UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija dela PROJEKT PRIPRAVE PROGRAMA USPOSABLJANJA JUDO ZVEZE SLOVENIJE Mentor: red. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat: Nuša Lampe Kranj, oktober 2009
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju rednemu profesorju dr. Marku Ferjanu za strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi svojemu sinu Aljoši in vsem bližnjim, ki so me spodbujali in potrpežljivo ter z razumevanjem čakali v času študija. Za pomoč pri prevodu in lektoriranje se zahvaljujem svoji sestri Špeli.
POVZETEK Izobraževanje je vseživljenjski proces vsakega človeka v okviru njegovih zmožnosti, ki se ne konča s pridobitvijo formalne izobrazbe, na kateri koli stopnji, ali usposobljenosti. Zavedati se je potrebno, da je znanje neprecenljiv kapital, kateri je potreben za nadaljnji razvoj. Namen usposabljanja kadrov Judo zveze Slovenije za delo v športu je zagotoviti optimalne kadrovske pogoje za razvoj zveze glede na trenutno stanje in zastavljene strateške cilje razvoja v prihodnje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela; v prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča izobraževanja odraslih, katera je potrebno upoštevati pri izdelavi kakršnih koli programov izobraževanj in usposabljanj. Natančneje so opisani: razvoj izobraževanja odraslih, cilji in potrebe po izobraževanju, načela teorije izobraževanja odraslih, metode in organizacijske oblike izobraževanja odraslih. Na kratko je predstavljena tudi Judo zveza Slovenije - njen zgodovinski razvoj, področja delovanja ter organizacijska struktura. V drugem delu naloge so najprej predstavljene namen, cilji in metode raziskave. Analiza je temeljila na poročilih Judo zveze Slovenije in lastnih opažanjih v času vodenja Tekmovalne komisije Judo zveze Slovenije v letih 2005 do 2008. Predstavljen je tudi novi program usposabljanja Judo zveze Slovenije in razlogi za njegov nastanek. V zaključku je poudarek na ključnih ugotovitvah - novi program usposabljanja potreben nujen za nadaljnji celostni razvoj Judo zveze Slovenije, saj poleg usposabljanja kadrov, zagotavlja boljšo organizacijo judo tekmovanj. Trajnost programa usposabljanja zagotavlja Zakon o športu, kateri predpisuje obvezno usposobljenost za delo v športu. Na vodstvu Judo zveze Slovenije pa je celotna odgovornost in skrb za celosten razvoj zveze. KLJUČNE BESEDE - usposabljanje - kadri v športu - Judo zveza Slovenije
ABSTRACT Education is a life time process of every person within the frame of their abilities. It does not end by obtaining a formal education on whatever degree, nor wit different qualifications. It is necessary to understand that knowledge is a priceless value for a person s further development. The main porpoise of training judo specialists of the Slovenian judo federation is to assure optimal conditions for its personnel and for the development of the federation depending on momentary conditions and strategic goals of the development in the future. A dissertation is divided into two parts; in the first part are introduced the theoretical points of adult education that are necessary to consider at preparing any programs of education or training. More accurately are described: a development of adult education, goals and needs for education, principles and methods of adult education and organizational forms of adult education. Briefly is also introduced The Slovenian judo federation - a historical development, fields of activity and finally the organizational structure. In the second part of the dissertation the purpose, the goals and the procedures of my research are described. Analysis were based on the official reports of The Slovenian judo federation and on my own observations during the time I had been working as a chief of The Sport commission of The Slovenian judo federation (between 2005 and 2008). Furthermore a new program for training of trained specialists in sports of The Slovenian judo federation is also introduced and the reasons for its creation. In the conclusion we can fine the most important key findings - The new program for training of trained specialists in sports is essential for further integrated development of The Slovenian judo federation, because it does not only represent the training of trained specialists, but also assured a better organization of judo competitions. Sustainability of the program is assured by the Law on Sport, which regulates the obligatory training for being able to work in sports. The management of The Slovenian judo federation is fully responsible for integrated development of the federation. KEYWORDS - training - trained specialists in sports - Slovenian judo federation
KAZALO 1 UVOD... 1 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA... 1 1.2 CILJI PROJEKTA... 1 2 OPREDELITEV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH... 3 2.1 RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH... 4 2.2 CILJI IN POTREBE PO IZOBRAŽEVANJU... 5 2.3 NAČELA TEORIJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH... 6 2.4 METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH... 7 2.5 ORGANIZACIJSKE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH... 10 2.5.1 PROGRAMIRANI POUK... 10 2.5.2 POUČEVANJE... 10 2.5.3 PRIPRAVNIŠTVO IN UVAJANJE... 11 2.5.4 MENTORSTVO... 11 2.5.5 SEMINARJI IN TEČAJI... 11 3 O RAZISKAVI... 12 3.1 NAMEN RAZISKAVE... 12 3.2 VPRAŠANJA RAZISKAVE... 12 3.3 OPIS METODE... 12 4 PREDSTAVITEV JUDO ZVEZE SLOVENIJE... 13 4.1 KAJ JE JUDO?... 13 4.2 KRATEK PREGLED RAZVOJA JUDO ZVEZE SLOVENIJE... 14 4.3 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA JUDO ZVEZE SLOVENIJE... 17 5 PROGRAM USPOSABLJANJA JUDO ZVEZE SLOVENIJE... 21 5.1 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA... 21 5.2 CILJI PROGRAMA... 21 5.3 KOMU JE PROGRAM NAMENJEN?... 22 5.4 PROFILI DELAVCEV ZA STROKOVNO DELO V ŠPORTU... 24 5.5 IZVAJALCI PROGRAMA USPOSABLJANJA... 27 5.5.1 VODENJE USPOSABLJANJA... 28 5.6 POGOJI ZA PRISTOP IN DOKONČANJE USPOSABLJANJA... 31 5.6.1 DIPLOMA O USPEŠNO ZAKLJUČENEM USPOABLJANJU... 31 5.6.1 VODJA TEKMOVANJA... 32 5.6.2 DELEGAT TEKMOVANJA... 33 5.6.3 SODNIK JUDA... 34 5.7 UČNE VSEBINE IN ORGANIZACIJSKE OBLIKE USPOSABLJANJA... 35 5.7.1 VODJA TEKMOVANJA... 37 5.7.2 DELEGAT TEKMOVANJA... 37
5.7.3 SODNIK JUDA... 38 5.8 POTREBNI MATERIALI ZA USPOSABLJANJE... 38 5.9 PROMOCIJA NOVEGA PROGRAMA USPOSABLJANJA... 39 5.10 FINANČNI VIDIKI USPOSABLJANJA... 40 5.11 MEDNARODNA PRIMERLJIVOST... 42 5.12 OPIS EVALVACIJE... 42 5.13 PLAN IZVEDBE... 43 6 ZAKLJUČEK... 45 6.1 ODGOVORI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA... 45 6.2 UGOTOVITVE... 47 6.3 KRITIČNA ANALIZA... 48 6.4 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA... 48 LITERATURA... 58
1 UVOD 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA Glavni problem za težave pri organizaciji in izvedbi judo tekmovanj pod okriljem Judo zveze Slovenije (v nadaljevanju JZS) je nezadostna usposobljenost strokovnih kadrov. Gre predvsem za vodje tekmovanj in delegate, za katere ne obstaja nikakršno usposabljanje. Za sodnike na JZS obstaja usposabljanje, katero se tudi redno izvaja, vendar pa ta programa ni uradno priznan s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport. Težave, ki se pojavljajo pri organizaciji in izvedbi tekmovanj so: - nepoznavanje pravilnikov, ki urejajo judo tekmovanja v Sloveniji, - posledične kršitve, - težave v primeru pritožb, - predolga tekmovanja, - organizacijsko slaba izvedba tekmovanj V skladu z Zakonom o športu lahko usposabljanje vodijo posamezne nacionalne športne panožne zveze samostojno (program mora potrditi Strokovni svet RS za šport). Judo zveza Slovenije bo z uvedbo tovrstnega uradnega usposabljanja zagotovila strokovnost in pravno-formalno priznano usposobljenost s strani države, ob enem pa bo to vir dodatnih finančnih sredstev in dodatna varovalka v primeru morebitnih tožb v zvezi nesrečami ali drugimi nepravilnosti, ki so povezane z organizacijo in/ali izvedbo judo tekmovanj pod okriljem JZS. 1.2 CILJI PROJEKTA Glavna cilja diplomskega dela sta opredelitev problema usposabljanj v judu in izdelava programa usposabljanja za strokovno-organizacijsko delo na področju organizacije in izvedbe tekmovanj - program, katerega bo JZS dala v potrditev Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport ter v skladu z njim začela izvajati usposabljanja. Cilji bodo doseženi, če bo organizacija vzporedno s strategijo uspešno upravljala tudi s človeškimi viri. Človeški viri so danes ključni proizvodni dejavnik, ki predstavlja enega najpomembnejših potencialov in virov konkurenčne prednosti vsake organizacije, saj je predvsem od njih odvisna uspešnost organizacije (Pečovnik, 2009). Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 1
Načrtovanje kadrov je del strateškega razvoja organizacije, ker: - plan razvoja določa naloge, ki jih je treba opraviti, - naloge določajo organizacijo, profile delovnih mest, število in strukturo kadrov, - delovna mesta zahtevajo ustrezne poklice, znanje in spodbujanje kadrov (Florjančič, 1998). Planiranje človeških virov je navadno v neposredni povezavi s strateškim planiranjem podjetja ali druge organizacije (Lipičnik, 1998). Investiranje v znanje izplača najvišje obresti. (Benjamin Franklin) Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 2
2 OPREDELITEV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Angleški jezik razlikuje pojma Izobraževanje (education) in Usposabljanje (training). Izobraževanje (education): označuje dejavnosti, ki so usmerjenje k razvijanju znanja in moralnih vrednot ter razumevanju vseh področij življenja. Smoter izobraževanja je zagotoviti mladim ljudem in odraslim podlago za razumevanje tradicij in idej, ki vplivajo na družbo, v kateri živijo, njihovo kulturo in drugo kulturo ter naravne zakone in da bi si pridobili jezikovne in druge spretnosti, ki so potrebne za spopolnjevanje. Usposabljanje (training): je sistematično razvijanje znanja in spretnosti, navad in vedenja, ki jih mora obvladati posameznik, da bi lahko ustrezno opravljal določeno nalogo (Stegnar, 2008). Slovar slovenskega knjižnega jezika definira pojme usposabljati, usposabljanje, izobraževati in izobraževanje na sledeči način: usposábljati -am nedov. (á) 1. delati, da je kdo sposoben opravljati določeno delo: usposabljati delavce; usposabljati se ob delu / usposabljati koga za mehanika; poklicno, vojaško usposabljati // delati, da je kdo sposoben za kaj sploh: usposabljati duševno, telesno prizadete za normalno življenje / s treniranjem usposabljati konje za premagovanje večjih naporov 2. publ. delati, da je kaj uporabno, primerno za to, čemur je namenjeno: delavci usposabljajo vodovodno napeljavo / usposabljati hišo za bivanje publ. noge in rep usposabljajo vidro za plavanje ji omogočajo plavanje usposabljajóč -a -e: za poklic se usposabljajoči učenci usposábljanje -a s (á) glagolnik od usposabljati: izobraževanje in usposabljanje na novo sprejetih delavcev / poklicno, strokovno usposabljanje / usposabljanje športnikov za premagovanje velikih naporov izobraževáti -újem nedov. (á u ) načrtno razvijati sposobnosti in seznanjati z dosežki različnih področij človekove dejavnosti: izobraževati mladino; izobraževati strokovnjake za določena delovna mesta; izobraževati se z branjem; vsestransko se izobraževati / knjiga izobražuje / redko dal ga je v mesto izobraževat študirat // star. razvijati, kultivirati: izobraževati jezik / izobraževati estetski čut izobraževánje -a s (a ) glagolnik od izobraževati: a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine; oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno izobraževanje delavcev / področje izobraževanja in znanosti ped. formalno izobraževanje ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; materialno izobraževanje ki obsega seznanjanje z dosežki z vseh področij prirodnih in družbenih ved b) izobraževanje jezika Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 3
Izobraževanje je vzgojno-izobraževalni proces pridobivanja formatvnih in informativnih znanj, spretnosti, navad in oblikovanja vrednot, ki poteka na osnovi znanstvenih spoznanj (Ferjan, 2005). Laična javnost v Sloveniji pod pojmom izobraževanje razum formalno izobraževanje v šolah, na fakultetah, samostojnih visokošolskih zavodih. Poznamo več vrst izobraževanj: - osnovnošolsko izobraževanje (zakonsko obvezno za otroke od 6. do 15. leta starosti), - srednješolsko izobraževanje, - visokošolsko izobraževanje (dodiplomski in podiplomski študij). Pod pojmom usposabljanje pa razume: - usposabljanje za določene vrste dela, - pridobivanje dodatnih strokovnih znanj Oba termina pa se medsebojno zelo prepletata, saj se v sklopu izobraževanja poteka usposabljanje in v sklopu usposabljanja potekata tako formalno kot neformalno izobraževanje. Ker je program usposabljanja JZS namenjen odraslim, govorimo o izobraževanju odraslih, področje, ki ga pokriva andragogika. Andragogika je znanost, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih. Ime je sestavljeno iz dveh grških besed in sicer: andros (mož oziroma odrasli) in agein (voditi) - voditi odrasle. 2.1 RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Besedo andragogika je prvi uporabil nemški srednješolski profesor Kapp, in sicer leta 1833. Z njo je označil Platonovo teorijo o izobraževanju potekajočim vse življenje (Ličen, 2005). Andragogika se povezuje s filozofijo, sociologijo, psihologijo, ekonomijo, nevrologijo, saj se te vede med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Izobraževanje odraslih, kot dejavnost, je mnogo starejše od andragoške teorije. Knowles (1996) zapiše, da je bilo izobraževanje odraslih verjetno prva oblika sistematičnega izobraževanja. Začetke iščejo v religioznem izobraževanju odraslih (Ličen, 2005). Ličen (2005) navaja: v stari Grčiji in kasneje v Rimu so vsi proučevali odrasle (Aristotel, Platon, Sokrat -Grčija, Cicero, Evklid - Rim). Njihovo organiziranje učenja je izhajalo iz odraslega. Upoštevali so bogastvo izkušenj odraslih. Zasnovano je bilo na procesu aktivnega razmišljanja. Zlasti govorništvo je bilo pomembno - baročne pridige Janeza Svetokriškega, pridige Matije Vrtovca. Ti ljudje so izumili metode, ki vodijo v kritično razmišljanje. Kitajci in Judje so poznali metodo primera. Pri tej učitelj Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 4
predstavlja problem in okoliščine kot zgodbo, potem vsi raziskujejo značilnosti in mogoče rešitve. Grki so izumili sokratski dialog. Pri tem vodja postavi vprašanje, dilemo, skupina pa razmišlja, išče odgovore. V Rimu je potekalo izobraževanje govornikov. Z opismenjevanjem so začeli že protestantje v 16. stoletju. Med pomembnejšimi avtorji je bil Komensky, ki je v svojem delu Pompaedia opisal šole vseživljenjskega učenja. Na Slovenskem pa je bil zelo pomemben Primož Trubar, ki vztrajal pri branju Svetega pisma. Izobraževanje odraslih pa se je zelo razmahnilo v 19. stoletju, temu je botrovalo hitro spreminjajoče se okolje, ki jr terjalo organizirano izobraževanje odraslih z jasno začrtanimi cilji. Zapis prvih šol za odrasle dobimo leta 1814 - zdravnik Pole. Je eden prvih avtorjev, ki opisuje izobraževanje odraslih in uporablja ta termin. S tem, ko se je pokazalo, da odrasli potrebujejo drugačen pristop kot otroci, se je začela razvijati drugačna praksa. V Franciji pričnejo s tečaji za nepismene odrasle, na Danskem nastanejo visoke ljudske šole, ki so namenjene kmečkemu prebivalstvu. V Angliji osnujejo stalna središča v katerih se odrasli izobražujejo na različnih področjih. Taka izobraževalna središča so povezana z lokalno skupnostjo. Amerika: V Ameriki ima izobraževanje odraslih dolgo tradicijo. Prva večerna šola - 1661. Med začetke izobraževanja odraslih štejejo Američani diskusijske krožke, ki jih je leta 1772 vpeljal Franklin. Pojavljati se pričnejo najrazličnejši tečaji, večerne šole. Poseben pomen pri izobraževanj odraslih v Ameriki so imele knjižnice. Organizirale so predavanja, svetovalno čitalniško službo, sodelovanje z univerzami. V 19. stol. se razvije tudi izobraževanje na daljavo. 2.2 CILJI IN POTREBE PO IZOBRAŽEVANJU Cilje in potrebe po izobraževanju/usposabljanju lahko razdelimo na cilje in potrebe posameznika in cilje in potrebe organizacije, v kateri je posameznik zaposlen. Ciljev izobraževanja in/ali usposabljanja, ki jih ima posameznik, je zelo veliko, potrebe po izobraževanju pa zaradi načina življenja vsakodnevno naraščajo. Dejavniki, ki vplivajo na izobraževanje odraslih so na primer: boljše delovno mesto, višji prihodki, radovednost, želja po pridobivanju novega znanja, druženje, dokončanje prekinjenega izobraževanja Cilji in potrebe organizacije po izobraževanju/usposabljanju kadrov pa so absolutno povezani z razvojem organizacije in njenim napredkom. S prihodom na trg mora organizacija na področju upravljanja s kadri slediti petim pomembnim korakom: zbiranju informacij, napredovanju in načrtovanju potreb po človeških virih, napovedovanju oskrbe s človeškimi viri, načrtovanju in spremljanju potrebnih programov in pridobivanju povratnih informacij o procesu načrtovanja (Florjančič, 1998). Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 5
Formalno izobraževanje: Država želi z obveznim osnovnošolskim izobraževanjem zagotoviti socializacijo, pismenost in pridobitev osnovnih splošnih znanj, katere posameznik potrebuje za samostojno življenje. Srednješolsko izobraževanje je namenjeno poglobitvi in razširitvi splošnega znanja pridobljenega v osnovni šoli ter na strokovnih in tehničnih šolah usposabljanju za različne profile poklicev. Fakultetna izobrazba je nadgradnja srednješolskega izobraževanja, s katero si študentje pridobijo ustrezna znanja in usposobljenosti za opravljanje najzahtevnejših del na posameznem področju. Neformalno izobraževanje: Neformalno izobraževanje in usposabljanje posameznika poteka vsakodnevno na zavedni in nezavedni ravni v obliki učenja. 2.3 NAČELA TEORIJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Tako kot za vse, tudi za organizacijo izobraževanja obstaja več teorij. V tem delu se bomo oprli na navedbe dr. Marka Ferjana in načela, ki jih je opisal v svoji knjigi Management izobraževalnih procesov, katera je izšla leta 2005. Načela teorije izobraževanja odraslih so 1 : 1. Načelo primernosti - pomeni, da morajo biti vsebine in metode izobraževanja prilagojene sposobnostim udeležencev izobraževalnovzgojnega procesa. 2. Načelo zavestne aktivnosti - pomeni, da brez zavestne aktivnosti udeležencev izobraževalno-vzgojnega procesa izobraževanje ne more biti uspešno. 3. Načelo nazornosti - pomeni, da je udeležencem izobraževanja potrebno nazorno pojasniti oz. predstaviti dejstva, pojme, zahtevane spretnosti in drugo učno snov. To je možno z izbiro ustreznih organizacijskih oblik izobraževanja, uporabo potrebnih didaktičnih pripomočkov in z vključevanjem ustreznih»didaktičnih primerov«. Učitelji pogosto razlagajo o abstraktnih stvareh, didaktični primer pa je konkretna ponazoritev abstraktnega. 4. Načelo sistematičnosti in postopnosti - pomeni, da morajo biti učne vsebine urejene sistematično, slediti si morajo v logičnem zaporedju. K temu načelu sodijo še naslednja načela: od lažjega k težjemu, od bližnjega k oddaljenemu, od preprostega k zapletenemu. 5. Načelo povezovanja teorije s prakso - pomeni, da mora biti učna snov uporabna za življenje, kar pomeni, da naj bo izobraževanje dovolj življenjsko, šola pa naj usposobi tako, da bo kasnejše delo dovolj»šolsko«. 6. Načelo trajnosti znanja - pomeni, da naj si udeleženci izobraževanja učne vsebine zapomnijo trajno, zato je za poučevanje potrebno izbrati take učne 1 Ferjan (2005) Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 6
vsebine, ki jih bodo udeleženci osvojili trajno. Potrebno je izbrati aktualne in uporabne stvari. Vemo namreč, da česar ne rabimo, prej pozabimo. Treba je torej upoštevati, da imajo številna znanja kratko razpolovno dobo. Zato je potrebno izbrati take učne vsebine, ki vsaj nekaj časa ne zastarajo, to pa so fundamentalna oz. temeljna znanja, oz. aplikativna znanja. Spoštovanje načela trajnosti, da je potrebno uporabljati aktivne metode, učno snov pa večkrat ponavljati. 7. Načelo ekonomske upravičenosti - je načelo, katerega spoštovanje ne sodi le v okvir pedagoških znanosti. Upoštevati ga moramo tako pri planiranju na makro nivoju kot na nivoju šole, programa, letnika, oddelka in učnega predmeta. Gre v bistvu za to, kateri kriterij bo prevladal v procesu načrtovanja ciljev vzgojno-izobraževalnega procesa: didaktični/pedagoški ali ekonomski. Lahko se odločimo za eno ali drugo, lahko pa tudi za zlato sredino. 2.4 METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Didaktične ali učne metode pri izobraževanju odraslih pomenijo premišljeno organizirane postopke, uporabljene v procesu izobraževanja, ki omogočajo učinkovito osvajanje znanja, spretnosti in delovnih navad učencev ter optimalni razvoj njihovih sposobnosti in interesov (Rečnik, 1999). Glede na ravnanje udeležencev v izobraževanju poznamo naslednje metode izobraževanja odraslih 2 : - pasivne metode - pri katerih učitelj neposredno posreduje informacije, - aktivne metode - pri katerih so učenci prek lastne aktivnosti iskalci znanja. Rečnik (2005) pravi, da so najpomembnejše metode v strokovnem izobraževanju in usposabljanju: - govorna metoda - ima več oblik (različic): pripovedovanje, opisovanje, predavanje, razlaga in druge, če pa se v pogovor vključujejo tudi učenci, potem to obliko imenujemo metoda pogovora ali diskusije; - metoda prikazovanja ali demonstracije je ena pomembnejših metod v strokovnem izobraževanju in poklicnem usposabljanju, še zlasti, če jo kombiniramo z drugimi metodami (npr. razlago, diskusijo in podobno); - delovne metode (laboratorijska metoda, praktični pouk, ) so temeljne metode v poklicnem izobraževanju. Najpomembnejši delovni metodi za poklicno izobraževanje sta: metoda štirih stopenj in metoda reševanja problemov, ki bi ju moral poznati in obvladati vsak mentor v podjetju oz. vsak izobraževalec, ki se ukvarja s praktičnim izobraževanjem (poučevanjem praktičnih znanj in poklicnih spretnosti). 2 Ferjan (2005) Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 7
Med aktivne metode prištevamo: - metodo praktičnega pouka (4 stopnje: uvajanje, prikaz in razlaga, izvedba, utrjevanje), - metodo reševanja problemov (5 faz: spoznavanje problema, opredelitev problema, izbor optimalne rešitve problema, izvedba rešitve oz. naloge, kontrola rezultatov), - metodo igranja vlog. Med pasivne metode pa prištevamo: - metodo ustne razlage (pripovedovanje, opisovanje, poročanje, predavanje), - metodo pogovora (diskusija), - metodo demonstracije (prikazovanje), - metodo pisnih in grafičnih izdelkov, - tekstovno metodo. Pasivne metode izobraževanja se v praksi najbolj pogosto uporabljajo. Gre za izrazito vlogo učitelja, ki nastopa kot posredovalec znanja in informacij in je udeležencem največkrat nepoznana. Z njo se seznanijo na različne načine oz. metode in si sproti zapisujejo. Uporablja se v množičnih izobraževalnih oblikah, kadar učenci nimajo zadostne količine pridobljenega znanja iz učnih vsebin, ki ga bodo obravnavali v izobraževalnem procesu. Lahko pa se uporablja tudi takrat, ko imamo v naprej natančno določen čas, v primeru, da učnih vsebin ne moremo posredovati na drug način. 3 Med aktivne metode izobraževanja uvrščamo metode, za katere je značilno, da si mora posamezen udeleženec izobraževanja sam poiskati znanje in informacije iz drugih virov, vloga učitelja pa je, da mu pri tem pomaga in svetuje z različnimi navodili. Temeljijo na samostojnih praktičnih aktivnostih učencev v procesu izobraževanja. S tem jim je omogočeno, da se stalno seznanjajo z realnimi stanji in procesi. Opravljajo različne vaje, delovne postopke, preizkuse, manipulirajo z različnimi predmeti, orodji, stroji in inštrumenti in s tem vplivajo na lažje razumevanje določenih lastnosti materialov, ki delujejo v realnosti. 4 3,2 Povzeto po Stegnar (2008). Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 8
UČNE METODE TEMELJNE METODE KOMBINIRANE METODE POMOŽNE METODE USTNA RAZLAGA pripovedovanje opisovanje poročanje predavanje PROUČEVANJE PRIMEROV POGOVOR (diskusija) IGRANJE VLOG DEMONSTRACIJA (prikazovanje) PROJEKTNA METODA PSNI IN GRAFIČNI IZDELKI PROGRAMIRANI POUK TEKSTOVNA METODA METODA ALOGARITMOV METODA PRAKTIČNEGA POUKA METODA REŠEVANJA PROBLEMOV METODA EKSKURZIJE Slika 1: Učne metode (Rečnik, 2004) Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 9
2.5 ORGANIZACIJSKE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Organizacijske oblike velikokrat zamenjujejo s pojmom organizacijske metode izobraževanja. Pri tem organizacijska oblika izobraževanja pomeni temeljni okvir izobraževalnega procesa, pri katerem moramo za dosego zastavljenih ciljev uporabljati organizacijske metode izobraževanja. Največkrat nas organizacijska oblika tudi omejuje pri izbiri organizacijske metode in tudi obratno (Stegnar, 2008). Organizacijske oblike so: - programiran pouk, - poučevanje, - pripravništvo in uvajanje, - mentorstvo, - seminarji in tečaji. 2.5.1 PROGRAMIRANI POUK Je tisti del pouka, v katerem učitelj učenca usmerja s posebej pripravljenimi vodili (besedili) ali programi. Učitelj nadomešča program, ki je na voljo učencu, ki mu omogoča, da se bo učil tiste vsebine, ki so mu predložene. Največkrat se učencu predloži npr. učbenik, knjigo, delovni zvezek, avdio-vizualno gradivo, zbirko vaj, slovar ipd. Pri tem vlogo učitelja oz. tistega, ki poučuje, prevzame objektna stvarnost. Ta pouk nam omogoča dobro samokontrolo in ima prednosti za nadaljnje delo po individualnem ritmu. Slabost te oblike pa nastane takrat, ko pri učencu nastane kriza in mu ob tem manjka nekdo, ki bi ga spodbujal in mu pomagal rešiti težave. 5 2.5.2 POUČEVANJE Ferjan (2005) navaja naslednje procese pridobivanja znanja pri poučevanju: - priprava učenca za inštrukcije (motiviranje, razlaga), - inštruktor demonstrira učencu predvsem določene spretnosti oz. veščine, - učenec opazuje inštruktorja, - učenec posnema inštruktorja, - inštruktor opazuje učenca in ga po potrebi opozarja na morebitne napake, - učenec utrjuje že pridobljena znana s ponavljanjem. 5 Povzeto po Ferjan (2005). Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 10
2.5.3 PRIPRAVNIŠTVO IN UVAJANJE Pripravništvo zaključuje izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, na podlagi katerega se začenja nenehno dopolnjevanje izobrazbe in izpopolnjevanje delovnih in drugih sposobnosti, ki so pomembne za delo (Stegnar, 2008). 2.5.4 MENTORSTVO Mentor je izkušen svetovalec in vodnik, ki v organizacijah pomaga predvsem pri uvajanju novih članov organizacije. Mentorstvo je lahko formalno ali neformalno, njegov bistveni namen pa je čim hitrejša vključitev novega člana v delovanje organizacije. 2.5.5 SEMINARJI IN TEČAJI Seminar je skupinska oblika dopolnilnega izobraževanja, kjer se sreča večje število ljudi, da bi si izmenjali poglede na določeno tematiko. Namenjen je obravnavi določene ožje teme ali vsebine. Navadno poteka nekaj dni zapored v krajšem strnjenem času, pri čemer gre za pridobivanje novega znanja, poglabljanje znanja, aktiviranje prejšnjega znanja in izkušenj ter oblikovanje stališč. Prevladujejo aktivne metode izobraževanja, pri čemer se praviloma znanje na koncu ne preverja. Tečaj je skupinska oblika dopolnilnega izobraževanja, kjer se sreča veliko število ljudi, pri katerem se učna snov podaja udeležencem, največkrat skupini oseb, sistematično, izčrpno in po zahtevanem zaporedju. Po navadi traja v strnjeni obliki od nekaj dni do nekaj tednov, pri čemer se na koncu ugotavlja posameznikovo končno znanje. Na podlagi uspešno opravljenega izpita se udeležencu izda spričevalo, potrdilo ali diplomo. 6 6 Povzeto po Stegnar (2008). Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 11
3 O RAZISKAVI 3.1 NAMEN RAZISKAVE Raziskava se nanaša na usposabljanje Judo zveze Slovenije za strokovnoorganizacijsko delo v športu. Glavni namen je ugotoviti potrebe po tovrstnem usposabljanju, določiti profile delavcev, za katere je potrebno vpeljati usposabljanje, in določiti način izvajanja tega usposabljanja. 3.2 VPRAŠANJA RAZISKAVE Vprašanja, na katera se bo poskušalo odgovoriti v tej raziskavi so: 1. Ali Judo zveza Slovenije potrebuje usposabljanje za strokovnoorganizacijsko delo v športu in zakaj? 2. Kateri so cilji novega programa usposabljanja? 3. Kateri profili delavcev za strokovno-organizacijsko delo v športu se bodo lahko usposabljali po novem programu? 4. Komu bo novo usposabljanje namenjeno? 5. Kdo bodo izvajalci usposabljanja? 6. Kakšni bodo pogoji za pristop in dokončanje usposabljanja? 7. Kakšne bodo učne vsebine? 8. Kateri materiali so potrebni za izvedbo usposabljanja? 9. Kako bo potekala promocija usposabljanja? 10. Kakšni so finančni vidiki usposabljanja? 11. Kako je urejeno tovrstno usposabljanje v drugih državah? 12. Kako bo potekala evalvacija? 13. Kakšen bo plan izvedbe usposabljanja? 3.3 OPIS METODE Raziskava je opravljena na podlagi obstoječe dokumentacije Judo zveze Slovenije (zapisniki tekmovanj, poročila delegatov) in na podlagi lastnih opažanj v obdobju 2005-2008, ko sem vodila Tekmovalno komisijo JZS ter aktivno sodelovala na tekmovanjih kot trener oziroma sodnica. Na podlagi te raziskave bo predstavljen novi program usposabljanja Judo zveze Slovenije za strokovno-organizacijsko delo v športu. Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 12
4 PREDSTAVITEV JUDO ZVEZE SLOVENIJE 4.1 KAJ JE JUDO? Judo izhaja iz Japonske, kot izpeljanka različnih borilnih veščin, ki so jih razvijali samuraji skozi stoletja. Leta 1882 je Jigoro Kano iz različnih borilnih veščin izbral najboljše tehnike, ki se jih lahko varno izvaja, in osnoval svojo šolo borilnih veščin - KODOKAN JUDO. Od takrat naprej se je judo hitro razširil po celem svetu. Danes je v Mednarodno judo federacijo (IJF) včlanjenih 187 držav, judo pa po celem svetu trenira preko 25 milijonov ljudi. Tako je judo v svetu drugi najpopularnejši šport, takoj za nogometom, v mnogih državah pa je tudi del športne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah. Judo je individualni šport, ki vpliva na psihološko stabilnost, vztrajnost ter enakomerno fizično krepitev telesa mladega človeka, saj se le-ta uči, kako premagati strah pred nasprotnikom in ovirami, ki se pojavljajo na treningu, tekmovanju,... V vseh teh situacijah je odvisen od lastnih odločitev in reakcij. Premagovanje nasprotnika, ovir, težav in lastnega strahu v judu lahko primerjamo s podobnimi situacijami v življenju. Dokazano je tudi, da se je šolski uspeh pri šoloobveznih otrocih, ki se ukvarjajo z judom, popravil za več kot 10%; največji napredek so pokazali tisti, ki so še posebej izstopali pri vedenju (agresivnost, nedisciplina, nezbranost,...). Judo pa je več kot samo učenje in uporaba borbenih tehnik. Je celovit in čudovit sistem fizične, intelektualne in moralne vzgoje. Ima svojo kulturo, sistem, zapuščino, navade in tradicijo. Judoistom podarja etična načela, način življenja in način bivanja. Ali kot se je izrazil sam Jigoro Kano: "Judo predstavlja način, s pomočjo katerega lahko najbolj učinkovito uporabimo fizično in psihično moč. V poučevanju napada in obrambe, judo krepi vaše telo in duha in vam pomaga, da njegove principe sprejmete za svoje. Na ta način se izpopolnjujete in postajate vzoren član skupnosti. To pa je tudi končni cilj juda." 7 7 povzeto po: www.judo-golovec.com/stran/kaj_je_judo Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 13
Slika 2: Kaj je judo? 8 4.2 KRATEK PREGLED RAZVOJA JUDO ZVEZE SLOVENIJE Začetki organizirane vadbe juda v Sloveniji segajo v leto 1952, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Akademski judo klub Olimpija, od koder se je nato judo širil po celotni Sloveniji. Do povezovanja slovenskih judo klubov v zvezo je prišlo leta 1954, ko je bil na skupščini Težkoatletske zveze Slovenije ustanovljen Odbor za judo, judo-do in jujitsu. Ta odbor je takoj začel z delom in organiziral prva republiška prvenstva v judu ter ligaško tekmovanje. Zaradi boljšega in hitrejšega razvoja slovenskega juda, so bili člani Odbora za judo, judo-do in ju-jitsu prepričani, da judo potrebuje svojo krovno organizacijo. 17.3.1957 je bila na skupščini Odbora za judo, judo-do in jujitsu Težkoatletske zveze Slovenije ustanovljena Judo zveza Slovenije. Od takrat naprej se slovenski judo razvija v okviru svoje nacionalne panožne zveze, ki skrbi za razvoj in popularizacijo juda v Sloveniji. Danes Judo zveza Slovenije združuje 60 klubov. 8 povzeto po: www.judo-golovec.com/stran/kaj_je_judo Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 14
4.2.1 JUDO ZVEZA SLOVENIJE V ŠTEVILKAH število klubov: 60 aktivni člani: 4.750 registrirani tekmovalci: 1.750 rekreativci: 3.000 strokovni kader na trenerskem področju: 190 inštruktor pripravnik: 17 inštruktor juda: 92 trener juda: 56 trener juda 1. razreda: 6 diplomirani trener juda: 19 sodniki: 43 mednarodni: 4 nacionalni A: 16 nacionalni B: 11 nacionalni C: 12 nosilci mojstrskih pasov: 533 8. DAN: 1 7. DAN: 2 6. DAN: 12 5. DAN: 15 4. DAN: 22 3. DAN: 46 2. DAN: 102 1. DAN: 333 4.2.2 PODROČJA DELOVANJA JUDO ZVEZE SLOVENIJE 1. ŠPORTNO PODROČJE: JZS skrbi za tekmovalce in rezultatski napredek na področju tekmovalnega športa v vseh starostnih kategorijah. Tekmovalke in tekmovalci v judu nastopajo na vseh največjih domačih in mednarodnih tekmovanjih in od leta 1997 dalje se z vseh največjih tekmovanj (evropska prvenstva, svetovna prvenstva, svetovni pokali in olimpijske igre) vračamo z vsaj 1 medaljo. 2. VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNO PODROČJE: JZS skrbi za popularizacijo juda in vključevanje čim večjega števila mladih v judo. Popularizacija in vključevanje potekata na dveh nivojih - prvi: v projektu Mala šola juda se ponuja vadba na osnovnih šolah (trenutno je v ta projekt vključenih 3000 otrok; v Ljubljani, kjer se je s tem projektom začelo, je judo prisoten že skoraj na Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 15
vseh šolah, od jeseni 2007 pa je projekt razširjen na celotno Slovenijo). Od tu se nato selekcionira tekmovalce za tekmovalni in vrhunski šport. Drugi nivo: vse judoiste, ki ne uspejo na tekmovalnem nivoju, se vključuje v druge segmente juda - trenerji, sodniki, tekmovalci v judo katah... 3. STROKOVNO - IZOBRAŽEVALNO PODROČJE: Na tem področju JZS skrbi za izobraževanja strokovnega kadra - trenerji, sodniki... S programom usposabljanja trenerjev je JZS vključena v sistem državnega usposabljanja na področju vzgojno-izobraževalnega dela na področju športa (v skladu z Zakonom o športu) - program je potrjen s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport. 4. ORGANIZACIJSKO PODROČJE: V to področje so vključene vse domače in mednarodne prireditve, ki jih JZS organizira. Na domačem področju gre za organizacijo vsakoletnih državnih prvenstev v vseh starostnih skupinah in Slovenske judo lige. Na mednarodnem področju pa so bile od leta 1992 dalje organizirane naslednje prireditve: mednarodni sodniški seminar Evropske judo unije (1999), regionalni sodniški seminar Evropske judo unije za področje srednje Evrope (2001), Mladinsko evropsko prvenstvo v judu (1997), Člansko evropsko prvenstvo v judu - posamično in ekipno (2002), Evropsko prvenstvo za mlajše člane (2004), tekmovanje za svetovni pokal v Celju - DAX CUP (2005, 2006, 2007, 2008, 2009), Kadetsko evropsko prvenstvo v judu (2009). Slika 3: Znak Judo zveze Slovenije Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 16
4.2.3 POVEZAVE IN PARTNERSTVA JUDO ZVEZE SLOVENIJE Judo zveza Slovenije se povezuje z naslednjimi organizacijami in partnerji: Shema 1: Povezave in partnerstva Judo zveze Slovenije 4.3 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA JUDO ZVEZE SLOVENIJE 4.3.1 ORGANI JUDO ZVEZE SLOVENIJE V 4. poglavju Statuta JZS 18. člen določa, da so organi JZS: - Zbor članic - Izvršilni odbor, - Kolegij izvršilnega odbora, - Nadzorni odbor - Častno razsodišče Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 17
Shema 2: Organi Judo zveze Slovenije 1. Zbor članic Zbor članic je najvišji organ JZS. Vsak klub ali društvo ima v zboru članic po enega člana - delegata; 60 članov. 2. Izvršilni odbor Izvršilni odbor ima lahko 9, 11 ali 13 članov, sestavljajo pa ga: - predsednik zveze, ki je ob enem tudi predsednik izvršilnega odbora, - dva podpredsednika, - generalni sekretar zveze, - pet, sedem ali devet poimensko voljenih članov, ki so praviloma iz različnih regionalnih področij Slovenije. 3. Kolegij izvršilnega odbora Izvršilni odbor ima lahko 9, 11 ali 13 članov, sestavljajo pa ga: - predsednik zveze, - oba podpredsednika, - generalni sekretar zveze, - vodja komisije za finance, - strokovni direktor zveze. Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 18
4.3.2 DELOVNA TELESA JUDO ZVEZE SLOVENIJE Izvršilni odbor JZS je za obdobje 2009-2012 imenoval šestnajst (16) delovnih teles JZS: 1. Komisija za finance 2. Komisija za akte 3. Komisija za projekte in marketing 4. Komisija za medije 5. Komisija za varnostnike 6. Komisija za priznanja 7. Sodniška komisija 8. Trenerska komisija 9. Tekmovalna komisija 10. Liga odbor JZS 11. Komisija za pasove 12. Komisija za G judo 13. Selektorji reprezentanc 14. Komisija športnih šol nacionalnega pomena 15. Komisija Mala šola juda 16. Proti dopinška komisija Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 19
Shema 3: Delovna telesa Judo zveze Slovenije Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 20
5 PROGRAM USPOSABLJANJA JUDO ZVEZE SLOVENIJE 5.1 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA Judo zveza Slovenije trenutno izvaja usposabljanja le za vzgojno-izobraževalno delo v športu (inštruktorji, trenerji), s katerim je vključena v sistem državnega usposabljanja na področju vzgojno-izobraževalnega dela na področju športa (v skladu z Zakonom o športu) - program je potrjen s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport. V Sloveniji po zadnjih podatkih usposabljanja za strokovno-organizacijsko delo trenutno izvajajo 9 : - Jadralna zveza Slovenije, - Konjeniška zveza Slovenije, - Športno izobraževalni center in - Olimpijski komite Slovenije. Prvi dve zvezi imata program usposabljanja za sodnike, Športni izobraževalni center (ŠIC) ima splošne programe na področju upravljanja, Olimpijski komite Slovenije pa izvaja programe usposabljanja na področju managementa v športu. Programi ŠICa so presplošni za potrebe Judo zveze Slovenije, ob enem pa ima JZS sama dovolj znanja in usposobljenih kadrov, ki lahko vodijo lastne programe usposabljanja tudi na področju strokovno-organizacijskega dela v športu. Ravno zaradi tega Zakon o športu predvideva, da lahko nacionalne panožne športne zveze same vodijo usposabljanja za obe vrsti dela, ki ju Zakon o športu predvideva za delo na področju športa. 5.2 CILJI PROGRAMA Glavna cilja novega programa usposabljanja Judo zveze Slovenije za profile delavcev za strokovno-organizacijsko delo v judu (vodja tekmovanja, delegat tekmovanja in sodnik juda) je zadržati čim več ljudi v judu in jih postopoma usposobiti za strokovno delo v judu ter zagotoviti uradno priznano usposobljenost s strani države. 9 Vir: http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/strokovni_sveti/strokovni_svet_rs_za_sport/ -potrjeni programi usposabljanja strokovnih delavcev v športu (pridobljeno 23.5.2009) Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 21
Ostali cilji so: - razvoj človeških virov; - dvig kvalitete dela; - dvig ugleda Judo zveze Slovenije v slovenskem in mednarodnem športnem prostoru - organizacija, ki skrbi za vsestranski razvoj (ne le za tekmovalni rezultat) Vse te cilje bo možno doseči le s strokovnim in celovitim pristopom doseganja strateških ciljev Judo zveze Slovenije, katera želi postati vodilna športna nacionalna panožna zveza v Sloveniji tako glede na tekmovalne rezultate kot na celostni razvoj. 5.3 KOMU JE PROGRAM NAMENJEN? Judo zveza Slovenije bo z novim programom usposabljanja usposabljala tri profile delavcev za strokovno-organizacijsko delo v judu in sicer: JUDO ZVEZA SLOVENIJE usposabljanje za strokovnoorganizacijsko delo v športu DELEGAT TEKMOVANJA 2. stopnja SODNIK JUDA 2. stopnja VODJA TEKMOVANJA 1. stopnja Shema 4: Profili usposabljanja Judo zveze Slovenije za strokovno-organizacijsko delo v judu Odločitev za navedene tri profile izhaja predvsem iz potrebe po dvigu kvalitete izpeljave tekmovanj, predvsem večje profesionalnosti, in pa iz pridobitve formalno priznane strokovne usposobljenosti kadrov s strani države. S tem se dviguje ugled Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 22
Judo zveze Slovenije, saj poleg tega, da skrbi za vrhunske rezultate, skrbi za razvoj kadrov, kar ji pri ocenjevanju po merilih države za sofinanciranje programov, prinaša dodatne točke. Program usposabljanja strokovnih kadrov za nazive vodja tekmovanja, delegat tekmovanja in sodnik juda je namenjen: - sodnikom, - vodjem tekmovanj, - delegatom tekmovanj, - vrhunskim aktivnim športnikom, - aktivnim športnikom, ki nimajo želje po udejstvovanju v vrhunskem športu, - vodjem klubov, - organizatorjem tekmovanj, - vsem, ki želijo opravljati delo vodje tekmovanja, delegata, sodnika. Vodja tekmovanja Osnovni namen programa za vodjo tekmovanja je usposobiti kandidata za samostojno vodenje tekmovanja (le tekmovalni del, brez prijave in žrebanja). Ta profil delavcev zagotavlja nemoteno izvedbo samega tekmovanja, kar pomeni: - tekočo izvedbo tekmovanja - profesionalnost, - relativno hitro izvedbo tekmovanja, - zadovoljstvo tekmovalcev, - zadovoljstvo trenerjev, - zadovoljstvo gledalcev - predvsem staršev, - večje zanimanje medijev za tekmovanja - niso več dolga. Delegat tekmovanja Namen programa za delegata tekmovanja je usposobiti kandidata za samostojno vodenje prijave, žrebanja in vodenja vseh vrst judo tekmovanj. Poleg tega lahko posameznik s tovrstno usposobljenostjo: - sodeluje v procesu izobraževanja in/ali usposabljanja strokovnih kadrov, - vodi tečaje, seminarje, - analizira probleme, - pripravlja programe izobraževanj/usposabljanj, - pripravlja tehnično dokumentacijo. Ta profil delavcev zagotavlja: - nemoteno prijavo na tekmovanje, - nemoteno izvedbo žrebanja, - vodenje celotnega tekmovanja v skladu z veljavnimi zakoni in pravilniki, - tekočo izvedbo tekmovanja - profesionalnost, Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 23
- relativno hitro izvedbo tekmovanja, - zadovoljstvo tekmovalcev, - zadovoljstvo trenerjev, - zadovoljstvo gledalcev - predvsem staršev, - večje zanimanje medijev za tekmovanja - niso več dolga. Te delavce lahko Judo zveza Slovenije vključuje v Športni komisiji Evropske judo unije in Mednarodne judo federacije ter si tako dviguje ugled in krepi pozicijo v mednarodnem merilu. Ti dve komisiji skrbita za izvedbo vseh največjih tekmovanj v judu - evropska in svetovna prvenstva, evropski in svetovni pokali ter olimpijske igre. Sodnik juda Namen programa za sodnika juda je usposobiti kandidata za sojenje na judo tekmovanjih. Sodnik juda je usposobljen za samostojno delo - sojenje na tekmovanjih. Poleg tega lahko posameznik s tovrstno usposobljenostjo: - sodeluje v procesu izobraževanja in/ali usposabljanja strokovnih kadrov, - vodi tečaje, seminarje, - analizira probleme, - pripravlja programe izobraževanj/usposabljanj, - pripravlja tehnično dokumentacijo. Ta profil delavcev zagotavlja: - tekočo izvedbo tekmovanja - profesionalnost, - zadovoljstvo tekmovalcev, - zadovoljstvo trenerjev, - zadovoljstvo gledalcev. Te delavce lahko Judo zveza Slovenije pošlje na izpit za mednarodne sodnike Evropske judo unije in Mednarodne judo federacije ter si tako dviguje ugled in krepi pozicijo v mednarodnem merilu. Ti sodniki sodijo na vseh največjih tekmovanjih - evropskih in svetovnih prvenstvih, evropskih in svetovnih pokalih ter olimpijskih igrah. 5.4 PROFILI DELAVCEV ZA STROKOVNO DELO V ŠPORTU Pravila o usposabljanju strokovnih delavcev v športu določajo stopnje usposabljanja, naloge in delokrog posameznikov glede na pridobljeno usposobljenost. Stopnje 1. stopnja* 2. stopnja 3. stopnja Oblika študija Tečaj Tečaj Tečaj Število ur 40-120 min. 130** min 300*** Pogoji za vključitev v program Polnoletnost, najmanj končana 3 Polnoletnost, najmanj končana 3 Polnoletnost, najmanj končana 3 Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 24
letna poklicna šola letna poklicna šola, 4 leta tekmovalnih izkušenj in ali 1 leto športno pedagoških izkušenj Obveznosti Izpiti Izpiti, seminarska Naziv Strokovni Strokovni delavec 1**** delavec 2**** letna poklicna šola, 2 leti športno pedagoških izkušenj izpiti, praksa, seminarska Strokovni delavec 3**** NALOGE Stopnje 1. stopnja* 2. stopnja 3. stopnja Načrtovanje, izvajanje in + + + nadzor procesa vadbe (tudi učenja) in treniranja (tudi rekreativnega) Priprava na tekmo (lahko (+) (+) + tudi rekreativno) in vodenje tekmovalcev ali moštva na tekmi - tekmovanju (lahko tudi samo svetovanje (lahko tudi na rekreativni prireditvi) Koordiniranje strokovnih sodelavcev + Razvoj novih metod in strategij procesa vadbe (tudi učenja) in treniranja Iskanje talentov in razvoj metod njihovega iskanja + + Svetovanje (+) Sodelovanje pri izobraževanju in ali usposabljanju Vodenje tečajev in seminarjev strokovnega usposabljanja (analiza potreb, priprava programov, izdelava tehnične dokumentacije) Raziskovanje in vključevanje izsledkov raziskav v proces učenja in treniranja + + + + Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 25
Upravljanje (priprava, + organiziranje, vodenje in promocija športne dejavnosti) Samoizobraževanje + + + DELOKROG Stopnje 1. stopnja* 2. stopnja 3. stopnja Strokovni delavec lahko sodeluje kot pomočnik strokovnih delavcev višjih stopenj usposobljenosti Pod nadzorom strokovnih delavcev višjih stopenj usposobljenost i in izobraženosti je odgovoren za vadbo to je učenje in treniranje (in za njihovo vodenje na tekmah) Strokovni delavec sodeluje pri učitelju ali trenerju kakovostnih športnikov ali moštev vseh starostnih kategorij oz. športnih rekreativcev vseh starosti Sodeluje pri iskanju talentov, odgovoren je za učenje in treniranje (za njihovo vodenje na tekmah) Lahko tudi samostojno uči in trenira športnike ali moštva vseh starostnih kategorij oz. športne rekreativce vseh starosti Lahko sodeluje pri usposabljanju in izobraževanju Odgovoren je za vse kakovosten in starostne ravni športne prakse kot vodja in organizator športne prakse Sodeluje pri iskanju talentov, odgovoren je za treniranje športnikov in za njihovo vodenje na tekmah Sodeluje v izobraževanju in usposabljanju, vodi tečaje 1. in 2. stopnje usposabljanja Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 26
strokovnih delavcev v športu, lahko vodi tečaje 1. stopnje usposabljanja Preglednica 1: Stopnje usposabljanja za vzgojno-izobraževalno delo strokovnih delavcev v športu 10 * Prva stopnja se lahko realizira skozi dva nivoja, vendar prvi nivo ne sme obsegati manj kot 20 ur. Pogoj za vključitev v prvi nivo prve stopnje je starost najmanj 16 let, naziv je trener pripravnik, delokrog obsega iste vsebine kot delokrog prve stopnje, le da pri delu ni samostojen ampak lahko dela kot pomočnik. ** V obsegu ur 2. stopnje se upoštevajo ure 1. stopnje, če ta obstaja in so jo slušatelji uspešno zaključili. *** V obsegu ur 3. stopnje se upoštevajo ure 1. in 2. stopnje, če ti obstajata in so jih slušatelji uspešno zaključili. **** Strokovni delavec in opredelitev stopnje je samo prvi del naziva, drugi del je odvisen od zahtev posameznega športa, kar je pogojeno z mednarodnimi zahtevami oz. pojavno obliko športa, npr. športno rekreacijo. 5.5 IZVAJALCI PROGRAMA USPOSABLJANJA Nosilec in izvajalec programa bo Judo zveza Slovenije 11, katera bo zagotovila ustrezne kadre za vodenje in izvedbo programa usposabljanja. Vodja programa bo posameznik z ustrezno formalno izobrazbo na področju kadrovskega managementa in izobraževalnih sistemov, izvajalci pa bodo posamezniki z ustrezno formalno izobrazbo in/ali ustreznim znanjem. Judo zveza Slovenije ima dovolj strokovno usposobljenih in izobraženih lastnih kadrov za izvajanje novega programa usposabljanja, vsekakor pa se bo trudila vključevati v usposabljanje tudi strokovnjake Olimpijskega komiteja Slovenije in Fakultete za šport ter Evropske judo unije in Svetovne judo federacije. Predavatelj je fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za predavanje posameznega ali več predmetov na tečaju usposabljanja 12. 10 Vir: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/strokovni_sveti/vladni/pdf/ Pravila_usp_sport1.pdf (pridobljeno 23.5.2009) 11 Program je napisan v skladu s Pravili o usposabljanju strokovnih delavcev v športu (http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/strokovni_sveti/strokovni_svet_rs_za_sport/, 23.5.2009) Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 27
5.5.1 VODENJE USPOSABLJANJA Izvajalec usposabljanja je dolžan v skladu s Pravili o usposabljanju strokovnih delavcev v športu voditi dnevnik usposabljanja za strokovno delo v športu. Ta dokument je sestavljen iz: - prijavnic udeležencev usposabljanja, - spiska udeležencev usposabljanja, - podatkov o usposabljanju, - splošnih podatkov o opravljanju izpita, - osebnih listov predavateljev. Prijavnica vsebuje naslednje podatke: - podatke o kandidatu: ime in priimek, spol, naslov stalnega bivališča, pošta in poštna številka, datum rojstva, kraj rojstva, EMŠO, telefon, številka kartice zdravstvenega zavarovanja, stopnjo izobrazbe, - podatke o športni panogi: tekmovalne izkušnje, športno pedagoške izkušnje, pridobljena usposobljenost, članstvo v društvu, podatki, za katero stopnjo in naziv se kandidat prijavlja, - podatke o plačniku: naziv/ime, sedež/naslov, pošta in poštna številka, davčna številka, davčni zavezanec DA ali NE, telefon, telefax, e pošta, 12 Vir: http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/strokovni_sveti/strokovni_svet_rs_za_sport/ (pridobljeno 23.5.2009) Nuša Lampe: Projekt priprave programa usposabljanja Judo zveze Slovenije stran 28