Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete»institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve»spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. Priročnik dobre prakse SKUPNOSTNE USTANOVE Priložnost za razvoj in izboljšanje kvalitete življenja v lokalni skupnosti Avtorja: Metka Demšar Goljevšček, Bojan Golčar Sodelovanje med lokalno samoupravo, nevladnim sektorjem in gospodarstvom ni bilo še nikoli tako zelo pomembno in zaželeno kot danes, saj lahko le tako ustvarimo velike zgodbe o družbeni odgovornosti in solidarnosti v lokalnem okolju.
Priročnik dobre prakse SKUPNOSTNE USTANOVE Priložnost za razvoj in izboljšanje kvalitete življenja v lokalni skupnosti Sodelovanje med lokalno samoupravo, nevladnim sektorjem in gospodarstvom ni bilo še nikoli tako zelo pomembno in zaželeno kot danes, saj lahko le tako ustvarimo velike zgodbe o družbeni odgovornosti in solidarnosti v lokalnem okolju. Avtorja: Metka Demšar Goljevšček Bojan Golčar Izdajatelj: Zavod PIP Maribor, 2014 1. natis, 1. izdaja»operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete»institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve»spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.
KAZALO UVODNIK: Uspešni sodelujejo! 3 Razmišljanja o pomenu medsektorskega sodelovanja 4 Skupnostne ustanove kot prostor medsektorskega sodelovanja 6 Kako ustanoviti skupnostno ustanovo - korak za korakom? 8 Primer dobre prakse: 12 Ustanovitev Ustanove V objemu skupnosti Kidričevo 2
Uspešni sodelujejo! Občine, podjetja in nevladne organizacije skupaj nad probleme v lokalni skupnosti Podravje se ponaša z nezavidljivim položajem manj razvite slovenske regije, o čemer govorijo podatki o visoki stopnji brezposelnosti, razvojne težave, s katerimi se spopadajo podjetja, med katerimi je ostala pri življenju le peščica nekdanjih velikih sistemov ter vse večje število prebivalcev, ki svoj zaslužek iščejo zunaj njenih meja. Okolje torej, ki kliče po iskanju novih razvojnih modelov za hitrejši in učinkovit premik k hitrejšemu razvoju in s tem novi perspektivi za tukajšnje ljudi. Sodelovanje med občinami, podjetji in nevladnimi organizacijami je zagotovo ena od možnih rešitev za marsikateri problem v lokalnem okolju, kar dokazujejo tudi primeri iz našega in tujega okolja. V Regionalnem stičišču NVO Podravja povezovanju in sodelovanju med sektorji in njegovemu promoviranju namenjamo posebno pozornost, saj verjamemo, da lahko dobre rezultate v družbi dosegamo le, če so izkoriščeni vsi obstoječi potenciali in prav vsakdo lahko k temu nekaj prispeva. Tudi majhni in na videz, za širšo skupnost, nepomembni problemi, lahko pomembno prispevajo h kvaliteti življenja v lokalni skupnosti, če jih uspemo uspešno rešiti. Na žalost pa ugotavljamo, da je zavest o pomenu in priložnostih, ki jih sodelovanje predstavlja za razvoj skupnosti, vse premalo prisotna med tistimi, ki imajo vpliv in moč odločanja o povezovanju in sodelovanju in je zato tudi še zmeraj premalo vzpostavljenih primerov lokalnih partnerstev. Kako lahko skupaj pomagamo reševati problem, kaže primer iz kraja Babušnica v Srbiji, kjer so javne inštitucije zagotovile podatke in strokovno podporo, podjetja potrebno opremo kot npr. hrano in prevoz, nevladne organizacije pa so skupaj s prostovoljci nastopile kot izvajalke, da so skupaj pomagali ostarelim prebivalcem v odročnih predelih, kamor pred tem center za socialno delo zaradi neustreznih vozil ni imel dostopa. Tem prebivalcem so uspeli zagotoviti obnovo hiš, oskrbo z živili idr. Skupaj so rešili problem in izboljšali kvaliteto življenja skupine prebivalcev. Rečemo lahko, da je bila to zmaga za vse sodelujoče, pri čemer je vsak prispeval nujen delež, brez katerega uspeha akcije morda ne bi bilo. In ne nazadnje se na tak način problemi lahko rešujejo racionalneje in učinkoviteje. Zavedajoč se pomena in koristi sodelovanja v družbi si še prav posebej prizadevamo, da spodbujamo nevladne organizacije k proaktivnemu pristopu k reševanju problemov v lastnem okolju, kar pomeni stalno spremljanje razmer in potreb ljudi, ki se zaradi različnih dejavnikov nenehno spreminjajo. Gospodarska in finančna kriza ustvarja vedno nove potrebe najbolj ranljivih skupin prebivalstva. S tovrstnim angažiranjem si nevladne organizacije utrjujejo tudi svojo vlogo v lokalnem okolju in lahko predstavljajo pomembno gibalo razvoja ter iniciatorja in spodbujevalca povezovanja in sodelovanja med sektorji. V tej vlogi so se zagotovo uspešno predstavile nevladne organizacije, delujoče v Občini Kidričevo, ki so prepoznale potrebe in probleme tamkajšnjega prebivalstva ter ob podpori Regionalnega stičišča NVO Podravja, prepričale občinsko upravo in vodstvi pomembnih lokalnih podjetij, da skupaj pristopijo k oblikovanju rešitve, ki bo v prihodnje prispevala k blažitvi in odpravljanju težav, s katerimi se soočajo predvsem predstavniki ranljivih skupin prebivalstva in pri tem povezala vse pomembne družbene akterje v tamkajšnjem okolju. Priročnik, ki je pred vami, naj služi vsem kot navdih in napotek, kako pristopati k vzpostavljanju sodelovanja v korist skupnosti in želim, da bi bilo takšnih primerov, kot je kidričevski, v prihodnje še več. Mnogo več. Bojan Golčar, Zavod PIP, vodja Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja 3
Razmišljanja o pomenu medsektorskega sodelovanja Sodelovanje je cenjena vrednota, ki jo zasleduje večina sodobnih razvojnih dokumentov, strategij, deklaracij, operativnih programov in načrtov Sodelovanje je zveneča beseda, ki jo radi in pogosto uporabljamo tako v gospodarstvu, kot tudi politiki, šolstvu, znanosti, športu, kulturi, zdravstvu, sociali, okoljevarstvu in ekologiji... Sodelovanja si želimo tako v javni kot tudi v civilni ali povsem zasebni sferi ter medsebojnih odnosih. Vprašanja, ki si jih moramo zastaviti, se glasijo: - Ali znamo sodelovati? - Že obstajajo dobre prakse sodelovanja ali ostajamo le pri visokoletečih idejah? - Bi lahko medsektorsko sodelovanje resnično predstavljalo priložnost za nov, učinkovitejši gospodarski in socialni model, ki bi premagoval okvire splošne gospodarske krize, v kateri smo obtičali? Predstavnike različnih sektorjev smo povabili, da namesto uvodnika z nami delijo svoje poglede na uresničevanje ideje o medsektorskem sodelovanju Jasmina Vidmar,» Generalna IZJAVA JASMINE sekretarka VIDMAR«Skupnosti občin Slovenije V Skupnosti občin razumemo lokalne skupnosti kot točno to skupnost različnih deležnikov, od podjetnikov, gospodarstvenikov, politikov, lokalne uprave, nevladnih organizacij in civilno družbenih skupin, posameznikov, ki skupaj, povezani, sodelujejo pri uresničevanju potreb in pričakovanj lokalnega okolja. Še posebej v časih, ko se zavedamo in občutimo zamejenosti resursov (kadrovskih, finančnih, naravnih itd) je takšno medsektorsko sodelovanje še toliko bolj pomembno. Projekt Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo, Ustanove za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva, predstavlja prav to skupnostno in povezano delovanje v lokalni skupnosti ter reševanje problemov ranljivih skupin. Zato Skupnost občin Slovenije projekt podpira in ga bo kot primer dobre prakse predstavljala tudi drugim lokalnim skupnostim v Sloveniji. Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice 4 Sodelovanje je temelj vsakega uspeha. Pa vendar zdi se, da smo gospodarstvo, lokalna samouprava in nevladni sektor ne samo na različnih bregovih iste reke, ampak na bregovih različnih rek. Načrtnega sodelovanja ni, tu in tam pride do kakšnega naključnega srečanja. Kdo bi moral biti tisti, ki bi spodbudil razmislek v drugo smer in izpostavil skupne točke, ki bi privedle do drugačnih praks in posledično sinergijskih učinkov? Pravzaprav je vseeno kdo, pomembno je samo, da bi do sodelovanja prišlo.
Že nekaj desetletij je minilo od nastanka znanega sloga: Misli globalno, deluj lokalno. Seveda je v današnjem svetu treba, predvsem v gospodarstvu, razmišljati in delati globalno, pa vendar je še vedno lokalno okolje tisto, iz katerega prihajajo ljudje, ki delajo, živijo s podjetjem, so od njega odvisni in tudi podjetje je odvisno od lokalnega okolja, od pogojev, ki ga to okolje nudi, od ljudi, ki se bolj ali manj identificirajo s podjetjem, v katerem delajo in so od tega potem odvisni tudi rezultati. Gospodarstvo stopica na mestu, lokalna samouprava pričakuje od njega veliko, nevladne organizacije bi s svojimi aktivnostmi lahko bile velikokrat dober mediator in iniciator drugačnih razmislekov, ki bi lahko privedli do novih idej. In samo dobre ideje štejejo, pa naj bo v lokalnem okolju, nevladnih organizacijah ali v podjetjih.«tina Divjak, vodja zagovorništva CNVOS»Medsektorsko sodelovanje ALI Skupaj zmoremo več? Naslov sicer zveni precej klišejsko, je pa še kako resničen. Še posebej, če govorimo o sodelovanju v lokalnih skupnostih. Običajno sodelovanje poteka med dvema akterjema (npr. nevladna organizacija in občina, podjetje in občina) in to s perspektive lastnih potreb kaj potrebujem in kako mi lahko partner pri tem pomaga. Če pa vsi akterji to perspektivo spremenijo in razmišljajo, kaj lahko skupaj naredijo za ljudi, za skupnost, se lahko dosežejo odlični rezultati, ki ne le pomagajo ljudem, ampak seveda koristijo vsem vpletenim (občine bolje zadovoljuje potrebe ljudi, nevladne organizacije širijo svoje programe, podjetja gradijo svoj ugled in blagovno znamko). Ne samo v tujini, tudi v Sloveniji že obstajajo primeri, ki to potrjujejo. Tako npr. na Gorenjskem podjetje, občine in nevladniki obnavljajo vodnjake, v Škofje Loki center za socialno delo, razvojna agencija in nevladniki skrbijo za ostarele, na Banjško Trnovski planoti skupaj oblikujejo turistične poti, ki so dostopne različnim invalidom. Skratka, potrebno je le zavedanje, da smo vsi soodgovorni za življenje v lastni skupnosti, in nekaj dobre volje, da se zadeve premaknejo.«mag. Natalie C. Postružnik, direktorica in ustanoviteljica podjetja Nikrmana, povezovalka projekta Vključi.vse pri Združenju Manager, soustanoviteljica Inštituta za družbeno odgovornost»dobiček kot edina maksima današnjega časa nas je kot družbo pripeljal v situacijo, ko so ljudje nezadovoljni, podjetja stagnirajo ali nazadujejo (z redkimi izjemami običajno so to ali nišni igralci ali multinacionalke), politika pa ne najde prave rešitve za dogajanje v naši državi. To so relativno ostre besede, ampak rezultati sistema doslej so sami zase dovolj zgovorni. To pomeni, da moramo najti drug(ačn)e rešitve. Take, ki so odgovorne do vseh deležnikov, vpetih v proces ustvarjanja dobička - torej do zaposlenih, lastnikov, lokalnega okolja, dobaviteljev in kupcev. To pomeni spremembo poslovanja in pomeni spremenjen business modelling. Srečo imamo, da v Sloveniji že lahko spremljamo nekaj podjetij, ki so pionirji na tem področju. Poslanstvo (družbene) odgovornosti (= odgovornosti do družbe) je, jasno in odkrito o tem spregovoriti in med seboj povezati vse akterje, ki vplivajo na življenje posameznika predvsem za ceno dobička, ki se vrne tistim, ki ga omogočajo, tistim, ki ga ustvarjajo, in tistim, ki so od njega odvisni. 5
Skupnostne ustanove kot prostor medsektorskega sodelovanja V otroštvu v nas tli močna želja in potreba po odkrivanju sveta. Zdrav otrok spontano išče dražljaje in interakcijo z okoljem, vzpostavlja sodelujoče odnose in se nenehno uči. Kasneje, v odrasli dobi, se naše polje interesov in življenjske radovednosti prične krčiti, saj skorajda utonemo v hudourniku vsakodnevnih opravkov, nalog in zadolžitev. Primanjkuje nam časa (in volje!), da bi se ukvarjali še s čim drugim kot z zasledovanjem lastnih ciljev in reševanjem lastnih težav. Postajamo izrazito individualistično usmerjena družba. Za sodelovanje se običajno odločamo le, če v tem prepoznamo očitne neposredne koristi in možnosti za uveljavljanje lastnih (ozkih) interesov. Sodelovanje pa se skoraj nikoli ne zgodi kar samo od sebe, temveč je potrebna jasna vizija in ogromno energije za vodenje procesa povezovanja. Odgovor na vprašanje, kako vzbuditi interes, vzpostaviti sodelovanje ter povezati različne akterje iz različnih sektorjev v imenu doseganja skupnih ciljev, se skriva v konceptu skupnostnih ustanov. Skupnostne ustanove predstavljajo splošnokoristno, avtonomno ter od nadzora ali vpliva drugih organizacij, vlade ali donatorjev neodvisno organizacijsko obliko, v okviru katere se povezujejo različni (lokalni) akterji s skupnim ciljem: prepoznati potrebe lokalne skupnosti in izboljšati kakovost življenja na nekem zaokroženem geografskem področju. Tomaž Bole, Predsednik ZSU Združenja slovenskih ustanov Ko govorimo o pomenu sodelovanja treh stebrov stabilne družbe, imajo lokalne razvojne fundacije (LRF) zagotovo ključno vlogo tako pri zagotavljanju zasebnih virov financiranja potreb državljanov in organizacij civilne družbe, kakor tudi pri vzpodbujanju in dvigovanju splošne zavesti o družbeni odgovornosti vseh deležnikov. Nekdanje»samoupravne interesne skupnosti«so pravzaprav že pripravile teren za to pomembno obliko neodvisnega financiranja, tatovi nekdanjega družbenega premoženja pa so v medsektorskem tandemu (politiki - gospodarstveniki) preprečili vzpostavitev pogojev za delovanje fundacij nasploh. V moji viziji preoblikovanja financiranja društev, zasebnih zavodov, fundacij in drugih nevladnih organizacij je, seveda šele potem, ko bo vlada sprejela primerno davčno zakonodajo, vzpostavitev trialoga enakopravnih deležnikov: gospodarstvo bo zagotavljalo financiranje kakovostnih programov, ki jih bodo nevladne organizacije predložile preko LRF. Vloga lokalne samouprave je predvsem v sodelovanju pri podpori zastavljenih projektov in programov LRF, ki morajo biti tudi povsem neodvisni od političnih zahtev in potreb lokalnih politikov. Slednji so dobrodošli predvsem kot družbeno odgovorni občani. 6 LRF tako odpirajo»nov trg financiranja«, ki bo dopolnjeval pomanjkljivosti javnih razvojnih programov in zadovoljeval neuresničene potrebe občanov v ožjem ali širšem lokalnem okolju.
SKUPNOSTNE USTANOVE predstavljajo RAZLIČNI (LOKALNI) AKTERJI - Lokalna samouprava - Lokalni nevladni sektor (društva, ustanove, zasebni zavodi) - Lokalni javni sektor - Lokalno gospodarstvo - Lokalno prebivalstvo s skupnim ciljem SPLOŠNOKORISTNO, AVTONOMNO ter od nadzora ali vpliva drugih organizacij, vlade ali donatorjev NEODVISNO organizacijsko obliko v okviru katere se povezujejo - PREPOZNAVANJE POTREB SKUPNOSTI in REŠEVANJE SKUPNIH PROBLEMOV - IZBOLŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA LOKALNEGA PREBIVALSTVA 10 temeljnih značilnosti skupnostnih ustanov: OSREDOTOČENOST NA DOLOČENO GEOGRAFSKO PODROČJE (vas / mesto / regija) VEČ USTANOVITELJEV ŠIROKA NAMEMBNOST in ODZIVNOST NA ŠIROK SPEKTER INTERESOV IN POTREB SKUPNOSTI INOVATIVNOST: neprestano iskanje novih idej in pristopov FINANČNA TRAJNOST in VARNOST: vnaprejšnje načrtovanje dolgoročno dogovorjenih donacij in postopno dograjevanje kapitala VISOKA STOPNJA AKTIVNEGA CIVILNODRUŽBENEGA ANGAŽMAJA DRŽAVLJANOV VISOKA STOPNJA AKTIVNEGA CIVILNODRUŽBENEGA ANGAŽMAJA DRŽAVLJANOV FLEKSIBILNOST: VEČ VLOGA USTANOVITELJEV KATALIZATORJA sodelovanje IDEJ, z DEJAVNOSTI različnimi tipi IN donatorjev PROJEKTOV in DRUGIH odpiranje LOKALNIH možnosti ORGANIZACIJ za širok spekter delovanja VISOKA STOPNJA STROKOVNOSTI: vključevanje vrhunskih strokovnjakov iz lokalnega okolja v delovanje ustanove TRANSPARENTNOST: redno obveščanje donatorjev in splošne javnosti o svojih namenih, aktivnostih, finančnem položaju in porabi sredstev Model skupnostnih ustanov izvira iz ZDA, kjer je znani odvetnik in bankir Frederick H. Goff že leta 1914 v mestu Cleveland ustanovil prvo tovrstno ustanovo. Goff je želel povezati več trustov v eno samo ustanovo, pri čemer je zasledoval dva cilja: 1) tudi manj premožnim someščanom ponuditi možnost, da svoja sredstva in prostovoljno delo združijo za uresničevanje splošnokoristnih ciljev 2) zagotoviti delovanje ustanove tudi ob spremenjenih družbenih pogojih in novih potrebah Vir: - Bole, T. in drugi (2007). VODNIK k lokalnim razvojnim fundacijam v Sloveniji. Ljubljana: Združenje slovenskih ustanov - Ustanova ZSU. - Klenovšek, R. Tomaž (2005). SKUPNOSTNE USTANOVE MODEL ZA SLOVENIJO? V: Lex localis, letnik III, številka 3, stran 147 162. 7
Kako ustanoviti skupnostno ustanovo - korak za korakom? 1. korak: Vzpostavitev iniciative, ki bo vodila proces ustanavljanja vaše skupnostne ustanove Ustanovitev skupnostne ustanove je velika zgodba, za katero običajno stojijo osebe ali organizacije, ki s srcem in dušo živijo za razvoj neke ideje, rušijo zidove, prestavljajo meje, predvsem pa goreče verjamejo v uspeh. Takšnim ljudem in takšnim organizacijam bodo zagotovo sledili tudi drugi. POIŠČITE KARIZMATIČNO OSEBO ALI PRODORNO ORGANIZACIJO, KI BO RAZVIJALA POBUDO IN ZAVZETO VODILA PROCES USTANAVLJANJA SKUPNOSTNE USTANOVE V VAŠI LOKALNI SKUPNOSTI. MORDA STE TO PRAV VI ALI VAŠA ORGANIZACIJA? Namigi: - Razmislite, katera oseba ali organizacija, ki živi in deluje v vaši lokalni skupnosti, je primerna za vodenje procesa ustanavljanja skupnostne ustanove? - Skupaj z izbrano osebo ali organizacijo oblikujte idejo, določite strategijo in podrobno preučite nadaljnje korake za pričetek procesa ustanavljanja skupnostne ustanove 2. korak: Opredelitev najbolj perečih problemov v skupnosti, ki jih bo naslavljala vaša skupnostna ustanova Vsakodnevno življenje prebivalcev poteka po določenih zakonitostih, ki so v vsaki posamezni lokalni skupnosti nekoliko drugačne. Nekatere potrebe in problemi so skupni in elementarni, odraz splošnih družbenih razmer, nekatere težave in prizadevanja pa so značilna zgolj za določeno lokalno skupnost. Med najpomembnejše in najbolj zaželene cilje zagotovo sodi tudi prizadevanje k višji kakovosti življenja prebivalstva. KATERE PROBLEME JE POTREBNO REŠITI, DA BI LOKALNEMU PREBIVALSTVU ZAGOTOVILI BOLJ KVALITETNO ŽIVLJENJE? Namigi: - Odprite oči in ušesa, izvedite ankete, povprašajte lokalno prebivalstvo ter predstavnike različnih sektorjev, kateri so skupni problemi, ki bi jih bilo po njihovem mnenju potrebno pričeti reševati? - Identificirajte probleme, ki jih bo reševala vaša skupnostna ustanova! 8
3. korak: Pridobivanje, povezovanje in aktiviranje različnih akterjev, ki lahko po principih medsektorskega sodelovanja pripomorejo k uresničevanju zastavljenih ciljev vaše skupnostne ustanove Živimo v isti skupnosti, prihajamo iz istega geografskega prostora, vendar se ne poznamo. Ne vemo, s čim se ukvarjajo druge lokalne nevladne organizacije in kakšen je njihov prispevek k boljši družbi, ne poznamo prizadevanj in dobrih praks uspešnih lokalnih podjetij, nismo seznanjeni z razvojnimi strategijami in drugimi vprašanji, s katerimi se sooča lokalna samouprava, dejavnosti in pristojnosti lokalnih javnih zavodov poznamo le bežno Tudi naših lastnih interesov, prizadevanj, želja, znanj in kompetenc ne delimo z drugimi. Kako lahko potem pričakujemo, da bo naše delovanje v lokalnem okolju dobilo tudi širši družbeni pomen in priznanje? SPOZNAJMO SE, POVEŽIMO SE, POIŠČIMO SKUPNE PRILOŽNOSTI in RAZVOJNE POTENCIALE! KAKO LAHKO PREDSTAVNIKI RAZLIČNIH SEKTORJEV SKUPAJ NASTOPIMO PRI REŠEVANJU PRO- BLEMOV SKUPNOSTI? KAKO LAHKO V TEJ ZGODBI VSAK AKTER NEKAJ PRIDOBI? Namigi: - Organizirajte srečanje oz. posvet vseh nevladnih organizacij iz lokalne skupnosti, na katerem se predstavi delovanje, dejavnosti in razvojna vizija vsake posamezne organizacije. Kako lahko vsaka posamezna organizacija pomaga pri reševanju opredeljenih problemov skupnosti? - Organizirajte lokalni medsektorski posvet za predstavnike lokalne samouprave, gospodarstva in nevladnih organizacij ter jim predstavite potencialne možnosti za skupno reševanje najbolj perečih problemov - Pripravite pobudo za sodelovanje in prepričajte posamezne akterje, da zgodbo vzamejo za svojo - Oblikujte seznam priložnosti, ki jih bodo posamezni akterji pridobili z aktivnim sodelovanjem v skupnosti ustanovi (npr. gospodarstveniki priložnost za uresničevanje družbene odgovornosti in prepoznavnosti v lokalnem okolju; lokalna samouprava priložnost prisluhniti dejanskim potrebam prebivalstva in nuditi podporo dobrim projektom širše družbene razsežnosti; nevladni sektor priložnost za razvoj, uresničevanje in pomoč pri zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje svojih družbenokoristnih dejavnosti ) 9
4. korak: Informiranje in aktiviranje lokalnega prebivalstva ter širše javnosti Zgodba lahko zaživi le, če jo že v čim bolj zgodnjem procesu»vzame za svojo«tudi lokalno prebivalstvo in širša javnost. V njej mora prepoznati tudi lastne koristi, ki so lahko zelo večplastne: - reševanje osebnih težav in izboljšanje kakovosti življenja - izkoriščanje prednosti, ugodnosti in uživanje sadov, ki jih bo ustvarjala skupnostna ustanova - priložnost za aktivno državljanstvo, podajanje pobud in prostovoljno udejstvovanje KOMUNICIRAJTE Z LOKALNIM PREBIVALSTVOM Z NEPOSREDNIM STIKOM, S POMOČJO RAZ- LIČNIH AKTIVNOSTI, PREKO MEDIJEV Namigi: - Objavite novico o namenu ustanovitve skupnostne ustanove v lokalnih glasilih, portalih in drugih medijih - Pripravite zanimiv dogodek, prireditev, bazar, druženje, koncert, na katerem boste lahko idejo predstavili lokalnemu prebivalstvu in širši javnosti - Oblikujte brošuro, spletno stran, elektronski časopis, kjer bo na razpolago več informacij za lokalno prebivalstvo, širšo javnosti, potencialne donatorje in medije - Spodbujajte prebivalstvo, da se aktivno vključi kot akterji in koristniki 5. korak: Formalna ustanovitev in vzpostavitev organizacijske strukture Namen vseh štirih predhodnih korakov je ustvariti temeljno izhodišče in ugodne pogoje za pravno-formalno ustanovitev skupnostne ustanove. Ko smo vzpostavili potrebno iniciativo, opredelili ključne probleme in določili strategije rešitev, k sodelovanju pritegnili akterje iz različnih sektorjev in o koristnosti skupnostne ustanove prepričali lokalno prebivalstvo, je čas za ZADNJI KORAK PRAVNO-FORMALNA USTANOVITEV SKUPNOSTNE USTANOVE. Namigi: - Poiščite informacije, nasvete in pomoč za pravno-formalno ustanovitev skupnostne ustanove (Zavod PIP, CNVOS, ZSU in druge pristojne organizacije) - Preglejte primere dobre prakse ustanavljanja skupnostnih ustanov in poprosite katero izmed delujočih ustanov, naj z vami deli svoje izkušnje - Krovni zakon, ki ureja ustanovitev in delovanje ustanov je Zakon o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 - uradno prečiščeno besedilo in 91/05 - popr.) 10 Podatki in dokumenti, potrebni za ustanovitev ustanove: - Določitev končnih ustanoviteljev, članov uprave in drugih organov ustanove - Dogovor o višini ustanovitvenega premoženja - Akt o ustanovitvi, Statut in Pravilniki - Strategija razvoja ustanove, Program dela in Organizacijska shema
Postopek za ustanovitev ustanove: Ustanovitelji pripravijo: AKT O USTANOVITVI, izdelan v obliki notarskega zapisa: Vsebuje: ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja, ime in sedež ustanove, navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti, namen ustanove, način in postopek imenovanja članov uprave, poimenske člane prve uprave. DOKAZILO O DEJANSKEM OBSTOJU PREMOŽENJA, namenjenega za ustanovitev ustanove (izpisek iz banke, kjer odpremo prehodni račun/ potrdilo o lastništvu (ne) premičnin/ uradna cenitev sodnega cenilca, kadar gre za nedenarna sredstva) SOGLASJE ČLANOV PRVE UPRAVE k svojem imenovanju. ustanovitelji dokumente posredujejo na MINISTRSTVO, pristojno za področje, na katerem se ustanova ustanavlja. odloči in poda SOGLASJE K AKTU O USTANOVITVI (rok: 30 dni) PRAVILA (STATUT) USTANOVE Vsebuje: Organizacijo ustanove, Organe ustanove, njihovo sestavo in pristojnosti, Način imenovanja (novih) članov uprave, Pravila o sprejemanju odločitev v organih ustanove, Upravljanje in zastopanje ustanove, Način razpolaganja s prihodki. rok: 30 dni po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi ustanovo vpiše v evidenco ustanov UPRAVA USTANOVE ali USTANOVITELJI sprejmejo Vir: www.cnvos.si, dosegljivo na http://www.cnvos.si/article/id/171/cid/317, junij 2014 11
PRIMER DOBRE PRAKSE: USTANOVITEV USTANOVE V OBJEMU SKUPNOSTI KIDRIČEVO Ideja o skupnostni ustanovi na območju Občine Kidričevo V Občini Kidričevo je v prvi polovici leta 2014 svojo uresničitev doživela ideja o skupnostni ustanovi, ki bi si prizadevala izboljšati kakovost življenja najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Ideja se je porodila v krogu sodelavcev Zavoda Nazaj na konja, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo z osebami s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju ter drugimi socialno ogroženimi posamezniki in skupinami. Alexander S. Goljevšček, direktor Zavoda NAZAJ NA KONJA Kakovost življenja ni odvisna le od ekonomske blaginje in finančnih sredstev, ki jih ima posameznik na razpolago. Iz psihosocialnega vidika je izredno pomemben tudi občutek družbene sprejetosti in možnosti za osebnostni razvoj. Ker je trenutno zaradi splošne gospodarske situacije v državi utopično pričakovati, da bodo javne institucije v svoje»varovalne mreže«ujele prav vse, ki so potrebni pomoči, smo skušali aktivirati civilno družbo in najti pot do sistemske rešitve, ki bi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva omogočila večjo možnost vključevanja v družbo. Človek v stiski potrebuje občutek, da se lahko nekam zateče in nekoga poišče; občutek, da je zaželen ter spoznanje, da je družbi mar zanj. S takšnimi mislimi je veliko lažje preživeti še tako temačen vsakdan. Zavod NAZAJ NA KONJA ima svoj sedež v Konjeniškem parku Starošince. Ukvarja se s sistematičnim razvojem področja aktivnosti in terapije s pomočjo konja (A/TPK), razvija in izvaja raznolike programe šole jahanja ter druge izobraževalne, rekreativne, sprostitvene in doživljajske aktivnosti s konji, veliko pozornosti pa posveča tudi razvoju izobraževalnega sistema za strokovne kadre na področju aktivnosti in terapije s pomočjo konja ter splošnega konjeništva. ZAVOD NAZAJ NA KONJA 12
1. korak: Vzpostavitev iniciative za izpeljavo procesa ustanavljanja skupnostne ustanove Zavod NAZAJ NA KONJA je svojo idejo predstavil županu in občinski upravi Občine Kidričevo. Ker je bila ideja dobro sprejeta, se je povezal z Zavodom PIP Regionalnim stičiščem nevladnih organizacij Podravja, ki je poskrbel za uspešni razvoj ideje do same ustanovitve ustanove. Zavod PIP, Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, si prizadeva za krepitev sodelovanja med NVO, lokalnimi samoupravami in gospodarstvom.»vzpostavitev skupnostne fundacije je dober primer, kako lahko posamezni akterji v sodelovanju pridejo do sistemskih rešitev za dvig kvalitete življenja vseh posameznikov v skupnosti,«poudarjajo sodelavci Zavoda PIP. Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, član uprave Ustanove V objemu skupnosti Kidričevo V občini Kidričevo smo o skupnostni ustanovi oziroma županovem skladu razmišljali že dlje časa. Ideja je zorela skoraj tri leta, vse dokler nista Alexander Goljevšček in Metka Demšar Goljevšček z Zavoda NAZAJ NA KONJA prišla s predlogom o ustanovitvi fundacije. Ideja se nam je zdela smiselna in predvsem koristna, saj na ta način omogočimo vsem, ki to želijo, da bodo lahko namenili sredstva v fundacijo, le-ta pa se bodo nato razdelila med pomoči potrebne otroke ter socialno ogrožene družine in posameznike. V občini Kidričevo smo odprti za dobre, v prihodnost usmerjene ideje. Že večkrat smo dokazali, da znamo sodelovati tako na gospodarskem področju, kot tudi na področju turizma. Z ustanovitvijo ustanove V objemu skupnosti Kidričevo to sodelovanje poglabljamo in krepimo tudi na področju socialne pomoči ranljivim skupinam prebivalstva.«13
2. korak: Opredelitev najbolj perečih problemov v skupnosti Opredelitev ciljne skupine: Najbolj ranljivi člen družbe v Občini Kidričevo predstavljajo osebe s posebnimi potrebami, osebe s težavami v duševnem zdravju ter socialno ogrožene družine in posamezniki. Opredelitev potreb ciljne skupine: Ciljna skupina bi potrebovala finančno podporo za vključevanje v dodatne strokovne obravnave, terapije in aktivnosti, ki bi jim omogočale višjo kakovost življenja in višjo stopnjo sprejetost v svojem lokalnem okolju. Opredelitev problema: Trenutno stanje v družbi (splošna gospodarska kriza, krčenje državnih in lokalnih proračunov) ne dopušča tovrstnih finančnih podpor, saj se že na splošno zdravstvu, šolstvu in socialnemu varstvu namenja vse manj sredstev. Opredelitev rešitve: Skupnostna ustanova, katere namen je zbiranje in razdeljevanje finančnih virov ter ustvarjanje ustreznega podpornega in strokovnega okolja, lahko predstavlja sistemsko ureditev transparentnega črpanja sredstev za različne programe (aktivnosti, strokovne obravnave in storitve), ki jih ciljnim skupinam lokalnega prebivalstva ponuja nevladni sektor. 14
3. korak: Pridobivanje, povezovanje in aktiviranje različnih akterjev: lokalne samouprave, lokalnih nevladnih organizacij in uspešnih lokalnih podjetij Aktiviranje lokalne samouprave Lokalna samouprava je idejo o ustanovitvi skupnostne ustanove sprejela z veliko naklonjenostjo in že od samega začetka zavzeto sodelovala pri vseh nadaljnjih korakih: nudila je administrativno in strokovno podporo, pomagala je pri aktiviranju uspešnih lokalnih podjetij in lokalnega prebivalstva, zelo aktivno je sodelovala pri promociji ideje in organizaciji informativnih dogodkov. V sodelovanju z lokalno samoupravo je bilo izbrano tudi ime nove skupnostne ustanove V objemu skupnosti Kidričevo. Iniciatorji so želeli, da bi že samo ime ustanove izražalo svoj namen pomoč posamezniku iz ranljivih skupin - ter izžarevalo toplino, ki bi ljudem v stiski sporočala, da niso sami.»kaj je bolj pomirjujočega kot objem? Objem je odraz spoštovanja, naklonjenosti, ljubezni, veselja; objemamo se, ko želimo nekoga pomiriti, bodriti in mu vlivati pogum. Objem in dotik je bil že od nekdaj čudežno»zdravilo«proti osamljenosti. Dandanes se žal objemamo vse manj, osamljeni pa smo vse bolj. Fundacija V OBJEMU SKUPNOSTI KIDRI- ČEVO bo skušala aktivno reševati težave, ki nastopijo kot posledica osamljenosti zaradi drugačnosti,«utemeljujejo izbor imena iniciatorji procesa ustanavljanja ustanove. Aktiviranje lokalnega nevladnega sektorja Aprila 2014 je v organizaciji Zavoda PIP potekal strokovni posvet nevladnih organizacij iz Občine Kidričevo, na kateri je bila predstavljena ideja o ustanovitvi ustanove, ki bi reševala probleme najbolj ranljivih skupin lokalnega prebivalstva. Nevladne organizacije iz Občine Kidričevo so bile pozvane, da prilagodijo svoje programe aktivnosti, storitev in obravnav ali ustvarijo kakšne nove dodatne programe, ki jih bodo lahko ponudile ciljni skupini z namenom izboljšanja kakovosti njihovega življenja. Odzvale so se številne nevladne organizacije in pripravile programe ter jih zbrale v Katalogu izvajalcev, ki se bo v prihodnje še dopolnjeval in obnavljal. 15
Aktiviranje uspešnih lokalnih podjetij V proces ustanavljanja skupnostne ustanove so na pobudo župana Občine Kidričevo, gospoda Antona Leskovarja, pristopili dve večji lokalni podjetji, prepoznavni tudi v širšem mednarodnem merilu. Marko Drobnič, predsednik uprave Talum d.d., predsednik uprave Ustanove V objemu skupnosti Kidričevo Izkušnje, predvsem iz tujine, nas učijo, da lahko z medsektorskim sodelovanjem skupaj ponudimo rešitve za marsikateri problem v družbi, ki ga samostojno posamezna organizacija ne bi mogla rešiti. Takšen način dela omogoča lažjo izpeljavo določenih programov, aktivnosti in projektov. Skupina Talum živi in deluje v okolju, ki ima svoje specifične potrebe. Smo družba, v kateri sta zelo pomembni vrednoti sodelovanje in odgovornost. Udejanjamo jih s sloganom Skupaj zmoremo skoraj vse. Te vrednote živimo ne le v skupini ampak tudi v regionalnem in širšem okolju. Prepričani smo, da lahko z medsektorskim partnerstvom skupaj izpeljemo vsebine, ki bodo namenjene izboljšanju kvalitete življenja osebam ter skupinam s posebnimi potrebami. Mnogi potrebujejo našo pomoč, da lažje in bolje zaživijo. Ob tem se lahko od teh skupin in posameznikov marsikaj tudi naučimo ter tako pridobljeno znanje in izkušnje koristno uporabimo pri delu v skupini Talum. Matej Bastič, asistent direktorja Boxmark Leather d.o.o., član uprave Ustanove V objemu skupnosti Kidričevo Boxmark Leather d.o.o. zasleduje vizijo biti najboljši na svojem področju. Da bi le-to lahko uresničili, smo si zastavili tudi določene cilje. Zraven finančnih in okoljevarstvenih ciljev je tukaj tudi družbena odgovornost, ki jo udejanjamo med drugim tudi s sodelovanjem pri ustanavljanju fundacij kot je tale. Vedno smo identificirali otroke kot najranljivejšo skupino in naš poudarek je prav na tem segmentu. Na območju občine Kidričevo smo prisotni že 20 let in na ta način vračamo okolici. Želimo soustvarjati okolje, v katerem delujemo, ter pomagati, da bi zadeve, kot je ta fundacija, zaživele in čim bolj uspešno delovala ter pomagala najranljivejšim pomoči potrebnim skupinam. Svojo pripravljenost pristopiti med donatorje so izrazila tudi mnoga druga lokalna podjetja, ki so prepoznala težo Ustanove V objemu skupnosti Kidričevo in njen pomen za lokalno skupnost. Podjetja bodo s svojimi prispevki omogočala postopno povečevanje kapitala ustanove, finančno stabilnost in trajnost. 16
4. korak: Informiranje in aktiviranje lokalnega prebivalstva ter širše javnosti Prva javna predstavitev ideje o ustanovitvi skupnostne ustanove je potekala v soboto, 5. aprila 2014, v okviru vseslovenske akcije»dan za spremembe 2014«, ki jo je pričela Slovenska filantropija. Dogodek je potekal v Športni dvorani občine Kidričevo. V kulturnem programu so sodelovali lokalni vzgojno-izobraževalni zavodi, na odru pa so se predstavile tudi nekatere lokalne nevladne organizacije, ki lahko s svojim delovanjem pozitivno vplivajo na višjo kvaliteto življenja ciljnih skupin upravičenih deležnikov. Na prireditvi je bil izrečen napovednik osrednje prireditve ob slavnostnem podpisu akta o ustanovitvi nove ustanove, ki se bo odvijal konec maja 2014. V vmesnem času je potekalo intenzivno informiranje lokalnega prebivalstva preko občinskega portala, člankov v občinskem časopisu, facebook strani in druge medijske promocije dogodka, pa tudi od ust do ust prebivalci so pričeli spraševati, govoriti in se vključevati v priprave na veliki dogodek. Osrednja prireditev je potekala 31. maja 2014 v Parku mladosti Kidričevo. Na prireditvi, ki jo je skozi cel popoldan obiskalo okoli 400 prebivalcev ter drugih naključnih obiskovalcev, so se s svojimi programi, izdelki in delavnicami predstavljale lokalne nevladne organizacije, svoj razstavni prostor so imeli tudi predstavniki občine in obe podjetji soustanoviteljici ter nekateri drugi udeleženci iz nevladnega in javnega sektorja. Ključni akterji in iniciatorji procesa ustanavljanja Ustanove V objemu skupnosti Kidričevo so zbranim obiskovalcem prireditve v obliki moderirane razprave predstavili svoje motive, poglede, pričakovanja in vizije o prihodnjem delovanju novoustanovljene Ustanove. Po zaključku razprave je sledil slavnostni podpis akta o ustanovitvi, ki ga je navdušena množica burno pozdravila. V pripravah in končni izpeljavi prireditve je aktivno in nesebično sodelovalo veliko ljudi, ki so se izredno potrudili in pomagali soustvariti izjemen dogodek; predstavniki nevladnih organizacij, sodelavci občinske uprave in drugih služb z županom na čelu, uspešna lokalna podjetja, nastopajoči ter veliko število prostovoljcev. Lep družaben popoldan se je sklenil z nastopom mlade prodorne skupine Still Strangers, v zgodnjih večernih urah pa je za čudovit zaključek dneva poskrbela popularna skupina Tabu, ki je s prepričljivim karizmatičnim nastopom še dodatno spodbudila zbrane obiskovalce, naj se povezujejo, družijo in si pomagajo ter prisluhnejo stiskam, ki jih povzroča socialna osamljenost. 17
5. korak: Formalna ustanovitev in vzpostavitev organizacijske strukture Slavnostni podpis akta o ustanovitvi je predstavljal osrednji del prireditve V objemu skupnosti, ki je potekala dne 31.5.2014 v Parku Mladosti Kidričevo. USTANOVA V OBJEMU SKUPNOSTI KIDRIČEVO K ustanoviteljstvu so pristopili: OBČINA KIDRIČEVO TALUM d.d. BOXMARK Leather d.o.o. Člani prve uprave so: Marko DROBNIČ, predsednik uprave Brigita AĆIMOVIĆ, članica uprave Matej BASTIĆ, član uprave Anton LESKOVAR, član uprave Damjan NAPAST, član uprave Marjan TROBIŠ, član uprave Uprava je pripravila vse potrebne temeljne dokumente (Statut in Pravilnike, Strategijo razvoja in Program dela, Organizacijsko strukturo ipd.). Potencialni donatorji so prejeli pobudo za pristop v mrežo donatorjev. Izvajalci programov nevladne in druge neprofitne organizacije s sedežem v Občini Kidričevo - so pripravili programe ter jih zbrali v Katalogu izvajalcev, ki ga bodo v kratkem predstavili Upravi in Strokovnemu svetu Ustanove. Katalog se bo v prihodnje še dopolnjeval in obnavljal. 18
Seznam izvajalcev in programov, vključenih v Katalog: Izvajalec Program DPD SVOBODA KIDRIČEVO Bralne urice DRUŠTVO INVALID KIDRIČEVO Usposabljanje za aktivno življenje delavnice ustvarjalnosti KD LOVRENC Spoznajmo se z lutkami KD LOVRENC Ustvarjaj-mo! OŠ CIRKOVCE Računalniške igrarije OZRK PTUJ, RK KIDRIČEVO in RK CIRKOVCE Cikel zdravstveno-preventivnih predavanj PROSVETNO DRUŠTVO CIRKOVCE Kreativne delavnice PROSVETNO DRUŠTVO CIRKOVCE Zavrti se in zapoj z menoj SKUPINA SOSEDNJI PRIJATELJI KIDRIČEVO Kre-aktiven, poletni dejavni dnevi za otroke, mladino in starše ZAVOD NAZAJ NA KONJA Program aktivnosti in terapij s pomočjo konja ZAVOD NAZAJ NA KONJA Delavnice za pridobivanje socialnih in osebnostnih kompetenc - za otroke, mladostnike in družine ZGODOVINSKO DRUŠTVO KIDRIČEVO Odkrivamo preteklost krajev Občine Kidričevo Upravičeni občani so bili seznanjeni s protokolom, kako si zagotoviti sofinanciranje primernega izbranega programa. 19
Protokol izbora programov za sofinanciranje: Nevladne organizacije (NVO) iz Občine Kidričevo Priprava programov aktivnosti/ obravnav/ storitev Strokovni svet Strokovni pregled in odobritev programov za vpis v Katalog izvajalcev Upravičeni občani Izbor programov, ki bi se jih želeli udeležiti (obrazec za sofinanciranje) Strokovni svet Upravi predlaga sklep o višini sofinanciranja izbranih programov Uprava fundacije Upravičenim občanom izda sklep o sofinanciranju Izvajalcem programov izvrši nakazilo odobrenih sredstev v skladu z izdanim sklepom Izvajalci programov Izvedejo izbrane programe za upravičene občane 20 Vsi akterji, ki tako ali drugače sodelujejo pri izpolnjevanju namena ustanove V objemu skupnosti Kidričevo, bodo v prihodnjih tednih, mesecih in letih iskali nove ideje, nove poti sodelovanja, kako pomagati sočloveku v stiski, stopiti skupaj in ustvarjati boljšo družbo družbo priložnosti in solidarnosti
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete»institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve»spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.