v primeru predasnega prenehanja zaposlitve. Prvi mesec nam je bilo težko, Bosanci so nas gledali postrani, kot da jim odjedamo posel. Potem smo se spoprijateljili, pravi slovaški delavec. Saj vedo, da nismo mi krivi, da je Slovenija uvedla kvote in bodo izgubili delo Delo,17.11.2004; Gradbiša obljubljene dežele organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 18 od 43
3. OBSTOJEE STANJE 3.1 SPLOŠNI POTEK PROCESA ZAPOSLOVANJA IN DELA TUJCEV Glede na razline vrste delovnih dovoljenj so postopki ureditve zaposlovanja in dela zelo razlini in kompleksni. V primeru, ko gre za zaposlitev tujca na sistemiziranem delovnem mestu, mora za pridobitev dovoljenja za zaposlitev vlagati delodajalec, za osebna delovna dovoljenja in dovoljenja za delo pa vlagajo tujci sami. Pomembno je dejstvo, da se osebna delovna dovoljenja in dovoljenja za delo (razen za sezonska dela) - z izjemo od dovoljenj za zaposlitev - izdajajo ne glede na situacijo na trgu dela oziroma ne glede na brezposelne osebe v Republiki Sloveniji (Pravilnik o postopku prijave in objave prostega delovnega mesta ter nainu sporoanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Uradni list RS, št. 50/1999). Ko tujci pridobijo delovno dovoljenje, si urejajo dovoljenje za prebivanje na diplomatskem konzularnem predstavništvu države, iz katere prihajajo oziroma pri pristojni Upravni enoti RS. 3.2 POSTOPKI IZDAJE DELOVNIH DOVOLJENJ Postopek izdaje delovnih dovoljenj poteka na osnovi doloil zakona o splošnem upravnem postopku (Zakon o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 22/2005). Vloge za izdajo dovoljenj za zaposlitev in dovoljenj za delo za sezonske delavce se vlagajo pri OS Zavoda za zaposlovanje kjer je sedež delodajalca, vloge za osebna delovna dovoljenja in dovoljenja za delo pa pri CS Zavoda za zaposlovanje, ki odloajo o izdaji dovoljenj na 1. stopnji (Pravilnik o vrstah, postopkih in nainih vodenja evidenc tujcev, ki se zaposlijo in delajo na ozemlju Republike Slovenije, Uradni list, RS, št. 68/2003). organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 19 od 43
3.2.1Nain vroanja, vsebina vroanja, vnos in reševanje vlog za delovna dovoljenja Nain vroanja Vloge za izdajo delovnih dovoljenj se vlagajo na predpisanem obrazcu, in sicer: priloga 3; OBRAZEC TUJ 1/2 prošnja za izdajo osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev - vloge za izdajo delovnih dovoljenj, ki jih vlagatelji 2 prinesejo osebno na CS Zavoda za zaposlovanje, se vlagajo v vložišu splošne službe v asu uradnih ur, - prijave dela tujcev, ki jih vlagatelji osebno prinesejo na CS Zavoda za zaposlovanje v asu uradnih ur, - se pošljejo po pošti. Stranki se obvezno izda potrdilo o prejemu vloge. Vsebina vroanja Vlagatelji vlagajo razline vrste vlog za izdajo delovnih dovoljenj, dopolnitve na nepopolne vloge za delovna dovoljenja, vroajo se zahtevki za enotno matino številko obana (v nadaljevanju: EMŠO), prijave in odjave dela tujcev na izdana delovna dovoljenja, prijave in odjave dela tujcev iz EU, delovni kontingenti za Nemijo itd. Vnos in reševanje vloge Vloge, dospele po pošti ali osebno, se sproti vnašajo v vložišu splošne službe v aplikacijo delovodnik (Navodilo za izvajanje uredbe o pisarniškem poslovanju in o dolžnosti upravnih organov do dokumentarnega gradiva, Uradni list RS, št. 41/1995). Nato se tedensko razdelijo pristojnim delavcem Zavoda 3. Koliko vlog in katere vrste prejme posamezni delavec, je odvisno od zahtevnosti posamezne vloge in njihovega števila. 2 Vlagatelji so tujci, njihovi pooblašenci oziroma zakoniti zastopniki in delodajalci. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 20 od 43
Najenostavnejša delovna dovoljenja rešujejo delavci s V/VI stopnjo izobrazbe, zahtevnejša delovna dovoljenja pa delavci s VII stopnjo, kar pa seveda ne predstavlja nekega objektivnega merila. Pri vsebinskem odloanju in reševanju vloge so najenostavnejša osebna delovna dovoljenja za nedoloen as. Zahtevnejša so osebna delovna dovoljenja za samozaposlitev, med najbolj zahtevne pa spadajo dovoljenja za delo, in sicer za poslovodne, namešene in napotene delavce. Vloge starejšega datuma prejetja se rešuje prednostno. Pri pregledu vloge se uporablja obrazec»popis spisa«, ki omogoa t.i. vsebinsko kontrolo dokumentacije, ki je potrebna za rešitev vloge. priloga 4; POPIS SPISA - za izdajo osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev 3.2.2 Proces izdaje osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev Tujci, ki so v Sloveniji vpisani v vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov, za zakonito opravljanje dela v Republiki Sloveniji kot samostojni podjetniki posamezniki pridobijo osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev /4.odstavek 10. lena ZZDT/. Pri pregledu vloge je potrebno biti pozoren na to, ali tujec prvi prosi za delovno dovoljenje ali gre za podaljšanje vloge; pomemben je tudi podatek, ali je oseba že tri leta neprekinjeno samozaposlena. Od tega so odvisne tudi razline priloge, in sicer: 1.) Prvo osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev Vloga mora vsebovati naslednje dokumente oz. priloge za kategorije samostojni podjetnik posameznik, osebna gospodarska družba, komanditna družba: a) izpolnjen obrazec TUJ -1/2 (prošnja za izdajo osebnega delovnega dovoljenja), b) dokument, s katerim se izkazuje identiteta tujca, c) dokazilo o registraciji osebne gospodarske družbe oz. dokazilo o vpisu samostojnega podjetnika posameznika v Poslovni register Slovenije, 3 Za pristojne osebe, ki rešujejo vloge za izdajo delovnih dovoljenj, bomo uporabljali pojem»delavec«. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 21 od 43
d) dokazilo o najmanj enoletnem neprekinjenem prebivanju v Republiki Sloveniji pred vložitvijo vloge za izdajo osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo enega leta, na podlagi dovoljenja za prebivanje, ki ni izdano na podlagi delovnega dovoljenja za: - sezonska dela, izvajanje ezmejnih storitev z napotenimi ali namešenimi delavci in na podlagi usposabljanja in izpopolnjevanja. 2.) Ponovna vloga oz. podaljšanje Pri vsaki ponovni vlogi za izdajo dovoljenja se poleg dokazil, navedenih pod toko a), b), c) in d), zahteva tudi: a) izjava tujca o nekaznovanosti za prekršek po dolobah ZZDT, b) potrdilo davnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oz. plailnih list in da ima na podlagi predloženih davnih obraunov tudi poravnane davne obveznosti, c) dokazilo o prijavi dela za predhodno izdano delovno dovoljenje. 3.) Samozaposleni tujec, ki je v RS tri leta neprekinjeno samozaposlen k vlogi - poleg navedenih tok a), b), c) d), e) - še dodatno: a) dokazilo, da je bil ob vložitvi vloge že 3 leta neprekinjeno samozaposlen v RS, b) dokazilo o socialnem zavarovanju v RS. Ob vlogi za izdajo delovnega dovoljenja je potrebno priložiti tudi dokazilo o plailu upravne takse. priloga 5; TABELA 2 - Proces izdaje osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev ob predpostavki popolne vloge /poraba asa v minuti/ Tabela ponazarja vrste osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev, opis dokumentacije, ki je potrebna za vlogo, kratko oznabo opravila, stopnjo zahtevnosti za reševanje, ter as, izražen v minutah, ki je potreben za pregled in vnos vloge. Poudariti je potrebno, da predstavlja izraunani as, tisti as, ki je pridobljen ob predpostavki popolne vloge (kjer ni potrebno pisati dopolnitve in z že doloeno enotno matino številko tujca). organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 22 od 43
Popolna oziroma nepopolna vloga Vloga je lahko popolna oziroma nepopolna. Pri popolni vlogi izdamo pozitivno odlobo. V primeru nepopolne vloge napišemo poziv za dopolnitev vloge. Vlagatelj mora vlogo dopolniti v roku 15 dni. e vlagatelj pomanjkljivosti ne odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti opravljene. e stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, s sklepom zavržemo vlogo. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Enotna matina številka obana Doloanje enotne matine številke obana (v nadaljevanju: EMŠO) tujcev je prva faza vnosa tujcev v aplikacijo TUJ; izvaja se od leta 2000 (Uredba o vodenju in vzdrževanju centralnega registra prebivalstva ter postopku za pridobivanje in posredovanje podatkov, Uradni list RS, št. 70/2000). Zavod za zaposlovanje je z uveljavitvijo Uredbe doloen kot podatkovni vir za doloitev EMŠO za tujce, ki pridejo v državo zaradi dela. Pred vnosom podatkov tujca v aplikacijo je potrebno predhodno preveriti, e ima že doloeni EMŠO. V kolikor ga nima, je potrebno napisati uradni zahtevek za doloitev in ga po pošti poslati na Center registra prebivalstva (v nadaljevanju: CRP). Doloen EMŠO, izpisan na posebnem kartonku, CPR doloi v treh dneh, delavec Zavoda za zaposlovanje pa ga prejme približno v sedmih dneh. Sedanji postopek naina pridobivanja EMŠO je predolg. Na dolžino postopka vpliva tudi zaostanek vroanja zahtevkov in vlog splošnega vložiša, zamuda delitve se pojavi tudi pri delitvi delavcev službe za zaposlovanje tujcev. Omenjeni postopek pridobivanja EMŠO se v bodoe predvideva na hitrejši in cenejši nain. Ve o tem v poglavju 4.1. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 23 od 43
Vnos podatkov in izpis odlobe Ko je vloga vsebinsko popolna z vsemi potrebnimi prilogami - in ko ima tujec doloeno EMŠO - sledi vnos podatkov tujca v aplikacijo TUJ (Interno gradivo službe za zaposlovanje tujcev; Prironik za vnos delovnih dovoljenj, 2003). Aplikacija TUJ vsebuje naslednje osnovne podatke o tujcu: - EMŠO - naslov bivališa v RS (ulica, št., kraj) - priimek in ime - status bivanja (zaasni, stalni) - delovodna številka - podatki o bivanju (datum izdaje, naziv UE, veljavnost) - državljanstvo - veljavnost osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev - naslov bivališa v tujini - vnos matine št. podjetja. Ko so podatki vpisani, se na ekranu izpiše odloba. Odlobo se zatem pregleda in natisne na papir, s podpisom se odpremi v vložiše za nadaljnjo odpremo. priloga 6; ODLOBA osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev Sestavni deli odlobe - uvod - ime organa, ki odlobo izdaja, predpis o njegovi pristojnosti, nain uvedbe postopka, osebno ime stranke, - izrek - (dispozitiv) - obsega predmet postopka, - obrazložitev - razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokazi ter razlogi, odloilni za presojo posameznih dokazov, razlogi, zaradi katerih je bilo ugodeno zahtevku stranke, - pouk o pravnem sredstvu - vsebuje sporoilo, ali lahko stranka zoper odlobo vloži pritožbo ali pa zane upravni spor pred sodišem, - navedba o plailu takse, - podpis uradne osebe, ki je postopek vodila, - žig, - podpis uradne osebe, ki je odloila. Za izdajo in vroitev delovnih dovoljenj je potrebno upoštevati zakonske roke. Odlobo je potrebno vroiti imprej, najpozneje v enem mesecu od dneva po prejemu popolne vloge. Kadar gre za poseben ugotovitveni postopek, se odlobo izda najpozneje v dveh mesecih (Zakon o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 22/2005). organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 24 od 43
Sklep o zavržbi V primeru, ko tujec ne izpolnjuje zakonske osnove za pridobitev delovnega dovoljenja, se mu izda sklep o zavržbi. Primer: za tujca, ki je opravljal sezonsko delo, in je imel izdano dovoljenje za delo v gradbeništvu, se lahko delovno dovoljenje za katerikoli namen ponovno izda po preteku sedmih mesecev. Sklep o izvržbi V primeru, ko stranka plaa preve takse, ima na podlagi Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000) pravico do povrnitve preve plaane takse v doloenem znesku, in sicer mora vložiti zahtevek oz. prošnjo za povrnitev preve plaane takse pri Zavodu, ki je izdal to odlobo, v roku 60 dni od dneva prejema odlobe. Pomembno je, da v zahtevku poleg imena, priimka in naslova napiše tudi svoj transakcijski raun in naziv oz. ime banke, kamor se omenjeni znesek nakaže. Zavod izda na podlagi 33. lena ZZDT in 17. lena Zakona o taksah odlobo za vrailo preve plaane takse in naloži Upravi RS za javna plaila, da v breme plailnega transakcijskega rauna stranke nakaže preve plaano takso. Odloba o zavrnitvi V primeru, ko tujec vloge ni dopolnil v doloenem roku, se z odlobo vloga zavrne. Zoper odlobo o zavrnitvi ima stranka pravico do pritožbe. Pritožba Zoper odlobo in sklepe na 1. stopnji (Zavod za zaposlovanje ) ima stranka pravico do pritožbe, in sicer v roku 15 dni. Pritožba se vloži pisno ali ustno. Namen pravnih sredstev je zagotoviti pravilno in zakonito delo in odloanje ter varovati pravice strank in zavarovati javne koristi. Organ 2. stopnje (Ministrstvo za delo) najprej ugotovi, e je pritožba dovoljena, e je pravoasna in e jo je vložila upraviena oseba. Nato o zadevi ustrezno in pravoasno odloi. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 25 od 43
Upravni spor V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov strank. V upravnem sporu odloa sodiše. Prijava in odjava dela tujcev Prijava dela Ko tujec pridobi osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev, njegove obveznosti do Zavoda za zaposlovanje še niso izpolnjene. Pravilnik o postopku prijave in odjave dela tujcev doloa, da je zavezanec za prijavo dolžan opraviti prijavo najkasneje dan pred zaetkom opravljanja dela tujca, razen v izjemnem primeru, ko je zavezanec dolžan prijaviti delo najkasneje v treh dneh po prihodu tujca v državo. Zavezanci, ki prijavljajo zaetek dela tujca, so v postopku dolžni predložiti: - izpolnjen obrazec prijava/odjava 4/2A, - dokazilo, da ima tujec urejeno dovoljenje za prebivanje v RS, - dokazilo o ustreznem socialnem oz. zdravstvenem zavarovanju v RS. Zavod zavezancu izda potrdilo o prijavi dela tujca. e zavezanec za prijavo v roku 60 dni od dneva izdaje osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev ni prijavil zaetka dela tujca, se šteje, da s tujcem ni bilo sklenjeno delovno razmerje oz. zaeto delo, razen v primeru, ko tujec dokaže, da je v tem asu še tekel postopek za pridobitev dovoljenja za prebivanje. O nastali situaciji Zavod za zaposlovanje obvesti Inšpektorat RS za delo. Odjava dela Odjava dela tujcev je vezana na primere, ko delo tujca preneha pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja, in v primerih, ko se delovno dovoljenje tujcu odvzame in razveljavi oz. ko delodajalec iz kakršnihkoli razlogov ne sklene delovnega razmerja oz. zaetka dela. Zavezanci opravijo odjavo dela na istem obrazcu kot prijavo, se pravi obr. prijava/odjava 4/2A, in sicer pri pristojni službi Zavoda za zaposlovanje.zavod za zaposlovanje zavezancu izda potrdilo o odjavi dela tujca. priloga 7; POTRDILO O PRIJAVI/ODJAVI osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 26 od 43
Prijave in odjave dela tujcev delavci Zavoda za zaposlovanje vnašajo sami (vsak za svoje vrste delovnih dovoljenj). Skupaj z delovnimi dovoljenji se tedensko razdelijo tiste prijave in odjave dela, ki so poslane po pošti. Prijave oz. odjave, vroene osebno, se potrjujejo na CS Zavoda za zaposlovanje, Služba za zaposlovanje tujcev, in sicer v asu uradnih ur. Na sliki 2 so opredeljeni postopki oz. faze dela pri procesu izdaje osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev. 1.prvo ODD za samozaposlitev podaljšanje 3 leta samozaposlena oseba 2b.zahtevek za doloitev EMŠO 2. popolna vloga 2a.- preverjanje EMŠO - ODLOBA 3. prijava in odjava dela nepopolna vloga dopolnitev Slika2: Faze dela pri procesu izdaje osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 27 od 43
3.2.3 Pregled gibanja zaposlovanja in dela tujcev od leta 2001 do leta 2005 (od uveljavitve zakona o zaposlovanju in delu tujcev, Ur. l.rs, št. 66) Tabela 3: Pregled gibanja zaposlovanja in dela tujcev od leta 2001 do leta 2005 Vrsta delovnega dovoljenja/leto 2001 2002 2003 2004 2005 osebna delovna dovoljenja za samozaposlitev 726 787 849 824 1451 osebna delovna dovoljenja - skupaj 15090 17995 20794 22712 25782 dovoljenja za zaposlitev - skupaj 16434 13580 12692 12307 12360 dovoljenja za delo - skupaj 2408 4484 7374 5541 4825 skupaj 34658 36846 41709 41384 44418 število veljavnih delovnih dovoljen 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 726 15.090 16.434 2.408 787 17.995 13.580 4.484 849 20.794 12.692 2001 2002 2003 2004 2005 osebna delovna dovoljenja za samozaposlitev osebna delovna dovoljenja - skupaj dovoljenja za zaposlitev - skupaj dovoljenja za delo - skupaj leto 7.374 824 22.712 12.307 5.541 1.451 25.782 12.360 4.825 Slika 3: Gibanje zaposlovanja in dela tujcev od leta 20001 do leta 2005 organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 28 od 43
število veljavnih delovnih dovoljenj 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1451 728 787 849 824 2001 2002 2003 2004 2005 leto Slika 4: Gibanje osebnih delovnih dovoljenj za samozaposlitev od leta 2001 do leta 2005 Tabela 3 in slika 3 ponazarjata, da je v obdobju med letom 2001 in 2005 viden visok porast števila veljavnih osebnih delovnih dovoljenj, in sicer iz 15090 na 25782 kar pomeni za 70,8%. Razlog je predvsem v tem, da veina tujih državljanov, ki so zaposleni v RS, po doloenem asu bivanja dobi stalno prebivališe v RS, ki je pogoj za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za nedoloen as. Za to vrsto dovoljenja pa so lahko zaprosili tudi tuji državljani, ki so bili neprekinjeno zaposleni pri istem delodajalcu najmanj pet let - in niso bili kaznovani po ZZDT. Za osebna delovna dovoljenja se štejejo tudi ožji družinski lani slovenskega državljana, ki morajo pred tem vsaj tri leta bivati v RS, ter samozaposleni tujci kar ponazarja slika 4. Ta skupina se je med 2001 in 2005 povealo iz 726 na 1451, kar pomeni, da se je praktino podvojilo. Veina tujcev z osebnim delovnim dovoljenjem, bodisi za doloen ali nedoloen as, prihaja iz nekdanjih jugoslovanskih republik. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 29 od 43
Pomembno je ponovno poudariti, da se osebna delovna dovoljenja ne štejejo v kvoto. Tujci so po ZZDT izenaeni z državljani RS in se lahko vkljuijo v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje. Zmanjšalo pa se je število dovoljenj za zaposlitev, ki jih omejuje kvotni sistem. Ta so vezana na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev na podlagi sistematiziranih delovnih mest. V tem primeru je zaposlitev tujca mogoa le, e med domaimi brezposelnimi osebami ni primernih kandidatov. Veina delodajalcev za tujca podaljša delovna dovoljenja, pri emer pa je potrebno povedati, da tudi pred podaljšanjem Zavod preveri razmere na trgu delovne sile. V letu 2003 je razviden najveji delež dovoljenj za delo, potem pa je do leta 2005 razviden rahel upad, in sicer 7374 na 4825, kar pomeni znižanje za 34,6%. Glavni razlog je predvsem v tem, da so naš trg dela od vstopa RS v EU preplavili delavci iz novih držav lanic EU, v najvejem številu Slovaki in Poljaki, za katera se dovoljenja niso vštevala v kvoto. Dovoljenja za delo so povezana z vnaprej doloeno asovno omejitvijo; v glavnem tujce v RS pripeljejo tuja podjetja, ki izvajajo razlina dela oziroma projekte. organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 30 od 43
4. PRENOVA POSTOPKA V PROCESU IZDAJE OSEBNEGA DELOVNEGA DOVOLJENJA ZA SAMOZAPOSLITEV 4.1 REZULTATI PRIMERJAVE MED VELJAVNIM IN PREDLAGANIM POSTOPKOM V skladu z Zakonom o centralnem registru prebivalstva (ZCRP), z Uredbo o vodenju in vzdrževanju centralnega registra prebivalstva ter postopku za pridobivanje in posredovanje podatkov (Uradni list RS, št. 70/2000 in 28/2002) in Navodilom za elektronsko poslovanje centralnega registra prebivalstva (Uradni list RS, št. 107/2002), se podatki o prebivalstvu Slovenije centralno zbirajo v podatkovni bazi CRP-ja. Tu se tudi obdelujejo, hranijo in uporabljajo z namenom spremljanja stanja in gibanja prebivalstva za potrebe državnih organov, za namen izvajanja statistinih in drugih raziskovanj. Eden od podatkov je tudi EMŠO. Ideja za uvedbo identifikacijske številke za obane, ki bi bila doloena in vnesena le na enem mestu, uporabljena pa na ve mestih, izvira že iz sedemdesetih let. Prvotno registrsko številko in poznejšo osebno matino število (OMŠ) je iz leta 1980 zamenjala EMŠO na podlagi zakona iz leta 1976. Po vzoru nordijskih držav smo prevzeli identifikacijo, ki vsebuje dva nespremenljiva biometrina podatka, datum rojstva in spol, ter kontrolno številko, izraunano po matematini formuli. V predlogu izboljšanja želimo prikazati razliko med dosedanjo prakso pridobivanja EMŠO, ki je potrebna za izdajo odlobe delovnih dovoljenj, in nartovano pridobivanje EMŠO po elektronski poti (e-poslovanje). Naj poudarimo, da bo nartovana prenova postopka pridobitev za vse vrste delovnih dovoljenj, ne samo za osebna delovna dovoljenja za samozaposlitev. a.) Veljavna praksa pridobivanja EMŠO Delavec Zavoda za zaposlovanje natisne zahtevek za doloitev EMŠO, ga preko pošte pošlje upravljalcu CRP, ta pa nato doloi EMŠO, in sicer v roku tri dni po prejemu podatkov. Delavec Zavoda za zaposlovanje dobi povratno informacijo o EMŠO, napisano na t. i. kartonku v dveh izvodih (enega prejme tujec skupaj z delovnim dovoljenjem, drugi se hrani v arhivu Zavoda za zaposlovanje). organizacijski in kadrovski vidik pri obravnavi delovnih dovoljenj Stran 31 od 43