UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN IN OSVEŠČENOST LJUDI (Diplomsko delo) Maribor, 2014 Katja Krajnc

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN IN OSVEŠČENOST LJUDI (Diplomsko delo) Maribor, 2014 Katja Krajnc

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentorica: predav. Jožefa Tomažič, viš. med. ses., univ. dipl. org.

ZAHVALA Posebna zahvala gre moji mentorici predav. Jožefi Tomažič, viš. med. ses., univ. dipl. org. za vse nasvete, strokovno vodenje in potrpežljivost pri pisanju diplomskega dela. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri izvajanju anketnega vprašalnika. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri izdelavi diplomske naloge še posebej Maji Rajh in Anji Kranjčec. Posebno zahvalo moram nameniti tudi moji družini, ki me je ves čas pisanja diplomske naloge podpirala, spodbujala, mi stala ob strani in bila z mano potrpežljiva.

POVZETEK Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je vse pogostejša kronična bolezen v sodobnem času, pri kateri gre za čezmerno izločanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Najpogostejši težavi, ki ju povzroča GERB, sta zgaga (pekoč občutek za prsnico) in regurgritacija (pritekanje želodčne vsebine nazaj v usta). Namen diplomskega dela je predstaviti GERB, kdaj in kako pogosto se pojavlja, kako se ljudje soočajo s težavami, ki jih povzroča bolezen, in kako te težave vplivajo na njihov način življenja. V empiričnem delu so predstavljeni pridobljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot predmet raziskovanja nam je služil anonimni anketni vprašalnik z 18 vprašanji. V raziskavo je bilo zajetih 100 naključno izbranih občanov občine Sv. Tomaž. Z raziskavo smo ugotovili, da se znaki GERB najpogosteje pojavljajo po obroku in da ima večina anketiranih težave večkrat letno. Anketirani se s težavami, ki jih povzroča bolezen, soočajo tako, da upoštevajo dieto oz. se izogibajo prehrane, ki jim povzroča težave, nekateri pa preprosto ne storijo ničesar. Seznanjenost o bolezni je torej zelo dobra, je pa nekoliko slabše upoštevanje ukrepov za spremenjen način življenja, s katerimi bi anketirani lahko lajšali svoje težave. Ključne besede: GERB, zgaga, regurgritacija, zdravstvena vzgoja, prehrana gastroezofagealne refluksne bolezni. I

ZUSAMMENFASSUNG Gastroösophageale Refluxerkrankung (GERD) ist eine moderne, immer häufigere chronische Erkrankung, bei welcher es um übermäßigen Rückfluss des Mageninhalts zurück in die Speiseröhre geht. Die häufigsten Beschwerden, die GERD verursacht, sind das Sodbrennen (Brennen hinter dem Brustbein) und Regurgritation (Rücklauf des Mageninhalts in den Mund). Ziel der Diplomarbeit ist, GERD darzustellen, wann und wie oft die Erkrankung vorkommt, wie Leute mit den Beschwerden, die die Erkrankung verursacht, umgehen und wie diese Beschwerden auf ihre Lebensweise wirken. In dem empirischen Teil sind gewonnene Ergebnisse der Umfrage, die auf einer quantitativen Methodologie beruht, dargestellt. Forschungsgegenstand war ein anonymer Fragebogen mit 18 Fragen. Die Forschung umfasste 100 zufällig ausgewählte Bürger der Gemeinde Sv. Tomaž. Mit der Umfrage wurde ermittelt, dass die GERD-Erscheinungen am häufigsten nach der Mahlzeit vorkommen und dass die meisten Befragten mehrmals jährlich Beschwerden haben. Die Befragten gehen mit den Beschwerden, die die Erkrankung verursacht, so um, dass sie sich an eine Diät halten, bzw. sie vermeiden Nahrungsmittel, die ihnen Beschwerden verursachen. Einige machen einfach nichts. Die Informiertheit über die Erkrankung ist also sehr gut, etwas schlechter aber ist die Beachtung der Maßnahmen für eine geänderte Lebensweise, mit welcher die Befragten ihre Beschwerden lindern könnten. Schlüsselwörter: GERD, Sodbrennen, Regurgritation, Gesundheitserziehung, Ernährung, Gastroösophageale Refluxerkrankungen II

KAZALO VSEBINE 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA... 1 2 NAMEN IN CILJI DELA... 3 2.1 Namen diplomskega dela... 3 2.2 Cilji diplomskega dela... 3 3 GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN... 4 3.1 Epidemiologija gastroezofagealne refluksne bolezni... 4 3.2 Vzroki nastanka gastroezofagealne refluksne bolezni... 5 3.2.1 Mehanizem refluksa... 5 3.3 Delitev gastroezofagealne refluksne bolezni... 6 3.4 Potek bolezni... 6 3.5 Simptomi in znaki gastroezofagealne refluksne bolezni... 6 3.5.1 Zgaga in regurgitacija... 7 3.5.2 Epigastrična bolečina... 7 3.5.3 Motnje spanja... 7 3.5.4 Telesna aktivnost... 7 3.5.5 Nekardiogena prsna bolečina... 8 3.5.6 Netipični simptomi... 8 3.6 Postavitev diagnoze... 8 3.6.1 Endoskopski pregled zgornjih prebavil... 9 3.6.2 RTG preiskava požiralnika... 9 3.6.3 24-urna ph-metrija... 10 3.6.4 Merjenje motilitete požiralnika... 10 3.7 Zdravljenje... 10 3.7.1 Spremenjen način življenja... 10 3.7.2 Zdravila... 11 III

3.7.3 Kirurško zdravljenje... 12 3.8 Zapleti gastroezofagealne refluksne bolezni... 13 3.8.1 Zapleti v požiralniku... 13 3.8.2 Zapleti zunaj požiralnika... 14 3.9 Kakovost življenja bolnikov z GERB... 14 3.10 Prehrana pri gastroezofagealni refluksni bolezni... 15 3.11 Boljša prehrana za boljše zdravje... 16 3.12 Zanimivosti... 17 3.12.1 Vprašalnik za odkrivanje gastroezofagealne refluksne bolezni... 17 3.12.2 Zanimivo o gastroezofagealni refluksni bolezni... 17 4 ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE... 18 4.1 Definicija zdravstvene vzgoje... 19 4.2 Ravni zdravstvene vzgoje... 19 4.2.1 Primarna raven... 19 4.2.2 Sekundarna raven... 20 4.2.3 Terciarna raven... 20 4.3 Medicinska sestra nosilka zdravstvene vzgoje... 20 5 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA... 22 5.1 Raziskovalna vprašanja... 22 5.2 Raziskovalne metode... 22 5.3 Postopki zbiranja podatkov... 23 5.4 Raziskovalni vzorec... 23 5.5 Raziskovalno okolje... 23 5.6 Etični vidik... 23 6 REZULTATI... 24 7 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA... 34 IV

8 SKLEP... 38 9 LITERATURA... 40 10 PRILOGE... 1 10.1 Anketni vprašalnik... 1 V

KAZALO GRAFOV GRAF 1: Spol anketiranih... 24 GRAF 2: Starost anketiranih... 24 GRAF 3: Izobrazba anketiranih... 25 GRAF 4: Zaposlitev anketiranih... 25 GRAF 5: Kajenje anketiranih... 26 GRAF 6: Uživanje alkohola... 26 GRAF 7: Seznanjenost z boleznijo... 27 GRAF 8: Posredovanje informacij... 27 GRAF 9: Težave z zgago... 28 GRAF 10: Časovna opredelitev glede pogostosti težav z zgago... 28 GRAF 11: Pojavljanje zgage glede na letni čas... 29 GRAF 12: Najpogostejše pojavljanje zgage... 29 GRAF 13: Ukrepi anketiranih, kadar se pojavijo težave z zgago... 30 GRAF 14: Vpliv zgage na način življenja... 31 GRAF 15: Poznavanje ukrepov za spremenjen način življenja... 31 GRAF 16: Upoštevanje ukrepov za spremenjen način življenja... 32 GRAF 17: Način, s katerim bi želi anketirani pridobiti dodatne informacije o bolezni... 33 GRAF 18: Obisk pri zdravniku zaradi težav z zgago... 33 VI

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA Od vseh trebušnih organov se najbolj zavedamo ravno želodca. Če je karkoli v trebuhu narobe, je kriv želodec. Kar se dogaja v trebuhu, namreč večinoma začutimo naprej pod žličko, prav tam, kjer vemo, da imamo želodec. Po obilnem kosilu čutimo napetost ravno tam in ne potrebujemo nobene razlage o anatomiji in fiziologiji. Tudi pri akutnih vnetnih boleznih v trebuhu se začnejo težave na istem mestu. Med prvimi znaki se pojavijo bolečine pod žličko, slabost in bruhanje, pa čeprav gre morda za vnetje slepiča, vnetje trebušne slinavke, zastrupitev s hrano ali napad žolčnih kamnov (Velikonja, 2006). Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), krajše refluks, tudi zgaga je vračanje želodčne vsebine v požiralnik (Wikipedija, 2013). Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je stanje, ko zatekanje želodčne vsebine v požiralnik povzroči moteče simptome oz. zaplete v požiralniku ali izven njega. Nastane, ko je porušeno ravnovesje med škodljivimi in zaščitnimi dejavniki sluznice požiralnika (Kolander Bizjak, 2010). Okvare sluznice požiralnika so najbolj odvisne od ph refluksne vsebine in od prisotnosti žolčnih kislin v refluksu. Fiziološko želodčna kislina večkrat na dan doseže sluznico požiralnika, vendar ne povzroči nobene škode. Večje tveganje za okvaro sluznice požiralnika povzročita nižanje ph refluksne vsebine in podaljšanje refluksnih epizod (Štabuc, 2007). Danes za GERB trpi 20 30 % ljudi v razvitem svetu. Težave z zgago vsaj enkrat na leto občuti več kot polovica ljudi. Simptomi so neprijetni in zmanjšujejo kakovost življenja. Težave so pogostejše pri moških. Zgaga je pogosta tudi med nosečnostjo, vendar po njej navadno mine. Ponavljajoča se zgaga po navadi kaže na razvoj GERB (Krka, 2013). Vzroki nastanka GERB so antirefluksna ovira v področju gastroezofagealnega spoja, podaljšano čiščenje požiralnika, zmanjšana odpornost sluznice, želodčni vzroki in zunanji vzroki. GERB delimo v skupino z ezofagealnimi sindromi in v skupino z ekstraezofagealnimi sindromi (Kolander Bizjak, 2010). 1

GERB navadno poteka v kronični in ponavljajočih se oblikah. Kar dve tretjini bolnikov mora jemati zdravila tudi po več let, sicer se bolezen hitro ponovi. Dolgoročni zaplet GERB je lahko brazgotinjenje in čezmerna zožitev končnega dela požiralnika. To navadno najdemo pri starejših bolnikih, na zožitev pa pomislimo, če bolnik potoži zaradi težjega požiranja. V nekaterih primerih lahko dolgotrajno vnetje povzroči rast želodčne sluznice v požiralniku (Barrettov požiralnik), kar danes štejemo pod predstopnjo raka (Abrahams, 2007). Simptomi GERB se tipično pojavljajo po obrokih in pri sklanjanju naprej, dvigovanju težjih stvari, napenjanju ali pa ležanju. Resnost simptomov največkrat ne odseva stopnje refluksa. Pogosti simptomi vključujejo zgago in pojav želodčne kisline v ustih (Abrahams, 2007). GERB je kronična bolezen, ki jo mora znati obvladati tako bolnik kot tudi zdravnik. Bolnik mora poznati in izvajati vse nefarmakološke ukrepe ter mora pravilno in redno jemati predpisana zdravila. Zdravnik mora poznati vzroke nastanka GERB, diagnostiko in zdravljenje, še posebej dobro pa mora obvladati sporazumevanje, ki mu bolnik daje prednost pred klinično oskrbo (Kolander Bizjak, 2010). Prvi ukrep pri lajšanju težav gastroezofagealne refluksne bolezni je sprememba v načinu življenja. Občasno si lahko lajšamo težave z antacidi in blokatorji H2 receptorja (Klinc, 2005 2012). Spremenjen način življenja pomeni spremembo življenjskih navad (Bojc, 2013). Zdravstvena vzgoja je proces, s pomočjo katerega se posamezniki in skupine učijo krepiti, ohranjati in uveljavljati zdravje, je torej kombinacija učenja in vzgoje. To ozavešča ljudi o potrebi, da so zdravi, ostanejo zdravi, da vedo, kako doseči zdravje, kaj storiti, da postanejo zdravi, in kako iskati pomoč, kadar je potrebno (Hoyer, 2005). Zdravstvena vzgoja je nujna sestavina zdravstvene nege bolnika s težavami hranjenja, ki se je medicinska sestra loteva z bolnikom. V okviru izobraževalne skupine obravnava področja, na katerih se pojavljajo težave, in spodbuja uporabo tehnik za samopomoč (Šolc, 2003). 2

2 NAMEN IN CILJI DELA 2.1 Namen diplomskega dela Namen diplomske naloge je predstaviti gastroezofagealno refluksno bolezen in simptome za čimprejšnjo prepoznavanje bolezni ter ugotoviti, koliko naključno izbranih anketiranih bolezen sploh pozna. Predstaviti želimo zdravstveno vzgojno in svetovalno vlogo medicinske sestre pri bolniku z gastroezofagealno refluksno boleznijo ter predstaviti opisane načine zdravljenja. Z raziskavo želimo ugotoviti, kdaj in kako pogosto se bolezen pojavlja ter kako se ljudje soočajo s težavami, ki jih povzroča bolezen, in kako vpliva na njihov način življenja. 2.2 Cilji diplomskega dela Predstaviti gastroezofagealno refluksno bolezen. Predstaviti dejavnike tveganja za nastanek GERB. Predstaviti simptome bolezni za zgodnje odkrivanje bolezni in čim hitrejše zdravljenje oz. lajšanje simptomov GERB. Predstaviti zdravstveno vzgojno in svetovalno vlogo medicinske sestre pri bolniku z GERB. Ugotoviti pogostost bolezni in ugotoviti, kako naključno izbrani ljudje na opisane težave odreagirajo. 3

3 GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je ena najpogostejših kroničnih težav pri ljudeh (Koželj, 2003). GERB lahko najbolje opredelimo kot prenos želodčne vsebine v požiralnik. Želodčna vsebina je lahko sestavljena iz sline, zaužite hrane in pijače, želodčnih sokov, sokov vranice in žolča (Vandenplas, 1992). O GERB govorimo takrat, kadar je refluks ali vračanje želodčne vsebine iz želodca v požiralnik pretirano, kadar se zaradi tega vname požiralnikova sluznica ali kadar čutimo refluks kot zgago. Najbolj značilen znak za gastroezofagealno refluksno bolezen je zgaga, žgoči občutek pod žličko ali za prsnico. Drugi značilni znak je kislina v ustih (Velikonja, 2006). Gastroezofagealna refluksna bolezen je predvsem bolezen zahodnega razvitega sveta, kamor spada tudi Slovenija. Incidenca te bolezni je zelo velika. Zlasti v zadnjih desetletjih ugotavljajo izjemen porast incidence te bolezni in njenih posledic (Ivanuša, 2013). Bolezen poznamo že več kot 20 let. Raziskave kažejo, da se pojavlja iz leta v leto pogosteje. Ocenjujejo, da ima zaradi nje vsak dan težave 4 7 % ljudi, enkrat na mesec pa kar 34 44 % ljudi. Pogostejša je pri starejših ljudeh in nosečnicah (Koželj & Kocjančič, 2010). 3.1 Epidemiologija gastroezofagealne refluksne bolezni V Sloveniji ocenjujejo, da prizadene GERB približno 20,5 % populacije med 10. in 89. letom (Šereg Bahar & Hočevar Boltežar, 2007). Prevalenca GERB v industrijsko razvitih državah je okoli 20 %, incidenca 4,5 na 100.000 prebivalcev. Zbolevata oba spola enako, s starostjo pa pogostost obolenja narašča. 20 40 % ljudi ima refluksne težave vsaj enkrat mesečno, 12 % enkrat tedensko in 5 % vsak dan. Bolezen je pogosta v zadnjem tromesečju nosečnosti, saj 25 % nosečnic navaja zgago kot vsakodnevni simptom, 50 80 % pa vsaj enkrat mesečno (Štabuc, 2007). 4

Okoli 60 % bolnikov v primarni oskrbi, ki trpijo zaradi neprijetnih refluksnih simptomov, nima endoskopsko prepoznavnih poškodb na sluznici požiralnika. 35 % bolnikov ima refluksni (erozivni) ezofagitis (75 % je blagega in ustreza kategorijam A in B po klasifikaciji Los Angeles, 25 % ima hudo obliko, ki ustreza kategorijam C in D po isti klasifikaciji). 5 11 % bolnikov lahko razvije zaplete kot so striktura, ulkus in Barrettov požiralnik (Štabuc, 2007). 3.2 Vzroki nastanka gastroezofagealne refluksne bolezni Zdravniku, ki najbolj pozna svojega bolnika, so najpomembnejši zunanji vzroki, ki vplivajo na razlago nefarmakoloških ukrepov in na predpisovanje zdravil pri sočasnih boleznih. Zunanji vzroki nastanka GERB so hitro uživanje hrane, mastna hrana, kajenje in nekatera zdravila kot so nitrati, antiholinergiki, blokatorji receptorjev beta, barbiturati, teofilin, nesteroidni antirevmatiki in kalcijevi antagonisti (Kolander Bizjak, 2010). Vzroki nastanka GERB so tudi: čezmerno izločanje želodčne kisline, prevelik duodenogastrični refluks, prehodno povečanje intra abdominalnega tlaka, upočasnjeno praznjenje želodca, oslabljena peristaltika požiralnika, hiatus hernija, slabe prehranske navade (Štabuc, 2007). 3.2.1 Mehanizem refluksa Zatekanje vsebine iz želodca v požiralnik (refluks) v največji meri preprečuje krčenje posebnega mišičnega obroča na stiku požiralnika in želodca (spodnja požiralnikova zažemalka). Ta popolnoma zapre vhod v želodec. Drugi pomemben mehanizem za preprečevanje refluksa je valujoče krčenje prebavne cevi (peristaltika), ki poteka v smeri od ust proti želodcu, in skupaj s prepono, ki stiska spodnji del požiralnika, potiska hrano v želodec. Če je krčenje spodnje požiralnikove zažemalke prešibko zaradi uživanja določene hrane, zdravil ali nosečnosti, lahko nekaj želodčne vsebine zateče v požiralnik in razvije se GERB (Abrahams, 2007). 5

3.3 Delitev gastroezofagealne refluksne bolezni GERB uvrščamo v skupino z ezofagealnimi sindromi in v skupino z ekstraezofagealnimi sindromi. Med ezofagealne sindrome štejemo značilne simptomatske sindrome in sindrome z okvaro sluznice požiralnika. Med ekstraezofagealne sindrome pa uvrščamo tiste, ki so dokazano povezani z GERB, in tiste, ki so verjetno povezani z GERB (Kolander Bizjak, 2010). 3.4 Potek bolezni GERB navadno poteka v kronični in ponavljajočih se oblikah. Kar dve tretjini bolnikov mora jemati zdravila tudi po več let, sicer se bolezen hitro ponovi. Dolgoročni zaplet GERB je lahko brazgotinjenje in čezmerna zožitev končnega dela požiralnika. To navadno najdemo pri starejših bolnikih, na zožitev pa pomislimo, če bolnik potoži zaradi težjega požiranja. V nekaterih primerih lahko dolgotrajno vnetje povzroči rast želodčne sluznice v požiralniku (Barrettov požiralnik), kar danes štejemo pod predstopnjo raka. Barrettov požiralnik lahko zdravimo z zdravili (Abrahams, 2007). 3.5 Simptomi in znaki gastroezofagealne refluksne bolezni Vandenplas (1992) pravi, da je GERB simptomatsko ena najpogostejših težav, s katero se srečujemo vsakodnevno. Bojc (2013) navaja dva značilna simptoma GERB zgago in regurgritacijo. Ob prisotnosti teh dveh simptomov lahko zdravnik z veliko zanesljivostjo postavi diagnozo. Nekateri pacienti navajajo neznačilne ekstraezofagealne simptome. Abrahams (2007) pravi, kot je navedeno že zgoraj, da se GERB tipično pojavlja po obrokih in pri sklanjanju naprej, pri dvigovanju težjih stvari, napenjanju ali pa ležanju. V nekaterih primerih se pri ljudeh pojavljajo tudi bruhanje, zobobol, hripav glas zaradi vnetja grla, ponavljajoče se pljučnice zaradi vdihovanja želodčne vsebine. 6

3.5.1 Zgaga in regurgitacija Zgago opredelimo kot pekoč občutek v retrosternalnem področju (za prsnico), regurgitacijo kot zatekanje želodčne vsebine v usta ali hipofarinks (Štabuc, 2007). Zgaga je vezana na obdobje po hranjenju, stopnja izraženosti pa ni povezana s stopnjo težavnosti GERB. Simptom zgage je prisoten pri 70 % obolelih z GERB (Kravos, 2010). Zgaga in/ali regurgitacija sta značilna simptoma tipičnega refluksnega sindroma oz. GERB (Štabuc, 2007). 3.5.2 Epigastrična bolečina Bolečina v epigastriju je lahko pomemben vodilni simptom GERB. Dokazano je, da prisotnost kisline v spodnjem požiralniku povzroči epigastrično bolečino. Lahko je samostojna, običajno pa je skupaj z drugimi simptomi kot sta zgaga in regurgitacija (Štabuc, 2007). 3.5.3 Motnje spanja GERB je pogosto povezana z motnjami spanja. Velike populacijske raziskave so pokazale, da se zgaga med spanjem pojavlja pri 25 % bolnikov z GERB in da močno zmanjšuje kakovost življenja bolnikov (Štabuc, 2007). 3.5.4 Telesna aktivnost Telesna aktivnost in telesni napor lahko povzročita moteče simptome GERB tudi pri ljudeh brez simptomov za refluksno bolezen. Izraženost refluksnih simptomov je odvisna od narave in intenzivnosti telesne aktivnosti, vendar gastroezofagealni refluks ne povzroča specifičnih znamenj in zapletov (Štabuc, 2007). 7

3.5.5 Nekardiogena prsna bolečina Prsno bolečino, ki nastane zaradi gastroezofagealnega refluksa, težko ločimo od ishemične srčne bolečine, še posebej, če ta ni povezana z zgago ali regurgitacijo. Mnoge klinične raziskave so pokazale, da je prevalenca nekardiogene prsne bolečine okoli 25 % in da je prevalenca kardiogene prsne bolečine okoli 15 % ter da je pogostejša pri ljudeh višjega socialnega sloja kot pri ljudeh nižjega socialnega sloja (Štabuc, 2007). 3.5.6 Netipični simptomi Pri bolnikih z GERB lahko patološki refluks preko lokalnega delovanja kisline ali pa po refleksni poti povzroči simptome tudi v sosednjih organih požiralnika. Običajno je pri enem bolniku prisotnih več atipičnih simptomov in znakov hkrati (Tepeš, 2006). Netipični simptomi so: pojačano slinjenje, disfagija, odinofagija, nesrčna prsna bolečina, kronični kašelj, hripavost, zaporne motnje dihanja, okvara zobne sklenine (Tepeš, 2004). 3.6 Postavitev diagnoze Pri večini pacientov lahko diagnozo postavi zdravnik družinske medicine z dobro anamnezo, ki nam pove, kakšne simptome ima bolnik (Kolander Bizjak, 2010). Preiskave so potrebne pri alarmnih znakih, pri bolnikih s pogostnimi težavami, če zdravila ne pomagajo, pa tudi, če ima bolezen neznačilne znake. S preiskavami se potrdi diagnoza, 8

oceni hudost bolezni in izključijo zapleti. Če endoskopski pregled ne zazna vidnih sprememb na požiralnični sluznici, pridejo v poštev druge metode za potrditev diagnoze (Špringer, 2005). Alarmni znaki so: hujšanje, težje požiranje, zatikanje hrane, bruhanje krvave ali temne vsebine, odvajanje črnega blata, kakršnakoli sprememba težav brez jasnega vzroka (Klinc, 2005 2012). Za postavitev diagnoze GERB razpolagamo z več diagnostičnimi preiskavami, ki pa imajo vse določene omejitve, ki jih je treba poznati, da lahko rezultate ustrezno razlagamo (Tepeš, 2004). 3.6.1 Endoskopski pregled zgornjih prebavil Je zelo pomembna preiskava pri diagnostiki GERB. Z njo ugotavljamo prisotnost strukturnih sprememb sluznice požiralnika. Na podlagi endoskopskega izvida ločimo GERB na neerozivno refluksno bolezen, kjer je endoskopski izvid normalen, in na refluksni ezofagitis, za katerega so značilne erozivne spremembe sluznice. Ugotavljamo tudi zaplete bolezni (zožitve, razjede, krvavitve, adenokarcinom). Ob sumu na maligno bolezen med endoskopsko preiskavo odvzamemo vzorec tkiva za histološko preiskavo (Bojc, 2013). 3.6.2 RTG preiskava požiralnika S kontrastnim sredstvom pokaže dolžino in ožino morebitne zožitve požiralnika. Med preiskavo lahko rentgenolog oceni tudi peristaltiko požiralnika (Bojc, 2013). 9

3.6.3 24-urna ph-metrija Je preiskava, s katero merimo prisotnost kislega refluksa v požiralniku. Pomembno je določiti količino refluksa, saj je določena količina prisotna tudi pri zdravih ljudeh. 24-urno ph-metrijo naredimo pri bolnikih z normalnim endoskopskim izvidom in atipičnimi simptomi GERB. Opraviti jo je potrebno tudi pred kirurškim zdravljenjem GERB (Bojc, 2013). 3.6.4 Merjenje motilitete požiralnika Je test, s katerim merimo peristaltiko požiralnika in delovanje spodnjega ezofagealnega sfinktra. Merijo se spremembe pritiska v požiralniku, medtem ko bolnik požira (Bojc, 2013). 3.7 Zdravljenje Zdravljenje GERB je lahko farmakološko, nefarmakološko in kirurško. Večina bolnikov, ki obišče zdravnika, potrebuje zdravljenje z zdravili. Redkim bolnikom zadoščajo nefarmakološki ukrepi, prav tako so redki tisti, ki potrebujejo kirurško zdravljenje (Bojc, 2013). 3.7.1 Spremenjen način življenja Pomeni spremembo življenjskih navad (Bojc, 2013). Pacientom svetujemo, da ne uživajo mastne hrane, začimb, kave, alkohola, raznih sokov, čokolade, orehov, da znižajo telesno težo, da prenehajo s kajenjem, da ne nosijo ozkih oblačil in spijo z dvignjenim vzglavjem. Odsvetujemo jim ležanje vsaj dve uri po obroku. Pomembno pozornost moramo nameniti tudi zdravilom, ki lahko povzročijo ali poslabšajo GERB (beta blokatorji, nitrati, kalcijevi antagonisti, antiholinergiki, teofilin) (Štabuc, 2007). 10

Tradicionalne ukrepe, ki se nanašajo na spremembo življenjskega sloga, spremembo prehranskih navad in spremembo telesnega položaja, so zelo zagovarjali v preteklem obdobju, ko še ni bilo drugih možnosti za zdravljenje. Logika, na kateri so zasnovani, in njihova učinkovitost sta danes vprašljivi. Čezmerna telesna teža ali kajenje verjetno res prispevata k težavam, ni pa to nikjer ustrezno potrjeno z raziskavami. Tudi obilni mastni ali zelo začinjeni obroki pogosteje povzročajo težave. Po drugi strani pa zmerna mešana prehrana in zdrav način življenja ne zagotavljata, da do teh težav ne bo prišlo. Prilagoditev prehranskih navad in telesne dejavnosti je lahko v pomoč, vendar je učinkovitost teh ukrepov precenjena. Lahko rečemo, da spremenjen način življenja zaradi danes zelo učinkovitih zdravil nima več takega pomena kot v preteklosti, je pa še vedno sestavni del ukrepov pri obravnavi bolnikov z GERB (Stefanovič, 2010). Kljub temu, da ti ukrepi pri večini pacientov ne odpravijo težav povsem in da obstaja le malo dokazov o njihovi učinkovitosti, jih bolnikom priporočamo, saj lahko s tem zmanjšamo predpisano količino zdravil. Pomembno je, da bolniku razložimo pomen posameznega ukrepa (Bojc, 2013). Večina pacientov z GERB se zdravi sama. Samozdravljenje poteka na osnovi pridobljenega znanja o bolezni, posvetovanja s prijatelji in/ali po pogovoru s farmacevtom v lekarni. Samozdravljenje je priporočen način zdravljenja GERB, če pacient nima alarmnih znakov in če težave v dveh tednih popolnoma izginejo (Koželj, 2003). 3.7.2 Zdravila Za zdravljenje GERB se uporabljajo tri skupine zdravil: Antacidi Nevtralizirajo že izločeno kislino. Njihov učinek je prehoden in traja 1 3 ure, če jih zaužijemo po jedi. Antacidi, ki vsebujejo aluminijev hidroksid, lahko poškodujejo sluznico požiralnika zaradi vezave na žolčne kisline in lahko doprinesejo k nastanku zapletov GERB. Zaradi mogoče interakcije z drugimi učinkovinami se priporoča, da jih zaužijemo dve uri pred ali po zaužitju drugih učinkovin (Štabuc, 2007). 11

Antagonisti H2 receptorjev Zavirajo izločanje kisline z inhibicijo histaminskih receptorjev na parietalni celici. Zavirajo vse faze izločanja kisline, vendar učinkoviteje bazalno in nočno izločanje, manj pa s hrano stimulirano izločanje kisline. Učinkovati začno kasneje, vendar njihov učinek traja dalj časa (6 12 ur) kot učinek antacidov. Ob rednem jemanju se lahko razvije farmakološka toleranca (po 2 do 4 tednih), ki zmanjšuje učinek zdravila. Uspešni so za lajšanje simptomov, vendar ne dovolj učinkoviti za zdravljenje poškodovane sluznice (Bojc, 2013). Zaviralci protonske črpalke (ZPČ) Najučinkoviteje zavirajo izločanje želodčne kisline, zato imajo pri GERB osrednjo vlogo. Pri nas uporabljamo omeprazol, esomeprazol, pantoprezol in lansoprezol. Glede na učinkovitost, prenašanje in neželene učinke se med seboj bistveno ne razlikujejo. Pri zdravljenju GERB je bistveno, da zvišamo ph v požiralniku nad 4 (Štabuc, 2007). 3.7.3 Kirurško zdravljenje Je primerno le za redke bolnike, pri katerih zdravljenje z zdravili ni bilo uspešno, kljub velikim odmerkom ZPČ, za bolnike s pogostimi ponovitvami bolezni ter za bolnike z zapleti bolezni. Odločitev o posegu je vedno individualna. Pogoj za uspešen kirurški poseg je normalna peristaltika, kar potrdimo z manometričnim testom. Poseg je mogoče izvesti s pristopom skozi trebuh ali prsni koš (Bojc, 2013). Po operaciji ima približno 15 % pacientov t.i.»mehanične zaplete«, ki se kažejo kot napihovanje, povečana vetrovnost, nesposobnost spahovanja in v manjšem obsegu tudi disfagične težave. Zelo pogosto morajo pacienti po operacijskem zdravljenju v naslednjih letih ponovno začeti z zdravljenjem z ZPČ. Zaradi vsega povedanega je potrebno dobro pretehtati indikacije za zdravljenje in bolnika dobro seznaniti z vsemi možnostmi in zapleti (Tepeš, 2004). 12

3.8 Zapleti gastroezofagealne refluksne bolezni GERB je zelo pogosta kronična bolezen prebavil, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. Bolezen lahko traja vse življenje in jo lahko spremljajo tudi hujši zapleti, ki so posledica vnetja v požiralniku (Klinc, 2005 2012). Zapleti pri GERB so v požiralniku in zunaj požiralnika (Tepeš, 2004). 3.8.1 Zapleti v požiralniku Krvavitev Krvavitev je najpogostejši zaplet refluksnega ezofagitisa. Pri 15 % krvavitev v zgornja prebavila endoskopski pregled kot vzrok prikaže refluksni ezofagitis. Največkrat je vzrok krvavitve zaradi ezofagitisa erodirana sluznica, le v 2 % bolniki krvavijo iz razjede požiralnika. Krvaveče erozije požiralnika zdravimo z zdravili. Krvavitev iz ulkusa požiralnika zaustavimo z endoskopskimi posegi (Hafner, 2007). Ulkus požiralnika Ulkus požiralnika največkrat odkrijemo z endoskopsko preiskavo pri bolnikih z dolgotrajnimi kliničnimi znaki GERB. Pogostejši so pri starejših bolnikih, pri bolnikih, pri katerih zdravljenje GERB z zdravili ni učinkovito, pri bolnikih, ki so na trajnem zdravljenju z nesteroidnimi antirevmatiki, in pri bolnikih z Barrettovim požiralnikom. Ulkus požiralnika zdravimo z visokimi odmerki ZPČ (Hafner, 2007). Zožitev požiralnika Klinično resen zaplet GERB je tudi zožitev požiralnika. 70 % benignih zožitev požiralnika je posledica GERB. Pri nekaterih nastane le deformacija in delna zožitev, pri drugih pa proces napreduje do stenoze z le nekaj mm široko požiralnikovo svetlino in ga lahko z učinkovitim zdravljenjem ezofagitisa odpravimo. Za reševanje brazgotinskih zožitev imamo na voljo endoskopsko dilatacijo. Danes v glavnem uporabljamo balonske katetre, rigidne dilatatorje pa le izjemoma (Hafner, 2007). 13

Barrettov požiralnik in adenokarcinom Barrettov požiralnik je metaplastična visokoprizmatska sluznica intestinalnega tipa, ki nadomesti običajni ploščatocelični epitelij požiralnika. Adenokarcinom požiralnika je posledica neoplastične preobrazbe Barrettovega metaplastičnega epitelija. Patogeneza Barrettovega požiralnika je povezana z dolgotrajnim gastroezofagealnim refluksom, ki privede do kroničnega vnetja in postopnega propada ploščatoceličnega epitelija distalnega požiralnika. Bolniki z Barrettovim požiralnikom imajo 30 125-krat večje tveganje za nastanek adenokarcinoma požiralnika kot druga populacija iste starosti (Hafner, 2007). 3.8.2 Zapleti zunaj požiralnika Zapleti zunaj požiralnika so naslednji: ustna votlina: erozije sklenine, halitoza, razjede ustne sluznice, nosna votlina: kronični sinusitis, uho: otitis, žrelo: faringitis, občutek tujka, globus, grlo: laringitis, ulkusi, granulomi glasilk, karcinom laringsa, pljuča: kronični kašelj, astma, pljučna fibroza, pljučnica (Tepeš, 2004). 3.9 Kakovost življenja bolnikov z GERB Kakovost življenja vključuje dobro počutje v telesnem in duševnem smislu. Temelji na petih dejavnikih: funkcionalnem stanju posameznika, prisotnosti telesnih simptomov, emocionalnih razmerah, socialnih razmerah in vplivu medicinskega zdravljenja. Kakovost življenja se meri z Vprašalnikom o psihičnem in fizičnem počutju v zadnjem mesecu. Dodatno se uporablja vprašalnik o številu dni z dobrim počutjem, o oviranosti pri vsakodnevnih opravilih in o dnevnih simptomih. Nas zanima kakovost življenja predvsem v smislu prisotnosti telesnih simptomov in vpliva farmakološkega in nefarmakološkega 14

zdravljenja. To je z zdravjem povezana kakovost življenja. Bolniki z GERB imajo kakovost življenja primerljivo s kakovostjo življenja bolnikov po akutnem koronarnem dogodku in le malo boljšo kot bolniki s sladkorno boleznijo ali rakom (Kolander Bizjak, 2010). 3.10 Prehrana pri gastroezofagealni refluksni bolezni Bistveni del prehrane bolnika je danes zdrava prehrana, ki mora biti varna, uravnotežena, varovalna, biološko in gastronomsko sprejemljiva in prilagojena potrebam, zmožnostim in interesom vsakega posameznika. Prehransko in zdravstveno stanje, prav tako pa tudi motiviranost, starost in sposobnost bolnika, so odločilni pri pripravi diete. Cilji zdravljenja, ki ga dosežemo z dietno prehrano so: vzdrževanje normalne prehranjenosti, tudi zvišanje ali znižanje telesne teže ob neustrezni prehranjenosti, odsotnost znakov in simptomov bolezni, preprečevanje in zaviranje akutnih in kroničnih zapletov, zmanjšanje smrtnosti, izboljšanje kvalitete življenja in počutja. Prehrana bolnika mora biti sestavljena tako, da ne poslabša bolezni in počutja, temveč krepi in ohranja zdravje (Repas, 2007). Gastroezofagealna refluksna bolezen je zelo pogosta težava. Velika večina ljudi jo z dieto samo omili ali začasno odpravi težave. Najpomembnejše pravilo je: izogibajte se hrani, ki vam škoduje (Klinc, 2005 2012). Pomembna je priprava hrane. Živila dušimo, kuhamo v sopari ali v čim manj vode in s čim manj dodane maščobe (Repas, 2007). Hrana ne sme biti pekoča, začinjena, ocvrta, mastna in naj ne vsebuje izdelkov iz paradižnika, gorčice, poprove mete, čebule, cirusov, kisa, čokolade in orehov. Piti ne bi smeli sadnih sokov, kave, čaja, gaziranih pijač in alkohola (Kolander Bizjak, 2010). Med uživanjem hrane mora pacient udobno sedeti, med jedjo mora biti sproščen. Hrano moramo dobro prežvečiti in jo počasi zaužiti. Jemo počasi, sede, 15

umirjeno. Po obroku je bolje, da bolniki hodijo, zadnji obrok pa zaužijejo tri ure pred spanjem (Repas, 2007). Dolgoročno pomembni so naslednji ukrepi: prenehanje kajenja, zmanjšanje čezmerne telesne teže, izogibanje kofeinu, izogibanje alkoholnim pijačam, zgodnje večerje, manjši delež maščob v hrani, manjši obroki, po možnosti zamenjava zdravil, ki povzročajo refluks z drugimi, ki ga ne povzročajo (Stefanovič, 2010). 3.11 Boljša prehrana za boljše zdravje Splošno priporočilo, ki je še zlasti namenjeno bolnikom z GERB, pravi, da naj uživamo uravnotežene obroke in stare navade zamenjamo z naslednjimi: Vso hrano je treba dobro prežvečiti. Hrana naj vstopa v želodec s premori. Med obrokom se je treba sprostiti. Med obrokom je priporočljivo za 20 do 30 minut pozabiti na službo, težave in vse ostalo. Ni dobro hiteti, vzeti si je treba čas za obrok. Po obroku pa je priporočeno sproščeno posedeti 10 do 15 minut. Zlasti bolnikom z GERB je odsvetovano prenajedanje. Pustiti je treba, da se želodec nekoliko skrči. To bo v pomoč pri nadziranju prehranjevanja in telesne teže. Med obroki je potrebno veliko piti, saj prebava učinkoviteje deluje s pomočjo tekočine (Hurdle, 2002). 16

3.12 Zanimivosti 3.12.1 Vprašalnik za odkrivanje gastroezofagealne refluksne bolezni Stefanovič (2010) navaja, da je bil vprašalnik pripravljen v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Odgovori na vprašanja lahko pomagajo pri odkrivanju GERB. Obiska pri zdravniku ne morejo nadomestiti, lahko pa so v pomoč pri pogovoru z njim. 1. Ali pogosto občutite neprijeten, pekoč občutek za prsnico? DA NE 2. Ali imate občutek, da se vam kisla želodčna vsebina pogosto vrača v žrelo? DA NE 3. Ali imate take težave predvsem po obroku? DA NE 4. Ali vam težave povzročajo orehi, lešniki, čokolada, alkoholne pijače ali kava? DA NE 5. Ali vas težave ovirajo pri opravljanju vsakodnevnih opravil? DA NE 6. Ali za lajšanje simptomov pogosto jemljete zdravila, ki jih v lekarni dobite brez recepta (npr. Rutacid ali druge antacide)? DA NE 7. Ali se vam stanje izboljša, ko vzamete zdravila, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline? DA NE (Stefanovič, 2010). Če ste na vsa vprašanja odgovorili z NE, verjetno nimate GERB. Če ste na večino vprašanj odgovorili z DA, verjetno imate GERB (Stefanovič, 2010). 3.12.2 Zanimivo o gastroezofagealni refluksni bolezni Pri 20 % bolnikov je vzrok za kronični kašelj. V polovici primerov je razlog za trdovratno hripavost. Povzroči lahko motnje požiranja in občutek tujka v grlu. Ima jo več kot 50 % bolnikov z astmo. Zdravljenje GERB navadno izboljša astmo. Povzroči lahko bolečino v prsih. Da gre za GERB, lahko posumimo šele po negativnih kardioloških preiskavah. Kar 55 % ljudi z GERB ima težave z razjedami zobne sklenine (Grošič, 2010). 17

4 ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE Zdravstvena vzgoja spada v področje javnega zdravstva in je metoda dela v preventivni medicini ter zdravstvenih strokah. Zdravstvena vzgoja si prizadeva, da bi vsak posameznik pa tudi družba, sprejeli zdravje za največjo vrednoto, izoblikovali pozitivna stališča do zdravja in jih v življenju tudi uresničili. Zdravstvena vzgoja je proces, s pomočjo katerega se posamezniki in skupine učijo krepiti, ohranjati in uveljavljati zdravje, je torej kombinacija učenja in vzgoje. To ozavešča ljudi o potrebi, da so zdravi, ostanejo zdravi, da vedo, kako doseči zdravje, kaj storiti, da postanejo zdravi, in kako iskati pomoč, kadar je potrebno (Hoyer, 2005). Temeljna naloga je krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, obnavljanje zdravja in lajšanja trpljenja ljudi. Medicinske sestre so kompetentne za učenje in vzgojo ljudi, kar mora biti načrtovano in sistematično delo (Kvas, 2011). Pri delu z bolnimi, se medicinske sestre stalno srečujejo tudi z zdravstveno vzgojnim delom. Pri bolnikih, ki imajo akutno obolenje, to delo temelji predvsem na svetovanju, kako lajšati težave in pospešiti okrevanje. Bolj poglobljeno zdravstveno vzgojno delo je delo z bolniki, ki imajo kronična obolenja. Medicinske sestre tekom hospitalizacije vzpostavijo tesen stik s pacienti. Naloga medicinske sestre je, da bolnikom opiše in razloži postopke ukrepov ob morebitnem poslabšanju kroničnih težav ter razloži, kako jemati zdravila za samopomoč. Pacientu natančno pove in pokaže pravilno rokovanje s pripomočki za aplikacijo zdravil. Velik poudarek daje medicinska sestra tudi preventivnim ukrepom, s katerimi se lahko bistveno zmanjša jakost in pogostnost poslabšanj bolezni (Splošna bolnišnica Jesenice, 2013). V Sloveniji zdravstveno vzgojno delo poteka v zdravstvenih organizacijah in zunaj njih ter preko sredstev množičnega obveščanja: V zdravstvenih organizacijah (zavodi za zdravstveno varstvo, zdravstveni domovi, bolnišnice, lekarne...) je zdravstvena vzgoja sestavni del programa zdravstvenega varstva in obvezna dejavnost vseh zdravstvenih delavcev. 18

Zunaj zdravstvenih organizacij poteka zdravstvena vzgoja v vrtcih, šolah, krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in drugje. Pomembno je uspešno sodelovanje med zdravstvom in drugimi področji kot sta šolstvo in gospodarstvo (projekt Evropska mreža zdravih šol, zdravih mest, zdravih vrtcev, CINDI idr.). Zdravstvena vzgoja intenzivno poteka tudi preko sredstev množičnega obveščanja (Hoyer, 2005). 4.1 Definicija zdravstvene vzgoje Sodobna definicija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) World Health Organization (WHO) pravi, da je zdravstvena vzgoja kombinacija izobraževalnih in vzgojnih dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi, vedo, kako postanejo in ostanejo zdravi, in naredijo vse za varovanje zdravja ter poiščejo pomoč takoj, ko jo potrebujejo (Hoyer, 2005). 4.2 Ravni zdravstvene vzgoje Medicinske sestre v okviru primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti sodelujejo v aktivnostih promocije zdravja in zdravstvene vzgoje (Kvas, 2011). 4.2.1 Primarna raven Primarna raven zdravstvene dejavnosti obsega dejavnosti, ki omogočajo hiter in neposreden stik z zdravstveno službo (brez napotnice). Zajema osnovno zdravstveno dejavnost (zdravstveni domovi, zdravstvene postaje in zasebni zdravstveni delavci, socialno varstveni zavodi, zavodi za usposabljanje in izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter kazenski in vzgojni zavodi) in lekarniško dejavnost (Kvas, 2011). 19

4.2.2 Sekundarna raven Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti zajema specialistično ambulanto (opravljajo splošne in specialne bolnišnice, zdravilišča ali zasebni zdravniki specialisti posameznih strok) in bolnišnično dejavnost ter obsega poglobljeno diagnostiko bolezni in drugih zdravstvenih stanj, pa tudi izvajanje ambulantne rehabilitacije kot nadaljevanje oz. dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti (Kvas, 2011). 4.2.3 Terciarna raven Terciarna zdravstvena dejavnost zajema specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost klinik in inštitutov ter obsega opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolnišnični način. Dejavnost opravljajo klinike, inštituti in republiški zavodi (Kvas, 2011). 4.3 Medicinska sestra nosilka zdravstvene vzgoje Zdravstvena vzgoja je nujna sestavina zdravstvene nege bolnika s težavami hranjenja, ki se je medicinska sestra loteva s pacientom. V okviru izobraževalne skupine obravnava področja, na katerih se pojavljajo težave, in spodbuja uporabo tehnik za samopomoč. Zaradi bolnikove bolezni se pojavijo težave in motnje predvsem pri prehranjevanju, izločanju, ravnotežju med spanjem, počitkom in dejavnostjo, pri izražanju čustev in potreb, odnosu do svojega telesa, pri skrbi za urejenost. Pacient je aktiven član v procesu zdravstvene nege, zato medicinska sestra z njim načrtuje postopke. Upošteva posameznikove potrebe, želje in mnenja, spoštuje njegovo avtonomnost. Vloga medicinske sestre se spreminja, kakor se spreminjajo faze zdravljenja. V začetni simptomatski fazi ima poglavitno vlogo pri zdravstveno vzgojnem delu in pomoči pri vzpostavljanju zdravih prehranjevalnih navad, odnosa do telesne teže, obnovitvi fizičnega zdravja. V zaključni fazi pa bolnike spodbuja k načrtovanju prihodnosti (Šolc, 2003). 20

Medicinska sestra mora k bolniku pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in hkrati odločnosti, vztrajnosti, doslednosti. Prav odločnost medicinske sestre je poglavitnega pomena, kajti leta v bolnikih vzbudi občutek varnosti. Bolniki preverjajo trdnost, neomajnost in vztrajnost medicinske sestre in s tem razvijajo lastno neodvisnost in odgovornost. Medicinska sestra mora bolniku zagotoviti varno, podporno in strukturirano (postavljati mora meje) okolje. V pogovoru ga mora motivirati, spodbujati, razbremenjevati, mu pomagati in ga spodbujati pri vseh življenjskih aktivnostih. To čustveno zahtevno delo zahteva od medicinske sestre aktivno poslušanje, pogovarjanje, prisotnost. Le tako si lahko pridobi bolnikovo zaupanje za sodelovanje med zdravljenjem (Šolc, 2003). Vsi bolniki se niso pripravljeni spoprijeti s težko potjo k ozdravitvi, pa tudi bolnikovi cilji niso vedno skladni s tem, kar medicinska sestra meni, da je zanj dobro. Kljub temu ga mora nenehno spodbujati in njegovih odločitev ne sme obsojati. Prepričevanje bolnika o nasprotnem nima pozitivnega učinka, učinkovito je le spodbujanje posameznikove odgovornosti in sprejemanja posledic lastnih odločitev. Bolnik bo med zdravljenjem bolj zavzet, če bo verjel v korist sprememb. Vloga medicinske sestre ni v tem, da bolnika prisili k opustitvi njegovih prehranjevalnih navad in ga nadzira, ampak da mu pomaga pri odločitvi, kako in kdaj je pripravljen navade opustiti (Šolc, 2003). V zdravstveni vzgoji je osnovni instrument vzgoje pogovor med zdravstvenimi delavci in pacienti, samo med zdravstvenimi delavci in tudi med pacienti, česar pa se premalo zavedamo. Pogovor je podlaga za spretnosti medsebojnega komuniciranja. Medosebna komunikacija se uporablja pri stiku zdravstvenega delavca in posameznika ali njegove družine, ki na ta način dobivajo informacije in navodila ter lahko rešijo nejasnosti, kar je velikokrat zelo pomembno za nadaljnji potek zdravljenja. Razumljiva medosebna komunikacija mora biti preprosta (kratka, prepoznavna, konkretna), pregledna (povezana, bistvena, razčlenjena, postopna, logična), jedrnata (malo besed, mnogo informacij) in zanimiva (neposredna, osebna, s primeri, vizualizirana). V vsakdanjem zasebnem in poklicnem življenju si je treba prizadevati za odprto komunikacijo, ki pomeni pot v zaupanje, omogoča individualnost, varnost in pripadnost. Pogoj je, da je sporazumevanje spontano, strpno, spoštljivo in iskreno (Hoyer, 2005). 21

5 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA 5.1 Raziskovalna vprašanja Raziskovalno vprašanje št. 1: Kdaj se anketiranim težave z zgago najpogosteje pojavljajo? Raziskovalno vprašanje št. 2: Kako anketirani lajšajo svoje težave, ki jih povzroča zgaga? Raziskovalno vprašanje št. 3: Kako pogosto imajo anketirani težave z zgago? Raziskovalno vprašanje št. 4: Kako težave, ki jih povzroča zgaga, vplivajo na način življenja? 5.2 Raziskovalne metode Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik s 15 vprašanji zaprtega tipa in 3 vprašanji pol odprtega tipa. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft Excel ter jih ponazorili z grafi. Z uporabo domače in tuje literature smo predstavili teoretična izhodišča in primerjali pridobljene podatke. 22

5.3 Postopki zbiranja podatkov Podatke smo zbirali osebno. Raziskavo smo izvedli v občini Sv. Tomaž. Naključno izbrane občane smo seznanili z namenom raziskave in jim razdelili anketne vprašalnike. 5.4 Raziskovalni vzorec Vprašalnik smo razdelili 100 naključno izbranim ženskam in moškim, ki živijo v občini Sv. Tomaž in so stari 18 let in več. Zaradi manjšega števila anketiranih so podatki namenjeni izključno v namene diplomske naloge in jih ne moremo posploševati. 5.5 Raziskovalno okolje Raziskavo smo izvedli v občini Sv. Tomaž v mesecu novembru in decembru 2013. 5.6 Etični vidik Anketirane smo seznanili z namenom raziskave. Pridobljene podatke smo uporabili izključno za izdelavo diplomske naloge. Vsem sodelujočim smo omogočili anonimnost in možnost odklonitve sodelovanja v anketnem vprašalniku. Upoštevan je Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 23

6 REZULTATI Pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultati opravljene raziskave so predstavljeni z grafom in kratko besedno interpretacijo. GRAF 1: Spol anketiranih 38% 62% Moški Ženske V raziskavo je bilo zajetih 100 anketiranih, kar predstavlja 100 %. Od tega je bilo 38 (38 %) moških in 62 (62 %) žensk. GRAF 2: Starost anketiranih 15% 6% 5% 34% 18-29 let 30-39 let 40-49 let 50-59 let 60-69 let 23% 17% 70-79 let Graf prikazuje starost anketiranih. 35 (34 %) anketiranih je starih 18 29 let, 30 39 let 18 (17 %), 40 49 let 24 (23 %), 50 59 let 16 (15 %), 60 69 let 6 (6 %), 5 (5 %) anketiranih pa je starih 70 79 let. 24

GRAF 3: Izobrazba anketiranih 27% 1% 22% Osnovnošolska Srednješolska Višja/visokošolska Magisterij Doktorat 50% Polovica anketiranih, 50 (50 %), ima srednješolsko izobrazbo, 27 (27 %) jih ima višjo/visokošolsko izobrazbo, 22 (22 %) anketiranih ima osnovnošolsko izobrazbo, 1 (1 %) anketiranec ima dokončan magisterij, nihče (0 %) od anketiranih nima doktorata. GRAF 4: Zaposlitev anketiranih 6% 10% 23% Da Ne Se še izobražujem Upokojen 61% Več kot polovica anketiranih, 61 (61 %), je zaposlenih, 23 (23 %) anketiranih je brez zaposlitve, 6 (6 %) anketiranih se še izobražuje in 10 (10%) anketiranih je upokojenih. 25

GRAF 5: Kajenje anketiranih 31% Da Ne 69% 34 (31 %) anketiranih je kadilcev, 76 (69 %) pa je nekadilcev. GRAF 6: Uživanje alkohola 47% 53% Da Ne 52 (47 %) anketiranih uživa alkohol, 58 (53 %) pa jih je navedlo, da alkohola ne uživajo. 26

GRAF 7: Seznanjenost z boleznijo 15% 5% Da Ne Sem že slišal zanjo 80% Graf prikazuje poznavanje GERB, krajše ji rečemo tudi zgaga ali refluks. 52 (80 %) anketiranih pozna GERB, 3 (5 %) bolezni ne poznajo in 10 (15 %) anketiranih je že slišalo za GERB. GRAF 8: Posredovanje informacij 21% 10% 35% 34% Medicinska sestra Zdravnik Farmacevt Prijatelji, znanci Mediji 0% Pri tem vprašanju so anketirani imeli možnost obkrožiti več navedenih odgovorov. Graf prikazuje, kdo je anketiranim posredoval informacije o GERB. Največ anketiranih, 36 (35 %), je dobilo informacije o bolezni od prijateljev in znancev, 35 (34 %) od zdravnika, 22 (21 %) anketiranih je odgovorilo, da so informacije o bolezni dobili iz medijev, 11 (10 %) jih je dobilo informacije od medicinske sestre, nihče (0 %) pa ni dobil informacij o bolezni od farmacevta. 27

GRAF 9: Težave z zgago 27% Da Ne 73% Na vprašanje, ali so anketirani že kdaj imeli težave z zgago, je 73 (73 %) anketiranih odgovorilo, da imajo težave z zgago, 27 (27 %) jih je navedlo, da težav z zgago niso imeli. Anketiranci, ki so na vprašanje odgovorili z»ne«, so zaključili z reševanjem ankete, saj se nadaljnja vprašanja nanašajo na težave, ki jih povzroča zgaga. GRAF 10: Časovna opredelitev glede pogostosti težav z zgago 6% 15% Vsak dan Enkrat na teden Enkrat na mesec 16% Večkrat na leto 63% Pri tem in vseh naslednjih vprašanjih sodelujejo samo anketiranci, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili, da so že imeli težave z zgago. Teh je 73, kar predstavlja 100 %, saj se vsa nadaljnja vprašanja nanašajo na težave, ki jih povzroča zgaga. Graf prikazuje, kako pogosto se težave pri anketiranih pojavljajo. 4 (6 %) sodelujoči so navedli, da imajo težave vsakodnevno, 11 (15 %) jih ima težave enkrat tedensko, 12 (16 %) jih ima težave enkrat na mesec in največ, 46 (63 %), jih ima težave večkrat letno. 28

GRAF 11: Pojavljanje zgage glede na letni čas 22% 20% Spomladi Poleti Jeseni Pozimi 29% 29% Graf prikazuje, v katerem letnem času se anketiranim težave z zgago najpogosteje pojavljajo. Možnih je bilo več odgovorov. 16 (20 %) jih je navedlo, da imajo največ težav spomladi, 17 (22 %) jih ima težave pozimi, največkrat obkrožena odgovora na vprašanje, v katerem letnem času se težave z zgago najpogosteje pojavljajo, sta bila poleti in jeseni. Oba odgovora je obkrožilo 23 (29 %) anketiranih. GRAF 12: Najpogostejše pojavljanje zgage 17% 3% 1% 3% Po obroku Zjutraj Ponoči Kadar sem pod stresom Odvisno od prehrane 20% 50% Ob naporu Po zaužitju alkohola 6% Na vprašanje pol odprtega tipa, ki se glasi, kdaj se težave z zgago najpogosteje pojavljajo, pri katerem so anketirani imeli možnost obkrožiti več navedenih odgovorov, je polovica 29

anketiranih, 39 (50 %), odgovorila»po obroku«. 16 (20 %) jih ima najpogosteje težave ponoči, 13 (17 %) jih je navedlo, da ima največje težave, kadar so pod stresom, 5 (6 %) anketiranih ima težave najpogosteje zjutraj. Pod drugo sta 2 (3 %) od sodelujočih navedla»odvisno od prehrane«, prav tako 2 (3 %) sta odgovorila»po zaužitju alkohola«in 1 (1 %)»ob naporu«. GRAF 13: Ukrepi anketiranih, kadar se pojavijo težave z zgago Obiščem zdravnika 18% 7% 3% 4% 36% Upoštevam dieto oz. se izgibam hrane, ki mi povzroča težave Ne storim ničesar Vzamem tableto Pijem vodo Jem kruh 32% Graf prikazuje vprašanje pol odprtega tipa, pri katerem so imeli anketirani navedenih več možnih odgovorov. Na vprašanje, kaj naredite, ko se pojavijo težave, ki jih povzroča zgaga, je največ anketiranih, 27 (36 %), odgovorilo, da upošteva dieto oz. se izogiba hrane, ki jim povzroča težave. 24 (32 %) jih navaja, da ne storijo ničesar, 3 (3 %) anketirani so navedli, da ob pojavu težav obiščejo zdravnika. 13 (18 %) anketiranih vzame tableto, 5 (7 %) jih pije vodo, 2 (3 %) sta navedla, da ob težavah jesta kruh. 30

GRAF 14: Vpliv zgage na način življenja 14% 18% Vpliva na vsakodnevno slabše počutje in storilnost 3% 0% Vpliva na slabšo storilnost na delovnem mestu Vpliva na izogibanje družbi in prijateljem 15% Poslabša spanec 50% Povzroča izogibanje hrani in pijači, ki jo imam rad Ne vpliva Graf prikazuje vprašanje pol odprtega tipa, kako GERB vpliva na način življenja anketiranih. Polovica anketiranih, 38 (50 %), se izogiba hrani in pijači, ki jo ima rada. 14 (18 %) anketiranih je navedlo, da bolezen vpliva na vsakodnevno slabše počutje in storilnost, 11 (15 %) jih navaja, da poslabša spanec, 2 (3 %) sta navedla, da vpliva na slabšo storilnost na delovnem mestu, nihče (0 %) od anketiranih pa ni obkrožil, da bi težave z zgago povzročale izogibanje družbi in prijateljem. Kar 11 anketiranih je (14 %) navedlo, da bolezen ne vpliva na njihov način življenja. GRAF 15: Poznavanje ukrepov za spremenjen način življenja 23% Da Ne 77% 56 (77 %) anketiranih navaja, da pozna ukrepe za spremenjen način življenja, 17 (23 %) pa jih navaja, da teh ukrepov ne pozna. 31

GRAF 16: Upoštevanje ukrepov za spremenjen način življenja Izogibam se hrani z veliko maščob, kavi, začimbam, čokoladi Izogibam se kajenju in alkoholu 19% 31% Izogibam se ozkim oblačilom 13% Spim in počivam z dvignjenim vzglavjem Izogibam se pogostemu sklanjanju 9% 8% 4% 3% 13% Izogibam se dvigovanju težkih bremen Imam več manjših obrokov dnevno Ne upoštevam nobenega od ukrepov Graf prikazuje, katere od navedenih ukrepov za spremenjen način življenja anketirani upoštevajo. Anketirani so lahko izbrali več navedenih odgovorov. Največ, 32 (31 %), jih navaja, da se izogibajo hrani z veliko maščob, kavi, začimbam, čokoladi; 13 (13 %) se jih izogiba kajenju in uživanju alkohola, 3 (3 %) so potrdili, da se izogibajo ozkim oblačilom, 4 (4 %) anketirani spijo in počivajo z dvignjenim vzglavjem, 8 (8 %) se jih izogiba pogostemu sklanjanju, 9 (9 %) se jih izogiba dvigovanju težkih bremen, 14 (13 %) jih ima več manjših obrokov dnevno in kar 20 (19 %) jih navaja, da ne upoštevajo nobenega od ukrepov za spremenjen način življenja. 32

GRAF 17: Način, s katerim bi želi anketirani pridobiti dodatne informacije o bolezni 12% 32% Individualni razgovor z zdravnikom/ medicinsko sestro Zloženka 56% Predavanje v manjši skupini Na vprašanje, kako bi želeli anketirani pridobiti dodatne informacije o bolezni, je več kot polovica sodelujočih, 40 (56 %), odgovorilo da z zloženko, 23 (32 %) jih želi, da bi dodatne informacije pridobili z individualnim razgovorom z zdravnikom ali medicinsko sestro, 9 (12 %) pa bi želelo sodelovati na predavanju v manjši skupini. GRAF 18: Obisk pri zdravniku zaradi težav z zgago 32% Da Ne 68% Na vprašanje, ali so anketirani zaradi težav z zgago že kdaj obiskali zdravnika, jih je 23 (32 %) odgovorilo pritrdilno, 50 (68 %) jih navaja, da zaradi težav z zgago ni še nikdar obiskalo zdravnika. 33