DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Pomen in vloga slovenskega lovstva v očeh javnosti: Mnenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Maj 2016 Saša

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Pomen in vloga slovenskega lovstva v očeh javnosti: Mnenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Maj 2016 Saša Kroflič

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Pomen in vloga slovenskega lovstva v očeh javnosti: Mnenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Maj 2016 Saša Kroflič Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar Somentor: viš. pred. mag. Srečko Felix Krope

Kazalo vsebine 1 UVOD... 8 2 TEORETIČNI DEL... 9 2.1 LOVSTVO V SLOVENIJI... 9 2.1.1 ZGODOVINA... 9 2.1.2 LASTNINSKA PRAVICA... 10 2.1.3 ZAKON O DIVJADI IN LOVSTVU... 10 2.2 LOVSTVO V EVROPI... 14 2.2.1 ZDRUŽENJE LOVSKIH ZVEZ EVROPSKE SKUPNOSTI (FACE)... 14 2.2.2 HRVAŠKA... 14 2.2.3 AVSTRIJA... 17 2.2.4 NEMČIJA... 18 2.2.5 MADŽARSKA... 19 2.2.6 FRANCIJA... 19 2.2.7 ZDRUŽENO KRALJESTVO... 20 2.2.8 ŠVEDSKA... 21 3 EMPIRIČNI DEL... 23 3.1 UPORABLJENA METODA IN OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA... 23 3.2 OPIS VZORCA... 23 3.3 HIPOTEZE... 23 4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA UGOTOVITEV... 24 4.1 TESTIRANJE HIPOTEZ... 36 5 RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK... 39 6 LITERATURA... 43 7 PRILOGE... 46 3

Kazalo grafov GRAF 1: MNENJE O LASTNIŠTVU DIVJADI... 24 GRAF 2: MNENJE O TRAJNOSTNEM GOSPODARJENJU Z DIVJADJO... 25 GRAF 3: MNENJE TRAJNOSTNEM GOSPODARJENJEM Z LOVIŠČEM... 25 GRAF 4: MNENJE O POSLANSTVU LOVSKIH DRUŽIN IN LOVCEV... 26 GRAF 5: MNENJE O ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO DIVJADI... 26 GRAF 6: MNENJE O ŠTEVILU ODVZETIH DIVJADI IZ LOVIŠČA... 27 GRAF 7: MNENJE O ČLANSTVU LASTNIKOV ZEMLJIŠČ V LOVSKIH DRUŽINAH... 27 GRAF 8: MNENJE O SODELOVANJU LASTNIKOV ZEMLJIŠČ IN GOZDOV Z LOVSKIMI DRUŽINAMI... 28 GRAF 9: MNENJE O VELIKOSTI LOVNE POVRŠINE... 28 GRAF 10: MNENJE O DOLŽINI KONCESIJE ZA UPRAVLJANJE Z LOVIŠČEM... 29 GRAF 11: MNENJE O IZTREBLJENIH ŽIVALSKIH VRSTAH... 29 GRAF 12: MNENJE O KRŠITVAH ZOPER OKOLJE... 30 GRAF 13: MNENJE O UREDITVI LOVSKE ZAKONODAJE... 30 GRAF 14: MNENJE O VLOGI LOVSKE ORGANNIZACIJE NA PODROČJU VARSTVA IN OHRANJANJA NARAVE31 GRAF 15: MNENJE O ZNANSTVENO-RAZISKOVALNEM PRISTOPU PRI UPRAVLJANJU Z DIVJADJO... 31 GRAF 16: MNENJE O VEZAVI LOVSKE PRAVICE IN LASTNINSKE PRAVICE ZEMLJIŠČA... 32 GRAF 17: MNENJE O PRAVICI DO LOVA ZA LASTNIKE ZEMLJIŠČ... 32 GRAF 18: POVEČANJE ODSTRELA... 33 GRAF 19: POVEČANJE ODSTRELA... 33 GRAF 20: UREJENOST LOVSTVA V DRUGIH DRŽAVAH EU... 34 GRAF 21: ZASEBNA LOVIŠČA... 34 GRAF 22: LASTNIŠTVO DIVJADI... 35 GRAF 23: ČLANSTVO V LOVSKI DRUŽINI... 35 GRAF 24: NAKLONJENOST LOVSKIM DRUŽINAM... 36 4

Zahvala Zahvaljujem se vsem, ki ste mi pomagali in omogočili pisanje diplomske naloge. Še posebej se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Branku Lobnikarju in somentorju viš. pred. mag. Srečku Felixu Kropeju za potrpežljivost in vodenje pri pisanju diplomske naloge ter vsem, ki ste rešili anketo. 5

Povzetek: Pomen in vloga slovenskega lovstva v očeh javnosti: Mnenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Lovstvo je v preteklosti predstavljalo glavni vir preživetja, dandanes pa ljudem pomeni predvsem hobi. Skozi čas se je lovstvo zelo spremenilo tako glede uporabe in oblike orodja oziroma orožja za lov kakor tudi glede organizacije. V preteklosti so imeli lovsko pravico predvsem premožni ljudje, čez čas pa so lovsko pravico pridobili lastniki zemljišč. Še zdaj je v večini evropskih držav lovska pravica vezana na lastninsko pravico, lastniki zemljišč imajo pravico do lova in upravljanja z divjadjo na svojem zemljišču, lahko pa zemljišče dajejo tudi v najem. V nasprotju s tem je Slovenija ena redkih držav, kjer pravica do lova ni vezana na lastninsko pravico. V Sloveniji imajo pravico do lova samo posamezniki, ki so včlanjeni v lovsko družino in imajo opravljen lovski izpit. Večina držav ima urejeno lovsko zakonodajo, ki določa pogoje za upravljanje z divjadjo, trajnostno gospodarjenje z divjadjo, pogoje za lov, velikost lovišč, organiziranost lovskih organizacij, vrste in načine lova. Evropske države se združujejo v Združenje lovskih zvez Evropske skupnosti (FACE), ki skrbi za interese sedmih milijonov lovcev po vsem svetu in za učinkovito ohranjanje življenjskega okolja ter odgovornosti lovcev ob lovu. Moramo se zavedati, da lovstvo ne pomeni samo lova na divjad, ampak predstavlja širok spekter drugih dejavnosti, kot so ohranjanje narave in pestrosti živalskih vrst, ohranjanje ravnovesja v naravi, nadzor nad krivolovom, preprečevanje širjenja bolezni, odpravljanje škode, ki jo povzroči divjad, in še mnogo drugih stvari. Ključne besede: lovstvo, lastninska pravica, lovska zakonodaja, lovišče, lov. 6

Abstract: The importance and role of the Slovenian hunting in the public eye: Opinion of Agriculture and Forestry chamber of Slovenia In the past, hunting represented the main source for living, but in present days, for most people, hunting represents hobby. Over time, there were significant changes in hunting. Both the use and the form of tools and weapons for hunting had change, as well as the organization. In the past, hunting right belonged mostly to wealthy people, but over time the hunter's right got land owners. Even now, in the majority of European countries hunting rights are attached to ownership rights, land owners have the right to hunt and managing wildlife on their land, but they can also give the land for lease. Slovenia is one of the few countries where the right to hunt is not tied to ownership rights. In Slovenia, only people who are members of hunting society and have passed the hunting exam, have the right to hunt. Most countries have regulated hunting legislation which regulates conditions for game management, sustainable management of the game, the conditions for hunting, size of the hunting grounds, organization of hunting organizations, the types and methods of hunting. Most of European countries associate in FACE: The European Federation of Associations for Hunting & Conservation, which takes care of the interests of several million hunters all around the world, for the effective conservation of the environment and the responsibility of hunters with their hunting. We need to realize that hunting is not just hunting for game, but presents a wide range of other activities, such as nature conservation and preservation of the diversity of animal species, maintaining the balance of nature, control over poaching, prevention of the spread of disease, dealing with the damage caused by game and many other things. Keywords: Hunting, property rights, hunting legislation, hunting grounds, hunt. 7

1 UVOD Namen diplomske naloge je bil ugotoviti in proučiti vlogo lovstva v Sloveniji, pri čemer smo opravili tudi primerjavo urejenosti lovstva z ostalimi evropskimi državami. Poudarek je na pravici lova, zlasti z vidika povezanosti lastninske pravice z lovsko pravico. Pri tem smo proučevali splošno vlogo lovstva v Sloveniji, jo primerjali s tujino in se dotaknili skrbi lovstva za lastno promocijo oziroma predstavitev v javnosti in z vsemi aktivnostmi za ugled lovstva. Cilj našega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije o vlogi slovenskega lovstva in kakšno je mnenje članov glede povezanosti lastninske in lovske pravice. 8

2 TEORETIČNI DEL 2.1 LOVSTVO V SLOVENIJI 2.1.1 ZGODOVINA Ljudje so že od začetka svojega razvoja poznali lov.»v Sloveniji segajo začetki lova v mlajši pleistocen, in sicer v čas od 120 do 130 let pred sedanjostjo.«(erhatič Širnik, 2004; 9) Lovili so predvsem za svoje lastno preživetje in pri tem uporabljali enostavne pripomočke, ki jim sedaj lahko rečemo orožje za lov. Najprej so uporabljali sulice in ostro kamenje (pestnjake), nato pa se je z razvojem človeka razvilo tudi orožje. Od sulic in kamenja smo sedaj prišli do najrazličnejšega strelnega orožja, nožev, svetilk in drugih pripomočkov. V preteklosti je bil lov na Slovenskem dovoljen vsem, nato pa so v času Slovanov v 6. stoletju pravico do lova prevzeli fevdalni gospodje in prepovedali lov na svojem ozemlju, tako so imeli pravico do lova izključno gospodje. Lovstvo je postalo pravica premožnih gospodov, ki so se pozneje združevali v lovske družbe, društva in klube, katerih namena sta bila skupen nakup občinskih lovišč in druženje. Leta 1907 je nastal tudi Slovenski lovski klub, ki je v poznejših letih dobil še veliko drugih imen (Erhatič Širnik, 2004). Leta 1935 je začel veljati nov zakon o lovu, ki je prinesel ukinitev lastnih lovišč in uvedel zakupniški sistem lova, katerega zakupniki so bile lovske zadruge. Lastna lovišča, ki so bila velika vsaj 115 hektarjev in so bila odvzeta ob začetku veljave novega zakona, pa so lastniki leta 1938 pridobili nazaj (Šetinc, 1995). Med drugo svetovno vojno, po okupaciji Jugoslavije, so lastniki in zakupniki na slovenskem ozemlju še ostali upravljalci lovišč, kjer pa so ozemlje okupirale nemške, madžarske in italijanske okupacijske sile, pa so morali ljudje oddati vse svoje orožje. Z lovom so se ukvarjali vojaški oficirji in vojaki, za ostale pa je bil lov prepovedan (Erhatič Širnik, 2004). Leta 1944 so lov prepovedali, dovoljen je bil le za potrebe prehrane borcev in za zaščito kmetijstva. Leta 1945 je izšel Referat k lovskemu zakonu, ki je ponovno uvedel dominalno zakupniški sistem lova in lovišča z velikostjo minimalno 200 hektarjev, ki so ga upravljale lovske zadruge. Po vojni so nato poleg lovskih zadrug začele nastajati tudi lovske družine in lovska društva, ki so se združevala v Zvezo lovskih društev Slovenije. Zaradi majhnega števila velike divjadi je maršal Tito leta 1946 za dve leti prepovedal lov na jelenjad, srnjad in muflone (Cvenkel, 1989). Zakupniški sistem je veljal do leta 1954, ko so sprejeli nov lovski zakon, s katerim so gospodarjenje z divjadjo prenesli na lovske družine. 9

Leta 1958 je Slovenska lovska organizacija dobila ime Lovska zveza Slovenije, ki je v veljavi še danes in ureja lovsko gospodarstvo, nadzoruje člane in skrbi za napredek lovstva po predpisih, ki jih ureja slovenska lovska zakonodaja, prav tako pa je tudi članica Združenja zvez za lov in varstvo divjadi Evropske skupnosti (Federation of Associations for Hunting and Conservation of the EU FACE) in Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (International Council for Game and Wildlife Conservations CIC) (Lovska zveza Slovenije, brez datuma).»pravilno izvajanje zakonov nadzira lovska inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.«(leskovic in Pičulin, 2012; 23) Prav tako pa se morajo lovci držati Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, ki predstavlja»vodilo in oporo lovčevi vesti za etično vedenje in za odnose in ravnanje lovskih organizacij in vseh lovcev do narave, divjadi in do drugih živali, do družbenega okolja, do lovskih tovarišev in do lovskih psov.«(lovska zveza Slovenije, 1998) V današnjem času imajo vsi pravico do lova, vendar morajo biti včlanjeni v lovsko družino ali organizacijo ter opraviti ustrezno izobraževanje in pripravništvo. Lastniki zemlje, ki niso včlanjeni v lovsko družino, tako nimajo pravice loviti na svojem ozemlju, kar ureja Zakon o varstvu okolja (Ude, Simič in Damjan, 2006). Lovska pravica pri nas za razliko od nekaterih drugih držav ni vezana na lastninsko pravico. Divjad je last države in ne tistega, na čigar zemljišču je divjad uplenjena. V zadnjih letih se pojavljajo interesne skupine posameznikov, zlasti lastnikov zemljišč, ki bi želeli imeti lovno pravico, povezano z lastninsko pravico. 2.1.2 LASTNINSKA PRAVICA»Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. Lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen če zakon določa drugače.«stvarnopravni zakonik (SPZ, 2002; 37. člen) Po 59. členu SPZ (2002) so plodovi v trenutku ločitve od njihove glavne stvari last lastnika nepremičnine, tako lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico na sadežih, gobah in drugih rastlinah. To pa ne velja za prostoživeče oziroma divje živali. Divje živali so last države in ne lastnika zemljišča, na katerem je bila uplenjena. 2.1.3 ZAKON O DIVJADI IN LOVSTVU Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, 2004) določa prostorske enote za načrtovanje in upravljanje z divjadjo, načrtovanje upravljanja z divjadjo, trajnostno gospodarjenje 10

z divjadjo in omejitve pri posegih v okolje divjadi, določa divjad in trajnostno gospodarjenje z divjadjo ter organiziranost lovstva.»zakon ureja upravljanje z divjadjo, ki zagotavlja ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva, ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb, preprečevanje in povračilo škod od in na divjadi, ki obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje z divjadjo.«lovstvo je dejavnost, pri kateri pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, trajnostno gospodarijo z divjadjo, kar obsega ohranjanje, lov divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju divjadi, posege v populacije zaradi gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov (ZDLov-1, 2004). Zavod za gozdove Slovenije načrtuje in spremlja stanje divjadi, upravljavci lovišč in upravljavci lovišč s posebnim namenom pa načrte izvajajo. Lovišče je zemljiška in vodna površina, ki ne sme biti manjša od 2.000 hektarjev lovne površine ter omogoča izvajanje ukrepov in nalog pri upravljanju z divjadjo, zagotavljanje sredstev za povračilo škod od divjadi lastnikom zemljišč, učinkovito spremljanje in nadzor upravljanja z divjadjo. Lovsko upravljavsko območje je celotno območje, ki ga določa Vlada Republike Slovenije, na katerem živijo določene vrste divjadi, ki območja nikoli ne zapustijo, oblikuje pa se na podlagi ekoloških dejavnikov in življenjskih značilnosti divjadi. V Sloveniji imamo tudi lovišča s posebnim namenom, katerih naloga je ohranjanje in usmerjanje razvoja divjadi in njihovega življenjskega sloga ter okolja, njihov obstoj pa ni vezan na lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter upravno-administrativnih delitev ozemlja Republike Slovenije (ZDLov-1, 2004). 21. člen ZDLov (2004) določa, da»upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom: izvajajo načrtovane ukrepe za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepe za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad; izvajajo odstrel bolne ali poškodovane divjadi; sodelujejo pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljajo poginule divjadi v veterinarski pregled; vodijo predpisane evidence o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi; zbirajo podatke o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa; izvajajo načrtovane ukrepe za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi; ocenjujejo škodo od divjadi in na divjadi; zagotavljajo povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč; 11

skrbijo za usposabljanje lovcev; komunicirajo z lastniki zemljišč in javnostjo; izvajajo nadzorne naloge, ki jih opravlja lovsko-čuvajska služba; sodelujejo pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom; izvajajo praktičen del lovskega izpita, kadar je to potrebno; izvajajo ukrepe za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave; posegajo v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.«za trajnostno gospodarjenje z divjadjo se podeli koncesija lovskim družinam za najmanj 20 let, te pa lovišča ne smejo dati v zakup ali podzakup. ORGANIZIRANOST LOVSTVA ZDLov (2004) določa lovske organizacije, kamor šteje lovske družine, Zvezo, lovišča s posebnim namenom, javne zavode ter območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, združenih v lovsko upravljavskem območju. Lovska družina: Po 65. členu ZDLo-1 (2004) je lovska družina»društvo, v katerega je včlanjenih najmanj 15 polnoletnih oseb, ki so lahko lovci ali posamezniki s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in jih zanimata divjad in lovstvo. Za delovanje mora imeti koncesijsko pogodbo, s katero pridobijo kot trajnostno upravljanje z divjadjo tudi lovsko pravico, upoštevati morajo področja varstva narave, zaščite živali in orožja ter upoštevati zakone, v nasprotnem primeru lovska družina preneha obstajati.«lovska zveza Slovenije:»Je krovna slovenska lovska organizacija, ki v prvi vrsti skrbi za umeščanje lovstva v širšo družbo, oblikuje skupne lovske interese in jih tudi uveljavlja, povezuje in obvešča člane, zagotavlja pomoč in podporo pri varovanju narave in upravljanju z loviščem in divjadjo, opravlja zakonsko predpisane naloge in si v vseh pogledih prizadeva delovati učinkovito, pregledno in uspešno. Opravlja tudi pomembno kulturno in izobraževalno poslanstvo, skrbi za lovsko kinologijo, sodeluje pri številnih znanstvenih raziskavah ter izdaja strokovne publikacije, glasilo Lovec in znanstveno revijo Zlatorogov zbornik, v katerih so predstavljeni znanstveni in strokovni dosežki s področja lovstva, trajnostnega upravljanja z divjadjo, ohranjanja narave in varstva okolja.«(lovska zveza Slovenije, 2013) Območno združenje upravljavcev: Gre za združenje vseh upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom za namene urejanja in usklajevanja nalog pri gospodarskem upravljanju z divjadjo. Po 67. členu ZDLov-1 (2004): 12

»ureja stvari strokovne in upravljavske narave članov združenja v povezavi z divjadjo in lovstvom v njihovem imenu in za njihov račun; usklajuje stvari strokovne in upravljavske narave do državnih organov in Zavoda ter do Zveze; organizira letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti izvedenega načrta odvzema divjadi v sodelovanju z Zavodom; pripravlja izhodišča za pripravo letnih načrtov po posameznih loviščih.«lovišče s posebnim namenom:»so predeli za upravljanje z divjadjo na območjih z najbolj ohranjeno naravo in pestrim rastlinskim ter živalskim svetom. Usmerjena so v trajnostno upravljanje z divjadjo, kar pomeni trajno usklajevanje odnosa med populacijami divjadi, drugimi prostoživečimi živalskimi vrstami in njihovim okoljem ob hkratnem omogočanju različnih človekovih dejavnosti v prostoru ter varstvo ogroženih ter redkih prostoživečih živalskih vrst.«(zavod za gozdove Slovenije, 2005 2015) ZDLov-1 (2004) določa lovišča s posebnim namenom, ki jih imamo v Sloveniji 12, to pa so Triglav Bled, Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Prodi Razor, Jelen, Medved, Snežnik Kočevska Reka, Žitna Gora in Ljubljanski vrh.»javni zavodi za upravljanje z divjadjo so Zavod za gozdove Slovenije in drugi zavodi, ki upravljajo z lovišči s posebnim pomenom in delujejo v javnem interesu. Javni zavodi sodelujejo z drugimi lovskimi organizacijami, državnimi organi in strokovnimi organi ter organizacijami v zadevah, ki se nanašajo na lovstvo in upravljanje z divjadjo ter drugih zadev, ki so opredeljene v aktu o ustanovitvi.«(zdlov-1, 2004; 69. člen) Za škodo, ki jo povzroči divjad na lovnih površinah, so odškodninsko odgovorni upravljavci lovišč. Če divjad povzroči škodo na nelovnih površinah, pa je odgovorna Republika Slovenija, prav tako je odgovorna tudi za škodo, ki jo povzroči zavarovana divjad (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016). Delo slovenske lovske organizacije pri upravljanju z divjadjo temelji na znanstveno raziskovalnem pristopu, ki ga omogoča Strokovno-znanstveni svet Lovske zveze Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 2009. V njem poteka raziskovalna dejavnost domače in svetovne znanosti, s katero prihajajo do novih spoznanj na področju živali in lovstva, ki jo nato uvajajo v širšo lovsko, pa tudi laično javnost (Lovska zveza Slovenije, brez datuma). V Sloveniji poznamo več načinov lova na divjadi, kot so zalez, čakanje, vabljenje, jamarjenje, pogon, lov s pastmi, polharjenje in sokolarjenje. Dovoljen je samo 13

takšen način lova, ki divjad čim manj vznemirja in ji čim manj škoduje (Leskovic in Pičulin, 2012). Slovenija ima določene lovne dobe, ki so predpisane z Uredbo o lovnih dobah (Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob, 2014). Uredba določa 23 lovnih vrst, med katerimi je 7 vrst velikih divjadi, 9 vrst malih divjadi in 7 vrst ptic. Glede na ugotovitve Agencije Republike Slovenije za okolje, Ministrstva za okolje in prostor (2007), je bil v obdobju 1997 2006 najpogostejši lov na srne, fazane, lisice, race mlakarice, jelene in divje prašiče. 2.2 LOVSTVO V EVROPI 2.2.1 ZDRUŽENJE LOVSKIH ZVEZ EVROPSKE SKUPNOSTI (FACE) FACE je bil ustanovljen leta 1977. Od takrat se je vanj vključilo 36 držav, vključno z 28-imi državami članicami Evropske unije in štirimi članicami Sveta Evrope. Je največje demokratično predstavniško telo za lovce na svetu, ki zastopa interese sedmih milijonov lovcev in ima sedež v Bruslju. FACE sodeluje z International Union for the Conservation of Nature IUCN, Birdlife International, International Council for Game and Wildlife Conservation CIC, Copa-Cogeca, European Landowners Organization ELO, European Anglers Alliance EAA, International Association for Falconry and Conservation of Birds of Prey IAF, OMPO Institute (Migratory Birds of the Western Palearctic), Safari Club International SCI in Wetlands International, s katerimi večkrat letno organizirajo srečanja, kjer razpravljajo in se dogovarjajo o ukrepih, ki jih je potrebno sprejeti za učinkovito ohranjanje življenjskega okolja in spoštovanje odgovornosti lovcev ob lovu. Glavne teme, ki jih obravnava FACE, so varstvo narave, ohranjanje divjih živali, mednarodni sporazumi, dobro počutje in zdravje živali, strelno orožje in strelivo, lovne metode in kultura (FACE, 2016). 2.2.2 HRVAŠKA V preteklosti je bila pravica do lova v lasti države, ne glede na lastninsko pravico zemljišča. Leta 1994 pa so sprejeli Hrvaški zakon o lovu, ki je povezal pravico lova z lastninsko pravico zemljišča (Ude idr., 2006). Na Hrvaškem imajo pravico do lova lastniki zemljišč, ki lahko lovijo na svojem zemljišču. Druge pravne in fizične osebe pa lahko lovijo le na podlagi koncesije na državnem lovišču ali pa vzamejo v najem državno lovišče, skupno lovišče ali zasebno lovišče. Lastniki in skrbniki zemljišč, kjer so skupna lovišča, pa imajo pravico do odškodnine. Koncesijska pogodba, s katero fizične in pravne osebe pridobijo pravico do lova, mora vsebovati ukrepe za ohranjanje narave, naravnih habitatov ter 14

prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in zaščito biotske raznovrstnosti v skladu s posebnimi predpisi. Hrvaška Lovska zveza je prostovoljna nacionalna zveza, sestavljena iz lovskih zvez okraja (županija) in lovske zveze mesta Zagreb, preko katerih sodeluje z lovskimi društvi in lovci (Hrvatski lovački savez, brez datuma). Na Hrvaškem ločijo tri tipe lovišč, in sicer odprto lovišče, ograjeno in farme divjadi. Odprto in ograjeno lovišče morata biti veliki najmanj 1000 ha, farme divjadi pa lahko obsegajo 100 do 2000 ha zasebnega zemljišča (Zakon o lovstvu, 2005).»Lastno lovišče lahko ustanovi lastnik zemljišč, zakupnik zemljišč ali koncesionar pravice gospodarskega izkoriščanja zemljišč v neprekinjenem obsegu najmanj 1000 ha, tako da je po vsem zemljišču mogoče prehajati z ene katastrske parcele na drugo brez prehoda preko tujega zemljišča. Na zemljiščih, na katerih niso ustanovljena lastna lovišča, se ustanavljajo skupna lovišča. Skupna lovišča ustanovi županijska skupščina na predlog strokovne komisije in po predhodnem soglasju pristojnega ministra. Skupna lovišča se dajo v zakup na način, predpisan z zakonom, Iastnikom zemljišč v njih pa pripada nadomestilo.«(ude idr., 2006; 16) Če se ulovljena, ranjena ali poginula divjad in njeni deli nahajajo na zasebnem lastništvu, pripadajo nosilcu lovske pravice. Če pa je divjad ulovljena, ranjena ali poginula na površinah izven lovišča, pa pripada županiji oziroma osebi, ki ji je tam zaupano varstvo divjadi. Škodo, ki jo povzroči divjad, je dolžan poravnati lovni upravičenec, v primeru da je oškodovanec preventivno naredil vse za preprečitev škode (Ude idr.; 2006). Po 51. členu Zakona o lovstvu (2005) upravljanje z divjadjo vključuje: lovno dobo za nekatere vrste divjadi; opustitev lova; izvajanje ukrepov, da se zagotovi preživetje in razmnoževanje divjih živali, ter ukrepov za ohranitev in izboljšanje življenjskega prostora; ohranjanje razmerja med spolno in starostno strukturo populacije divjih živali; zagotavljanje pogojev za vzrejo in vzgojo mladičev; ohranjanje divjih živali, da se doseže število, ki ga določa lovsko-upraviteljski in rejski program; zagotavljanje izvajanja preventivnih, diagnostičnih, terapevtskih in sanitarnih ukrepov v loviščih in na drugih površinah, kjer poteka vzreja divjih živali; zmanjšanje števila divjih živali, ki povzročajo škodo na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu na sprejemljivo število, in odstranitev potepuških psov in mačk; reševanje divjih živali pred naravnimi nesrečami; 15

izvajanje ukrepov za zagotovitev zadostne količine kakovostne hrane in pitne vode; preventivne ukrepe pri izvajanju kmetijskih in drugih del ter uporaba zaščitnih naprav na kmetijskih strojih; uporabo pesticidov in drugih kemikalij na predpisan način in izvajanje preventivnih ukrepov za njihovo uporabo ali sežiganje koruze, trsja in podobno; uporabo določenih pasem lovskih psov; varovanje lovišča; boj proti divjemu lovu. Po 58. členu Zakona o lovstvu (2005) imajo na hrvaškem lovske čuvaje, katerih naloge so: ugotavljanje identitet oseb, ki lovijo divje živali ali se nahajajo na lovišču z orožjem, ki je primerno za lov divjadi; začasni zaseg sredstev, ki se uporabljajo ali so namenjene za lov, ulovljeno divjad in njene dele, če je lov ali gibanje v lovišču v nasprotju z določbami tega zakona. preprečevanje uničevanja in prilaščanja divjadi in njenih mladičev ter preprečevanje poškodovanja legel, gnezd in jajc; preprečevanje lova na divje živali na nezakonit način, s prepovedanimi sredstvi in z uporabo psov, s katerimi je lov prepovedan; nadzorovanje nošenja in posesti ulovljene divjadi in njenih delov v lovišču. Divjad lahko lovijo osebe, ki so opravile lovski izpit in imajo lovsko kartico, ki jo je izdala Hrvaška lovska zveza, s predhodnim dovoljenjem lovnega upravičenca, ki sestavi lovno podlago. Tujec lahko lovi v Republiki Hrvaški, če ima opravljen lovski izpit in ima lovsko izkaznico ter ima ob vstopu v Republiko Hrvaško pisno vabilo s strani lovske družine. Pogoje in način lova, nošenje lovskega orožja, obliko in izdajanje lovske kartice, dovoljenje za lov in evidentiranje o opravljenem lovu pa predpiše minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo (Zakon o lovstvu, 2005). Na Hrvaškem imajo urejeno lovno dobo, ki jo določa Pravilnik o lovostaju (2010), v katerem je določenih 34 lovnih vrst divjadi, od tega je 8 vrst velikih divjadi, 13 vrst majhnih divjadi in 13 vrst ptic. Določeno je tudi, da je lov dovoljen v naslednjih primerih: samce velikih divjadi je dovoljeno loviti skozi celo leto; 16

samice velikih divjadi je dovoljeno loviti, kadar niso breje in nimajo mladičev; majhno divjad je dovoljeno loviti v določenih lovnih obdobjih, razen na farmah divjadi, kjer jih je dovoljeno loviti skozi celo leto; muflone, divje prašiče in lisice je dovoljeno loviti skozi celo leto. 2.2.3 AVSTRIJA Pravico do lova so v zgodovini imeli samo fevdalni gospodje. Navadnim državljanom in kmetom je bila dodeljena šele leta 1818. Kasneje, leta 1849, pa so jo vezali na lastninsko pravico. V času avstrijske okupacije je državna oblast prevzela nadzor nad zakonom o lovstvu. Po osamosvojitvi pa je država deželam vrnila zakon o lovstvu, tako je vsaka dežela prejela svoj zakon o lovstvu. Osnova avstrijskega lovskega sistema je avstrijska ustava, v kateri je določeno, da so posamezne dežele odgovorne za lovske zakonodaje. Zato avstrijski lovski sistem temelji na devetih lovskih aktih in na devetih predpisih za izvrševanje. V Avstriji imajo revirne sisteme, kjer velja, da so lov in s tem povezane dejavnosti dovoljene samo ljudem, ki imajo pravico, da lovijo na revirju (lovskem območju). V Avstriji je dovoljen lov s puško, pastmi, sokoli in lovskimi terierji. Zaradi sistema za upravljanje s prostoživečimi živalmi, ki vpliva tako na številčnost kot na trofejno kakovost živali, je Avstrija ena izmed najpopularnejših držav za lovce (The Hunting Consortium Ltd., 2012). V Avstriji lovska pravica pripada lastniku zemljišča, vendar le, če ima»zasebno lovno pravico«, ki jo lahko pridobi le, če ima 115 ha (v nekaterih deželah 300 ha) neprekinjenega zemljišča. Če ima posestnik dovoljenje za lov, lahko na območju lovi sam, v nasprotnem primeru pa mora dovoliti, da z loviščem upravlja druga pooblaščena oseba. Območja, ki niso del zasebne lovske pravice, združijo in jih dajo v zakup, lastniki pa dobivajo najemnino. Zakupniki prevzamejo vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz lovske pravice, lahko so lovci kot posamezniki, lahko pa se združijo in tvorijo lovsko združenje. Vsak zakupnik mora imeti veljavno letno dovoljenje za lov že vsaj tri leta. Upravljanje z divjadjo je namenjeno vzdrževanju pestrosti in zdravja divjadi, ob upoštevanju kmetijskih in gozdarskih interesov. Lov in upravljanje z divjadjo izvajajo na način, ki zagotavlja ohranjanje gozdov in njegovih funkcij. Divjad je nikogaršnja last, je del zemljišča, ampak takoj, ko je ujeta, postane osebna last pooblaščenega lovca.»zaradi tega lovni upravičenec tudi ne odgovarja za škodo, ki jo divjad povzroči npr. na tujem avtu v primeru prometne nesreče, saj v trenutku nesreče še ni bil lastnik divjadi.«(ude idr., 2006; 22) 17

Lovski zakoni zveznih dežel in predpisi določajo lovna obdobja, ki se od dežele do dežele razlikujejo, saj je v nekaterih deželah določena vrsta divjadi zaščitena. Določenih je 12 lovnih vrst, od tega 5 vrst velikih divjadi, 4 vrste malih divjadi in 3 vrste ptic. Največji letni odvzem je določen za srnjad, rjavega zajca in fazane, najmanjši pa za muflone in jazbece. Pooblaščen lovec mora voditi evidenco ulovljenih živali na svojem območju in jo enkrat na leto predstaviti pristojnemu organu, ki preveri število ujete divjadi. Nekatere vrste divjadi je dovoljeno loviti samo glede na plan lova, takšno divjad lahko lovijo le s posebnim dovoljenjem (FACE, 2016 in Ude idr., 2006). 2.2.4 NEMČIJA V Nemčiji se lovska območja delijo na 16 dežel, kjer ima vsaka dežela svojo lovsko zakonodajo. Lovska območja se delijo na zasebna lovna območja, ki morajo obsegati vsaj 75 neprekinjenih hektarjev in skupno lovišče, ki mora biti veliko vsaj 150 hektarjev, te minimalne površine pa lahko zvezne dežele povečajo. Na zasebnih loviščih imajo pravico do lova lastniki zemljišč, če imajo lovsko dovoljenje in če njihova kmetijska, gozdarska ali ribogojna površina znaša vsaj 75 neprekinjenih hektarjev. V skupnih loviščih, ki so vsa območja, ki ne izpolnjujejo pogojev zasebnega lovišča in ki se nahajajo znotraj upravnih meja okrožja, pa lovska pravica pripada vsem lastnikom zemljišč v lovišču, ki sestavljajo lovsko zadrugo. Lovsko pravico lahko dajo tudi v zakup, vendar lahko obsega maksimalno 1000 hektarjev območja na zakupnika. Zakupniki morajo imeti že vsaj tri leta zapovrstjo lovsko dovoljenje (FACE, 2016). Če divjad povzroča škodo na zemljišču, mora lovska zadruga oškodovancu povrniti škodo.»lovska pravica je opredeljena kot izključno upravičenje na določenem območju gojiti divjad, izvajati lov na divjad in si jo prisvajati. Z lovsko pravico je povezana dolžnost gospodarjenja z divjadjo, katere cilj je ohranjanje raznolike in zdrave populacije divjadi, skladno s kmetijskimi in pokrajinskimi značilnostmi okolja, tako da se čim manj ovira običajna kmetijska, gospodarska in ribiška uporaba ozemlja. Izvajanje lova obsega iskanje, sledenje, uplenjenje in ulov divjadi. Pravica do prisvajanja divjadi obsega tudi izključno pravico do prilastitve bolne ali poginule divjadi, odvrženega rogovja in jajc perjadi.«(ude idr., 2006; 18) Zvezni lovski zakon določa, da lahko lovci lovijo divjad glede na lovna obdobja, ki se lahko v posameznih deželah razlikujejo. Določenih je 48 lovnih vrst, od tega je 5 vrst velikih divjadi, 20 vrst malih divjadi in 23 vrst ptic (Federal Hunting Act, 2013). Največji odlov je 18

določen za srnjad, golobe, lisice, mlakarice in divje prašiče, najmanjši pa za gamse, jerebice in divje gosi (FACE, 2016). Na sedežu Nemške lovske zveze je novinarska pisarna, ki ponuja posebne informacije za različne medije in usklajuje delo za odnose z javnostmi združenja, ponuja različne publikacije za javnost in informacije za lovce (FACE, 2016). 2.2.5 MADŽARSKA»Na Madžarskem področje lova ureja Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, ki ga dopolnjujeta Zakon o gozdarstvu in Zakon o ohranjanju narave. Divjad in lovska pravica pripadata državi, ta pa jo lahko prenese na lovska združenja, ki lahko vzamejo lovišča v zakup. Zakupnik je odgovoren za gospodarjenje z divjadjo in odgovarja za škodo, ki jo ta povzroči.«(ude idr., 2006; 26) Na Madžarskem trenutno obstaja 715 lovskih društev z zemljišči, večina katerih izvoli območna združenja, ki nato izvolijo državno zvezo, ki je najvišji predstavnik lovcev na Madžarskem in 400-ih lovskih društev brez zemljišč. Lastniki lovske pravice so odgovorni za škodo, ki jo povzroči divjad na pridelkih in gozdarstvu ter v nesrečah v cestnem prometu. Načrte za upravljanje z divjadjo sestavljajo deželni voditelji znotraj ministrstva za kmetijstvo, nadzor nad izvajanjem pa izvajajo lovski organi. Poleg lova s puško je na Madžarskem dovoljen lov z lokom in sokoli, lov s pastmi in psi pa je prepovedan. Lovna obdobja, ki jih določa ministrstvo za kmetijstvo, določajo, da je divjad dovoljeno loviti samo v točno določeni lovni dobi, razen merjasce, prašiče in ozimce divjega prašiča ter lisice, ki jih je dovoljeno loviti skozi celo leto. Določenih je 31 lovnih vrst divjadi, od tega je 6 vrst velikih divjadi, 10 vrst malih divjadi in 15 vrst ptic (FACE, 2016). 2.2.6 FRANCIJA Pravica do lova je v Franciji do leta 1789 pripadala plemstvu, po letu 1789 pa je pravica pripadala lastnikom zemljišč. Leta 1844 so uvedli lovno dovoljenje in lovne dobe. Na tuji zemlji je bilo prepovedano loviti, razen če so za to dobili dovoljenje oziroma pooblastilo lastnika zemljišča. Če lastnik zemljišča ni izrecno nasprotoval lovu na njegovem zemljišču, je bilo mogoče loviti tudi na tujih zemljiščih; temu se je reklo»tiho soglasje«. Tiho soglasje je privedlo do skoraj neomejene svobode lova oziroma do javnega lova; lovci so lahko lovili skoraj kjerkoli, kar je privedlo do skorajšnjega izumrtja nekaterih vrst divjadi na območju, saj ni bil nihče odgovoren za primerno gospodarjenje z divjadjo. Zato so leta 1964 sprejeli nov zakon, ki je 19

uvedel občinska in medobčinska združenja lovcev, v katera so se morali vključiti mali zemljiški posestniki, ki so skrbeli za organiziranje lova in primerno gospodarjenje z divjadjo. Danes lovstvo ureja okoljski zakonik, ki daje pravico do lova lastnikom zemljišč. Z zakupom zemljišča pa pravico do lova dobi zakupnik. Francija se deli na 100 departmajev, vsak departma pa ima svojo zvezo lovcev, ki jo sestavljajo včlanjeni imetniki lovskih dovoljenj iz departmaja, imetniki lovskih pravic na zemljiščih v departmaju in upravičenci do lova na teh zemljiščih, ki nato sestavljajo načrt upravljanja z divjadjo za obdobje petih let. Lovske zveze departmajev se lahko povezujejo v regionalno zvezo, vse skupaj pa tvorijo nacionalno lovsko zvezo. Prav tako v Franciji poznajo občinska lovska združenja, v katera so včlanjeni imetniki veljavnih dovoljenj za lov, ki živijo v občini in so lastniki ali zakupniki zemljišč, na katerih je lovska pravica prenesena na združenje, ali njihovi ožji sorodniki (Ude idr., 2006).»Člani lahko lovijo na celotnem lovišču združenja, ki obsega vse ozemlje občine, razen zemljišč v polmeru 150 m od bivališč, ograjenih zemljišč, državnih, občinskih ali departmajskih zemljišč v javni lasti, državnih gozdov, zemljišč državnih železnic ter zemljišč, katerih lastniki iz osebnega prepričanja nasprotujejo lovu in prepovedujejo lov na svoji parceli z veljavnim lovskim dovoljenjem.«(ude idr., 2006; 4) Lastniki zemljišč imajo pravico do povračila škode, ki jo je povzročila divjad. Na območju Alzacije in Lorene pa velja drugačna ureditev. Pravico do lova upravlja občina na račun lastnikov. Lastnik pa lahko lovi na zemljišču do 25 hektarjev in na vodnih površinah vsaj 5 hektarjev. Pravico do lova na občinskem lovišču lahko dajo v zakup v več delih, ki pa ne smejo biti manjši od 200 hektarjev, zakupnino pa občina nato razdeli med lastnike zemljišč (Ude idr., 2006). Tudi Francija ima določene lovne dobe za 85 vrst lovne divjadi, od tega 7 vrst velikih divjadi, 17 vrst malih divjadi in 61 vrst ptic. Lovne dobe se v departmajih razlikujejo, saj ima vsak departma določene svoje lovne dobe (Fédération Nationale des Chasseurs, 2016). Lovnih dob se morajo lovci držati, izven določene lovne dobe je divjad prepovedano loviti (Dartout, 2015). 2.2.7 ZDRUŽENO KRALJESTVO Najprej je lovstvo v Veliki Britaniji urejal Zakon o divjadi iz leta 1831, sedaj pa lovstvo ureja Zakon o divjih živalih in deželi iz leta 1981 in Zakon o lovstvu iz leta 20

2004, prav tako pa obstajajo tudi zakoni o krivolovu in zakon zatiranju škodljivcev. Škotska pa ima svoj pravni sistem. Lovne pravice pripadajo lastniku zemljišča, ki lahko da dovoljenje za lov tudi drugim osebam, ki morajo ustrezati zakonskim zahtevam, razen če je zemljišče že oddal v najem kot športno lovišče. Kodekse za dobro streljanje, sledenje in upravljanje z divjadjo je izdalo glavno združenje s pomočjo Sklada za ohranjanje divjadi, ki vodi številna usposabljanja v streljanju in o upravljanju z divjadjo. Dovoljenje za lov v Veliki Britaniji in Walesu ni več potrebno, na Škotskem in Severni Irski pa je dovoljenje še vedno potrebno, dobiti pa ga je možno na poštnih uradih. Najpogostejši način lova v Veliki Britaniji je lov s puško. Posamezniki se lahko združijo v sindikat in najamejo pravico do streljanja na zemlji, lahko se včlanijo v klub ali pa sklenejo sporazum direktno z lastnikom zemljišča. Lastnik zemljišča lahko sam oddaja zemljišče za streljanje v komercialne namene, lahko pa za to najame agenta. Lastniki zemljišč pa lahko kadarkoli povabijo družino, prijatelje ali znance na streljanje. Velika Britanija ima veliko vrst ptic, kot so fazani, jerebice, rdeči petelin, kljunaši, mlakarice, gosi in druge. Drugi najpogostejši način lova je lov s psi. Lov s psi v Veliki Britaniji in Walesu določa Zakon o lovstvu iz leta 2004, na Škotskem pa Zakon o zaščiti divjih sesalcev iz leta 2002. V Severni Irski pa lovstva ne ureja noben zakon. Vsako lovsko združenje ima svoja pravila in kodekse ravnanja ter določa območja, ki so namenjena lovu s psi. Lov se lahko izvaja le na območju, kjer je lastnik ozemlja dal dovoljenje. Večinoma lovijo s skupino psov. V Združenem kraljestvu za lov uporabljajo tudi sokole. Klubi sami izdajo kodekse ravnanja in izvajajo nadzor v podporo zahtevam ministrstva za okolje in drugim pomembnim predpisom. Kljub temu da je zakonodaja na tem področju zelo mila, saj se je populacija ujed v naravi povečala, morajo ujede, ki živijo v ujetništvu, označiti in registrirati. Lastniki sokolov dobijo licenco, s katero lahko lovijo določene vrste, kot so škorci in kosi, ki so drugače zaščiteni z zakonom (FACE, 2016). V Združenem kraljestvu je dovoljeno loviti 36 vrst živali, od tega je 8 vrst velikih divjadi, 15 vrste malih divjadi in 13 vrst ptic. V Združenem kraljestvu je lov na divje prašiče, lisice, hermeline, podlasice, zajce in rjave podgane dovoljen skozi celo leto, za ostalo divjad pa so določene lovne dobe (BASC, 2013). 2.2.8 ŠVEDSKA Že v 13. stoletju je veljalo, da pripada pravica do lova lastnikom zemljišča. To je tudi izhodišče današnje lovske zakonodaje, ki se je sicer od takrat zelo spremenila. 21

Od leta 1988 velja zakonodaja, ki določa tri osnovne elementa lovstva. To so lovski statuti, ki jih določa parlament, lovski predpisi, ki jih določa vlada, in lovske upravne določbe. Večina švedskih lovcev je članov Swedish Association for Hunting and Wildlife Management (SAHWM), ki ima zaposlene strokovnjake s področja upravljanja z divjadjo, ki skrbijo za interese lovstva in lovcev, prav tako pa tudi za upravljanje z divjadjo. SAHWM se deli na 9 regij, ki se nato delijo na društva, skupno jih je 24, društva pa se delijo še na klube za upravljanje lovstva, ki jih je 379. Lovci vsako leto plačajo letno lovsko članarino, ne glede na to, ali bodo lovili ali ne. Na Švedskem je prepovedan lov z ujedami, psi (razen lovskimi), lokom in vozili, dovoljene pa so različne vabe, preže, pasti in kamuflažne mreže. Psi (razen lovski psi) morajo biti privezani in ne smejo preganjati in loviti živali. Pravica do lova pripada lastniku zemljišča, ki jo lahko da v najem drugim osebam za krajše ali daljše obdobje (FACE, 2016).»Približno polovica ozemlja na Švedskem je v lasti države in velikih podjetij. Na večini tega ozemlja so lovske pravice dane v zakup posameznikom ali lovskim združenjem.«(ude idr., 2006; 6) Veliko lastnikov zemljišč se tudi združuje v skupno lovišče, da ustvarijo večje območje za lov. Lovci morajo imeti ustrezna teoretična in praktična znanja, ki jih pridobijo na izobraževanju, opraviti morajo tudi strokovni izpit. Lovne dobe na Švedskem pokrivajo predvsem jesen in zimo (avgust februar). Začnejo se 1. julija in končajo 30. junija naslednje leto. Začetek in trajanje sezone za posamezne vrste se lahko med enim in drugim delom Švedske močno razlikujejo. Lovne dobe se delijo na območja, in sicer na severni, južni, vzhodni, zahodni in srednji del Švedske. Lovne dobe so določene za 46 vrst živali, od tega je 6 vrst velikih divjadi, 11 vrst malih divjadi, 29 vrst ptic. Na Švedskem je lov na rjavega medveda dovoljen z letnim dovoljenjem, lovna doba pa zanj ni določena. Za ostalo divjad je določena lovna doba, katere se morajo lovci držati. Največji odstrel na leto je določen za srnjad, lose, sive vrane, srake in mlakarice, najmanjši pa za rjavega medveda, pižmovke, beloliske in kljunaše (FACE, 2016). 22

3 EMPIRIČNI DEL 3.1 UPORABLJENA METODA IN OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA Z deskriptivno metodo smo najprej opisali vlogo lovstva v Sloveniji in primerjali njegovo urejenost z ostalimi evropskimi državami. Predstavili smo pravico do lova in jo povezali z lastninsko pravico. Nato je sledila raziskava, ki smo jo opravili z anketiranjem članov Lovske zveze Slovenije in ostalega slovenskega prebivalstva na spletni strani Lovske zveze Slovenije, saj se vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije po našem zaprosilu in poslanem vprašalniku ni več odzivalo. Z anketo smo ugotavljali, kakšno je mnenje članov o lovstvu na Slovenskem, kakšna se jim zdi povezava med lastninsko pravico in pravico do lova in drugo. Anketa je bila sestavljena iz treh delov. V prvem delu nas je zanimal pogled anketirancev na lovstvo na Slovenskem, v drugem delu smo želeli izvedeti njihovo mnenje, v tretjem delu pa smo jih spraševali po njihovih demografskih podatkih. Pridobljene podatke smo nato obdelali s programom SPSS for Windows. 3.2 OPIS VZORCA V nadaljevanju sledi analiza ugotovitev naše spletne ankete, ki smo jo objavili na spletni strani Lovske zveze Slovenije. Na anketo je odgovarjalo 297 anketirancev, od tega je bilo ustreznih odgovorov 113, neustreznih pa 184. Večina anketirancev je bila moškega spola (77 %), žensk je bilo manj (23 %). Povprečna starost anketirancev je bila 40,9 let. Največ anketirancev je imelo srednješolsko izobrazbo (50 %), višješolsko izobrazbo je imelo 20 % anketirancev, 17 % jih je imelo univerzitetno izobrazbo, 9 % visoko strokovno, 2 % doktorsko izobrazbo, 1 % anketirancev je imel osnovnošolsko izobrazbo in 1 % anketirancev magistrsko izobrazbo. 39 % anketirancev ni bilo članov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, 61 % anketirancev je bilo članov Kmetijsko gozdarske zbornice, noben anketiranec pa ni bil član Zavoda za certifikacijo gozdov. 3.3 HIPOTEZE Pri proučevanju izbrane tematike smo si zadali nekaj hipotez, ki smo jih skozi proučevanje in raziskavo potrdili oziroma zavrnili. Hipoteza:»Slovensko lovstvo je v primerjavi z ostalimi državami unikatno, saj nima takšnega sistema nobena druga država.«hipoteza:»anketiranci menijo, da s sedanjo ureditvijo lovstva v Sloveniji v zadnjih stotih letih ni bila iztrebljena nobena živalska vrsta.«23

Hipoteza:»Lovska organizacija opravlja pomembno vlogo na področju varstva in ohranjanja narave ter lova v smislu javnega pooblastila.«hipoteza:»delo slovenske lovske organizacije pri upravljanju z divjadjo temelji na znanstveno-raziskovalnem pristopu.«hipoteza:»člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se zavzemajo za spremembo lovne pravice v smislu neposredne povezave z lastninsko pravico.«hipoteza:»lastniki zemljišč so napram tistim, ki zemljišča nimajo v lasti, v privilegiranem položaju glede izvajanja lova.«hipoteza:»večina članov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je članov lovskih organizacij.«4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA UGOTOVITEV V nadaljevanju bomo predstavili ugotovitve po posameznih vprašanjih, ki smo jih zastavili anketiranim. Na grafu 1 so prikazana mnenja na trditev:»zakonodaja določa, da je divjad državna last. Prosim, izrazite stopnjo strinjanja z navedeno zakonsko določbo.«40% 38% 35% 30% 29% 25% 20% 15% 14% 13% 10% 5% 5% 0% Se sploh ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Se strinjam Se zelo strinjam Graf 1: Mnenje o lastništvu divjadi Z grafa je razvidno, da v javnosti prevladuje mnenje, da je v zakonodaji določeno, da je divjad državna last. Več kot polovica anketirancev (67 %) se s trditvijo strinja ali zelo strinja. Skupno 19 % anketirancev meni, da v zakonodaji ni določeno, da je divjad državna last. 13 % anketirancev pa svojega mnenja ne more opredeliti. Na grafu 2 so prikazana mnenja na trditev:»trajnostno gospodarjenje z divjadjo lahko Republika Slovenija pod pogoji, določenimi z Zakonom o divjadi in lovstvu (2004, 2006, 2008), prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico (na lovsko družino).«24

50% 45% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 1% 7% 14% 44% 35% Se sploh ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Se strinjam Se zelo strinjam Graf 2: Mnenje o trajnostnem gospodarjenju z divjadjo Anketiranci naše ankete v 79 % menijo, da lahko Republika Slovenija pod pogoji, določenimi z Zakonom o divjadi in lovstvu (2004, 2006, 2008), trajnostno gospodarjenje z divjadjo prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico. Nasprotnega mnenja, torej da Republika Slovenija pod pogoji, določenimi z Zakonom o divjadi in lovstvu (2004, 2006, 2008), trajnostno gospodarjenje z divjadjo ne more prenesti na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico, pa je 8 % anketirancev. 14 % anketirancev svojega mnenja o prenosu trajnostnega gospodarjenja na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico ne more opredeliti. Na grafu 3 so prikazana mnenja na trditev:»lovske družine strokovno in uspešno trajnostno gospodarijo z loviščem.«50% 47% 40% 34% 30% 20% 10% 0% 12% 1% 4% Se sploh ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Se strinjam Se zelo strinjam Graf 3: Mnenje o trajnostnem gospodarjenju z loviščem Večina anketirancev (81 %) meni, da lovske družine strokovno in uspešno trajnostno gospodarijo z loviščem. Da lovske družine z loviščem trajnostno ne gospodarijo strokovno in uspešno, meni 5 % anketiranih. 12 % anketirancev pa svojega mnenja o 25

strokovnosti in uspešnosti trajnega gospodarjenja z loviščem s strani lovskih družin ni opredelilo. Na grafu 4 so prikazana mnenja na trditev:»lovske družine in lovci imajo zaradi svojega poslanstva posebno mesto v družbi.«50% 40% 41% 30% 20% 13% 25% 19% 10% 3% 0% Se sploh ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Se strinjam Se zelo strinjam Graf 4: Mnenje o poslanstvu lovskih družin in lovcev Skupno 60 % anketirancev meni, da imajo lovske družine in lovci zaradi svojega poslanstva posebno mesto v družbi. Da lovske družine in lovci zaradi svojega poslanstva nimajo posebnega mesta v družbi, meni 16 % anketirancev. 25 % anketirancev pa svojega mnenja o poslanstvu in mestu lovskih družin in lovcev v družbi ne more opredeliti. Na grafu 5 so prikazana mnenja na trditev:»škodo, povzročeno od divjadi, bi morala plačevati država in ne lovske družine.«45% 42% 40% 35% 30% 31% 25% 20% 17% 15% 10% 9% 5% 2% 0% Se sploh ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Se strinjam Se zelo strinjam Graf 5: Mnenje o odgovornosti za škodo divjadi Kar 73 % anketirancev meni, da bi škodo, povzročeno od divjadi, morala plačevati država in ne lovske družine. Da bi škodo, povzročeno od divjadi, morale plačevati 26

lovske družine in ne država, meni 11 % anketirancev. 17 % anketirancev je ostalo nevtralnih. Na grafu 6 so prikazana mnenja na trditev:»lovske družine odvzamejo premalo divjadi iz lovišča.«40% 35% 35% 33% 30% 25% 20% 19% 15% 12% 10% 5% 2% 0% Se sploh ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Se strinjam Se zelo strinjam Graf 6: Mnenje o številu odvzetih divjadi iz lovišča Da lovske družine ne odvzamejo premalo divjadi iz lovišča, meni 54 % anketirancev. Da lovske družine odvzamejo premalo divjadi iz lovišča, meni 14 % anketirancev, 33 % anketirancev pa se o odvzemu divjadi iz lovišča s strani lovskih družin ne more opredeliti. Na grafu 7 so prikazana mnenja na trditev:»lovska družina mora sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč.«35% 30% 25% 29% 25% 20% 15% 16% 17% 13% 10% 5% 0% Se sploh ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Se strinjam Se zelo strinjam Graf 7: Mnenje o članstvu lastnikov zemljišč v lovskih družinah Anketiranci v 38 % menijo, da mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je 27

lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč, v 33 % se s trditvijo ne strinjajo in menijo, da lovski družini ni potrebno sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč, 29 % anketirancev pa svojega mnenja o sprejetju članstva kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč, v lovsko družino nima opredeljenega. Na grafu 8 so prikazana mnenja na trditev:»lastniki zemljišč in gozdov dobro sodelujejo z lovskimi družinami.«50% 40% 30% 35% 43% 20% 10% 4% 12% 5% 0% Se sploh ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Se strinjam Se zelo strinjam Graf 8: Mnenje o sodelovanju lastnikov zemljišč in gozdov z lovskimi družinami 48 % anketirancev meni, da lastniki zemljišč in gozdov dobro sodelujejo z lovskimi družinami, medtem ko 16 % anketirancev meni, da lastniki zemljišč in gozdov ne sodelujejo dobro z lovskimi družinami. 35 % anketirancev pa je pri odgovoru ostalo nevtralnih. Graf številka 9 prikazuje pogled anketirancev na vprašanje:»lovišče je prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna površina, ki ne sme biti manjša od 2.000 ha lovne površine.«50% 40% 30% 20% 10% 0% 39% 23% 23% 11% 3% Se sploh ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Se strinjam Se zelo strinjam Graf 9: Mnenje o velikosti lovne površine S trditvijo, da je lovišče prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna površina, ki ne sme biti manjša od 2.000 ha lovne površine, se strinja 62 % anketirancev, medtem ko 28