REPUBLIKA SLOVENIJA STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ANKETA O PORABI ENERGIJE IN GORIV V GOSPODINJSTVIH ZA LETO 2010 Poročilo pripravila: Teja Rutar Datum: april 2012 1/18
Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju... 4 1 Ustreznost... 7 1.1 Opis uporabljenih administrativnih virov... 7 1.1.1 Izvor in prvotni namen podatkov... 7 1.1.2 Način prevzema podatkov... 7 1.1.3 Ujemanje referenčnih datumov... 7 1.2 Uporabniki podatkov iz raziskovanja... 7 1.2.1 Ključni uporabniki podatkov iz raziskovanja... 7 1.2.2 Komuniciranje z uporabniki... 7 1.3 Delež manjkajočih statistik... 7 2 Točnost ocen... 8 2.1 Vzorčne napake... 8 2.1.1 Postopek za izračun vzorčne napake... 8 2.1.2 Vzorčna napaka... 8 2.1.3 Pojasnila... 8 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak... 8 2.2 Pristranskost zaradi zajema... 9 2.2.1 Postopek za izračun pristranskosti... 9 2.2.2 Pristranskost... 9 2.2.3 Pojasnila... 9 2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje pristranskosti... 9 2.3 Nevzorčne napake... 9 2.3.1 Napake zaradi neodgovora... 9 2.3.1.1 Stopnja neodgovora enote... 9 2.3.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke... 9 2.3.1.3 Stopnja neuspešnega povezovanja spremenljivke... 9 2.3.1.4 Uporabljeni postopki v primeru neodgovora... 9 2.3.1.5 Delež vstavljenih (imputiranih) podatkov... 10 2.3.1.6 Uporabljeni postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora... 10 2.3.2 Napake pokritja... 10 2.3.2.1 Napake zaradi nadpokritja... 10 2.3.2.2 Napaka zaradi podpokritja... 10 2.3.2.3 Ukrepi za zmanjšanje napak zaradi pokritja... 10 2.3.3 Merske napake... 10 2.3.3.1 Kontrole za zaznavanje napak... 10 2.3.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak... 11 2.3.3.3 Uporabljeni postopki v primeru napak... 11 2.3.3.4 Delež urejanja podatkov... 11 2.3.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak... 11 2.3.4 Stopnja skladnosti virov... 11 3 Pravočasnost in točnost objave... 12 3.1 Pravočasnost objave... 12 3.1.1 Pravočasnost prve objave... 12 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov... 12 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti... 12 3.2 Točnost objave... 12 3.2.1 Točnost prve objave... 12 3.2.2 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje točnosti objav... 12 2/18
4 Dostopnost in jasnost informacij... 13 4.1 Dostopnost informacij... 13 4.1.1 Uporabljeni načini za izkazovanje rezultatov... 13 4.1.2 Delež uporabljenih načinov... 13 4.2 Jasnost izkazanih informacij... 13 4.2.1 Oblike izkazovanja podatkov... 13 4.2.1.1 Tiskane publikacije... 13 4.2.1.2 Spletna objava... 13 4.2.1.3 Druge oblike izkazovanja rezultatov... 14 4.2.2 Izkazani rezultati... 14 4.2.3 Nivo podrobnosti izkazovanja rezultatov... 14 4.2.4 Metapodatki... 14 4.2.5 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov... 14 5 Primerljivost statistik... 15 5.1 Časovna primerljivost... 15 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst... 15 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti... 15 5.1.3 Drugi dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost... 15 5.2 Krajevna primerljivost... 15 5.2.1 Primerljivost z drugimi članicami Evropskega statističnega sistema... 15 5.3 Desezoniranje... 15 6 Skladnost... 16 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 16 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov... 16 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 16 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki... 16 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja... 16 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja... 16 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki... 17 6.2.3 Razlogi za večje razlike... 17 7 Stroški in obremenitve... 18 7.1 Stroški raziskovanja za urad... 18 7.2 Obremenitev poročevalskih enot... 18 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev... 18 3/18
0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Namen raziskovanja Namen Ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG) je ugotavljanje strukture končne rabe energije in goriv v gospodinjstvih po energetskih virih in namenih rabe. V okviru te ankete se zbirajo tudi podatki o električnih napravah in osebnih avtomobilih. Pravna podlaga za raziskovanje Raziskovanje poteka na podlagi Zakona o državni statistiki in veljavnega letnega programa statističnih raziskovanj. Enote opazovanja Enota opazovanja je stanovanje, v katerem prebiva anketirano gospodinjstvo. Predmet tega raziskovanja so zasebna stanovanja, zato oseb, ki živijo v kolektivnih gospodinjstvih (samostan, dom za starejše, zavod za usposabljanje itd. ne zajemamo v anketo in ne morejo odgovarjati. Prav tako za raziskovanje niso ustrezni vikendhišice in počitniška stanovanja. Zajetje Vzorčni okvir za anketo je Centralni register prebivalstva. Med osebami v registru se izberejo osebe, stare 18 ali več let. Z naslovom izbrane osebe je določeno stanovanje, o katerem želimo zbirati podatke. Te podatke nam sporoči oseba, ki živi v tem stanovanju; najbolje je, da na anketo odgovarja oseba, ki je najbolje seznanjena s porabo energije in goriv. Vzorec za anketo je stratificiran dvostopenjski. Eksplicitno je stratificiran po tipih naselja (po velikosti in deležu kmečkih gospodarstev) in po statističnih regijah, implicitno pa glede na prisotnost kmetijske dejavnosti, glede na glavni vir ogrevanja v stavbi, glede na starost stavbe in glede na število stanovanj v stavbi. V anketni vzorec za leto 2010 je bilo izbranih 6.000 oseb. Zbiranje podatkov Podatki se zbirajo s kombiniranim načinom anketiranja: po telefonu iz anketnega studia in z anketiranjem na terenu z vprašalniki na prenosnih računalnikih. Ključne spremenljivke Ključne spremenljivke pri tem raziskovanju so porabljene količine energije in goriv v gospodinjstvih, npr. količina porabljenega kurilnega olja, zemeljskega plina, lesnih goriv ipd. Ključne statistike Ključne statistike pri tem raziskovanju so: - skupna poraba energije in goriv v slovenskih gospodinjstvih v njihovih naravnih enotah po posameznih energetskih virih: o ekstra lahko kurilno olje (t), o zemeljski plin (1.000 Sm 3 ), o drva polena (t), o lesni sekanci (t), o lesni peleti (t), o lesni briketi (t), o lesni ostanki (t), 4/18
o utekočinjeni naftni plin (t), o električna energija (GWh), o premog (t), o daljinska toplota (TJ), o sončna energija (TJ) in o geotermalna energija (TJ). - skupna poraba energije in goriv v slovenskih gospodinjstvih v energijskih enotah po posameznih energetskih virih in namenih porabe (ogrevanje prostorov, ogrevanje sanitarne vode, kuhanje, drugo). Definicije in pojasnila Stanovanje je fizični prostor, v katerem živijo člani gospodinjstva. Je vsaka gradbeno povezana celota, namenjena za stanovanje. Obsega eno ali več sob z ustreznimi pomožnimi prostori (s kuhinjo, kopalnico, straniščem, predsobo, shrambo itd.) ali brez teh prostorov in ima vsaj en posebni vhod. Običajno ima vsako gospodinjstvo svoje stanovanje, lahko pa si dve ali več gospodinjstev deli eno stanovanje. Načini ogrevanja stanovanj: - Lokalno ogrevanje je način ogrevanja, pri katerem je vir toplote v prostoru, ki ga ogrevamo. Navadno je namenjeno samo za en prostor, in ta prostor lahko ogrevamo neodvisno od drugih prostorov. Za lokalno ogrevanje uporabljamo: kamine (odprte, zaprte), peči (lončene, litoželezne, jeklene, na olje, na plin, na drva). Uporabljamo tudi peči na elektriko; te so lahko sevalne (običajno v kopalnicah), konvekcijske (z ventilatorji ali brez ventilatorjev) in akumulacijske. - Pri etažnem centralnem ogrevanju se toplota proizvaja v eni peči centralni kurilni napravi (ne glede na vir: plin, kurilno olje itd.) za celotno stanovanje. Iz tega sistema se tako ogrevata samo eno stanovanje ali ena etaža. - Pri centralnem ogrevanju se toplota proizvaja v eni peči centralni kurilni napravi za celotno stavbo. Iz tega sistema se tako ogreva več stanovanj ali etaž. - Pri daljinskem ogrevanju se toplota proizvaja zunaj stavbe, v posebnem obratu. Pri tovrstnem ogrevanju gre lahko za daljinsko ogrevanje iz toplarne, ki ga izvaja posebno podjetje za distribucijo, ali pa ima več stavb skupno kotlovnico/kurilnico. Načini ogrevanja sanitarne vode: - pri lokalnem ogrevanju se sanitarna voda ogreva z električnimi grelniki (bojlerji), plinskimi grelniki ipd. - Pri centralnem ogrevanju se sanitarna voda ogreva v sistemu za ogrevanje stanovanja (etažno centralno ogrevanje ali centralno ogrevanje). - Pri daljinskem ogrevanju se sanitarna voda ogreva zunaj stavbe, v posebnem obratu toplarni ali v skupni kurilnici za več stavb. Sprejemniki sončne energije (sončni kolektorji) so naprave za pretvarjanje sončne energije v toploto, namenjene samo za ogrevanje sanitarne vode ali za ogrevanje sanitarne in ogrevalne vode. Toplotne črpalke so naprave, ki izkoriščajo toploto okolice in jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in/ali za segrevanje sanitarne vode. Glede na vir, ki ga toplotne črpalke uporabljajo, ločimo naslednje vrste teh naprav. Toplotne črpalke zrak/voda ohlajajo zunanji zrak (v nekaterih primerih tudi notranji zrak, npr. velike kleti za vino, hrano itd.), ogrevajo pa ogrevalno (radiatorsko) in sanitarno vodo. Toplotna 5/18
črpalka zemlja/voda izkorišča toploto iz zemlje. Toplotna črpalka voda/voda izkorišča toploto površinskih in podtalnih voda. Toplotne črpalke zrak/zrak izkoriščajo toploto zunanjega zraka. Toplotne črpalke zrak/zrak ogrevajo notranji zrak bivalnih prostorov, ne moremo pa z njimi ogrevati sanitarne vode. Energijska nalepka je enostaven grafični prikaz najpomembnejših podatkov o rabi energije in drugih standardiziranih podatkov za posamezne gospodinjske aparate. Od junija 2002 dalje je tudi v Sloveniji obvezno označevanje določenih vrst gospodinjskih aparatov na podlagi Pravilnika o energijskih nalepkah za določene vrste gospodinjskih aparatov (Uradni list RS, št. 104/01) in temu podrejenih predpisov. Z dnem 20. 12. 2010 je začela veljati nova evropska energetska nalepka za hladilnozamrzovalne aparate, pralne in pomivalne stroje ter televizorje. Nova nalepka omogoča možnost prikaza dodatnih razredov A+, A++, A+++ ter univerzalno nejezikovno komuniciranje s piktogrami. Obdelava podatkov Podatki se zbirajo na podlagi vzorca, nato pa podatke v skladu z ustrezno statistično metodologijo ocenimo (utežimo) na celotno populacijo. Natančnejši opis metode in postopek uteževanja sta opisana v točki 2.3.1.4. Podatki, zbrani z anketo, služijo kot del vhodnih podatkov za model rabe energije v gospodinjstvih; ta model so razvili na Inštitutu Jožef Stefan, ki tudi sodeluje pri raziskovanju. Objavljanje rezultatov Rezultate objavljamo letno v prvi objavi z naslovom Poraba energije in goriv v gospodinjstvih. Anketo izvajamo vsaka 3 leta, v vmesnih letih objavljamo podatke, ki jih izračunamo s pomočjo prej omenjenega modela. Rezultate prikazujemo v absolutnih številih in v deležih. Desezioniranih podatkov ne objavljamo. Vprašalnik Vprašalnik je dostopen na spletnem naslovu: http://www.stat.si/doc/vprasalniki/apegg- VPR_2010.pdf Metodološka pojasnila Metodološka pojasnila so dostopna na spletnem naslovu: http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/18-154-mp.htm 6/18
1 Ustreznost Ustreznost opisuje, do katere stopnje statistični podatki zadovoljujejo potrebe uporabnikov. Stopnja ustreznosti je določena glede na to, ali so na voljo vsi statistični podatki, ki jih uporabniki potrebujejo, in do katere mere objavljeni podatki in prav tako tudi uporabljeni koncepti (definicije, klasifikacije) ustrezajo potrebam uporabnikov. 1.1 Opis uporabljenih administrativnih virov 1.1.1 Izvor in prvotni namen podatkov Raziskovanje poteka na podlagi podatkov, zbranih z anketo, in ne na podlagi administrativnih virov. 1.1.2 Način prevzema podatkov Glej 1.1.1. 1.1.3 Ujemanje referenčnih datumov Glej 1.1.1. 1.2 Uporabniki podatkov iz raziskovanja 1.2.1 Ključni uporabniki podatkov iz raziskovanja Tabela 1.1: Ključni uporabniki podatkov iz raziskovanja Javni sektor Ministrstva, agencije, lokalne energetske agencije. Gospodarski subjekti Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko. Znanost, raziskovanje in izobraževanje Inštitut Jožef Stefan, Gozdarski inštitut Slovenije, univerze, raziskovalci. Splošna javnost Študentje, dijaki. Mediji STA, Delo, Dnevnik, različni spletni mediji. Tuji uporabniki Eurostat, OECD, IEA. Notranji uporabniki Oddelek za statistiko okolja in energetike. Splošna segmentacija uporabnikov SURS-a je dostopna na spletni strani http://www.stat.si/doc/drzstat/ank/segmentacija_2003.pdf 1.2.2 Komuniciranje z uporabniki Neposredno komuniciranje z uporabniki poteka po telefonu in po elektronski pošti ter na sejah Sosveta za statistiko energetike. Poleg predstavnikov oddelka za statistiko okolja in energetike SURS ga sestavljajo še predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Javne agencije RS za energijo, Agencije RS za okolje, Urada za makroekonomske analize in razvoj, Agencije za prestrukturiranje energetike, Gospodarske zbornice Slovenije, Inštituta Jožef Stefan in podjetij ELES, Geoplin, Geoplin plinovodi, OMV Slovenija, Petrol in Adriaplin. Sestajajo se na 18 mesecev. Več informacij o vsebini dela tega sosveta je na voljo na spletnem naslovu: http://www.stat.si/drz_stat_sosveti_seznam.asp?sosvet=04 1.3 Delež manjkajočih statistik Za to raziskovanje ni z uredbo ali regulativo predpisanih statistik, zato je delež manjkajočih statistik enak 0. 7/18
2 Točnost ocen Točnost ocen je definirana kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave, in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo. 2.1 Vzorčne napake 2.1.1 Postopek za izračun vzorčne napake Ker v raziskovanje niso vključene vse enote ciljne populacije, ampak le izbran slučajni vzorec enot, se pri ocenah pojavijo vzorčne napake. Velikost vzorčne napake določajo vzorčni načrt, velikost vzorca in variabilnost podatkov. Ocene so zato različno natančne. Vzorčne napake izračunavamo s pomočjo koeficienta variacije (CV). Uporabnike podatkov opozorimo na manj natančne ocene tako, da te ocene opremimo s posebno oznako, včasih pa jih sploh ne objavimo. 2.1.2 Vzorčna napaka V tabeli 2.1 so prikazane ocene in koeficienti variacije (CV) za ključne statistike tega raziskovanja za leto 2010. Tabela 2.1: Ocene in koeficienti variacije za ključne statistike Poraba Poraba lesa (polena) (t) 1.450.677 2,9 Poraba lesnih sekancev (t) 14.508 25,5 Poraba lesnih peletov (t) 5.217 35,7 Poraba lesnih briketov (t) 3.101 32,4 Poraba lesnih ostankov (t) 28.625 19,2 Poraba kurilnega olja (t) 244.493 3,9 Poraba utekočinjenega naftnega plina (t) 25.901 6,3 Poraba zemeljskega plina (1.000 sm 3 ) 76.645 11,0 Poraba električne energije (GWh) 2.730 1,5 Poraba premoga (t) 630 83,4 Poraba petroleja (1.000 l) 26 100,0 CV 2.1.3 Pojasnila Če je CV ocene: - 10 % ali manj (CV <= 10 %), je ocena dovolj natančna, zato je objavljena brez omejitve, - v intervalu od 10 % do vključno 30 % (10 % < CV <= 30 %), je ocena manj natančna, in je označena s črko M, - več kot 30 % (CV > 30 %), je ocena premalo natančna za objavo, zato je nadomeščena s črko N. 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak Visoki koeficienti variacije se pojavljajo pri manj razširjenih energentih; to je posledica velikosti vzorca. Za zmanjšanje vzorčnih napak bi bilo treba vzorec povečati. Posebnih ukrepov za zmanjšanje vzorčnih napak za zdaj nimamo. 8/18
2.2 Pristranskost zaradi zajema 2.2.1 Postopek za izračun pristranskosti Ker raziskovanje poteka na izbranem slučajnem vzorcu enot, se pristranskost zaradi zajema ne izračunava. 2.2.2 Pristranskost Glej 2.2.1. 2.2.3 Pojasnila Glej 2.2.1. 2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje pristranskosti Glej 2.2.1. 2.3 Nevzorčne napake 2.3.1 Napake zaradi neodgovora 2.3.1.1 Stopnja neodgovora enote Tabela 2.2: Stopnja neodgovora enote 2010 Število ustreznih enot 5.818 Število neodgovorov 1.873 Stopnja neodgovora 32,2 % 2.3.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke Neodgovor spremenljivke pomeni, da anketirana oseba na določeno vprašanje ni znala ali ni želela odgovoriti. Vstavili (imputirali) smo približno 20 % spremenljivk. Povprečna stopnja neodgovora spremenljivk je bila 2-odstotna. Le za osem spremenljivk je bila stopnja neodgovora več kot 10-odstotna. Največ odgovorov je manjkalo pri vprašanju o mesečno porabljeni količini električne energije (60 %). Ta podatek smo ocenili s pomočjo mesečnega izdatka za električno energijo; stopnja neodgovora pri tem podatku je bila namreč le nekaj več kot 4-odstotna. 2.3.1.3 Stopnja neuspešnega povezovanja spremenljivke Ker se raziskovanje izvaja s pomočjo anketiranja in torej ne poteka na podlagi podatkov iz administrativnih virov, je bila stopnja neuspešnega povezovanja spremenljivke enaka 0. 2.3.1.4 Uporabljeni postopki v primeru neodgovora Podatke zberemo na podlagi vzorca, nato pa jih v skladu z ustrezno statistično metodologijo ocenimo na celotno populacijo. Osnova za ocene so podatki enot, ki so vključene v vzorec in pri katerih dobimo podatke. Podatki so uteženi zaradi izboljšanja reprezentativnosti vzorca, in sicer tako, da ta kar najbolje predstavlja populacijo, ki jo raziskujemo. Podatke smo utežili zaradi neenake verjetnosti izbora stanovanj, zaradi neodgovora in zaradi prilagoditve znanim populacijskim vrednostim. Za prilagoditev smo uporabili statistične regije, tipe naselij ter podatke iz Registra nepremičnin glede števila naseljenih stanovanj, starosti in tipa stavbe ter glavnih načinov ogrevanja stanovanj. 9/18
2.3.1.5 Delež vstavljenih (imputiranih) podatkov Vstavili (imputirali) smo vse ciljne spremenljivke, za katere so manjkali podatki oz. pri katerih je bila stopnja neodgovora približno 20-odstotna. 2.3.1.6 Uporabljeni postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora Vsa gospodinjstva, ki živijo v izbranih stanovanjih, prejmejo pred prihodom anketarja obvestilno pismo s prilogo (primeri položnic za električno energijo in zemeljski plin), v katerem jih obvestimo o anketarjevem prihodu in o namenu ter vsebini ankete. Anketiranci so tudi obveščeni, kateri podatki nas zanimajo, zato se lahko vnaprej pripravijo na odgovarjanje. Prizadevamo si, da bi bilo neodgovorov čim manj; anketarje tudi poučujemo, kako naj se vedejo, kadar posamezniki zavračajo anketiranje, in kako naj izbrane osebe na prijazen način prepričajo, da sodelujejo. 2.3.2 Napake pokritja 2.3.2.1 Napake zaradi nadpokritja Med 6.000 enotami v vzorcu je bilo neustreznih 182 (ali 3 %). Neustrezne enote so na primer nenaseljena stanovanja, vikendhišice, če gospodinjstvo živi v takem stanovanju manj kot 12 mesecev, ali enote, za katere se izkaže, da gre za institucijo, ali za skupinsko gospodinjstvo, ali za poslovni prostor. Tabela 2.3: Stopnja nadpokritja 2010 Število enot v adresarju 6.000 Število neustreznih enot 182 Stopnja nadpokritja 3 % 2.3.2.2 Napaka zaradi podpokritja Do napak zaradi podpokritja pride, ker se nekatere enote populacije ne vključijo v vzročni okvir. V vzorčni okvir se tako ne vključijo stanovanja in tam stanujoča gospodinjstva, v katerih nima nobena oseba prijavljenega stalnega bivališča. 2.3.2.3 Ukrepi za zmanjšanje napak zaradi pokritja Delež neustreznih enot v zajemu skušamo zmanjšati s pripravo zajema opazovanih enot, in sicer tako, da v postopke vključimo čim več virov informacij, s katerimi skušamo natančneje ugotoviti, katere enote so v času določitve zajema za naše raziskovanje še ustrezne. 2.3.3 Merske napake 2.3.3.1 Kontrole za zaznavanje napak Anketiranje se izvaja s pomočjo računalnika, zato se vneseni podatki lahko sproti preverjajo; v program so namreč vgrajena vnaprej določena pravila, t. i. logične kontrole podatkov, na podlagi katerih se preverjajo vneseni podatki. S t. i. lahkimi in težkimi logičnimi kontrolami tako preprečujemo napačen vnos podatkov. Pri vnosu vrednosti, ki je malo verjetna, se na zaslonu pojavi opozorilo anketarju, da je vrednost, ki jo je vnesel, malo verjetna, vendar mogoča. Če gre za napako, anketar vneseno vrednost ustrezno popravi; če pa je vnesena vrednost pravilna, jo potrdi (lahka kontrola). Kadar pride do nelogične napake (če npr. anketar skuša vnesti neustrezen odgovor), se na zaslonu pojavi opozorilo, da gre za težko napako. Anketar ne more nadaljevati vnosa podatkov, dokler ne odpravi napake (težka kontrola). 10/18
2.3.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak Do merskih napak lahko pride, če anketiranci napačno odgovorijo (nepoznavanje odgovorov, nerazumevanje vprašanj) ali če anketarji napačno vnesejo podatke. 2.3.3.3 Uporabljeni postopki v primeru napak Napake, ki jih zaznamo, se odpravljajo sproti pri vnosu podatkov (glej 2.3.3.1) ali pa naknadno pri pregledovanju zbranih podatkov. 2.3.3.4 Delež urejanja podatkov V procesu obdelave smo popravili nekaj izstopajočih vrednosti. Delež popravkov pri teh spremenljivkah je znašal manj kot 0,5 %. Največ popravkov je bilo pri mesečnem izdatku za električno energijo (2 %). 2.3.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak Največje število merskih napak se pojavi v fazi zbiranja in vnašanja podatkov. Merske napake skušamo zmanjšati na več načinov: - da anketirancem pošljemo obvestilno pismo in jim v njem razložimo namen in način izvajanja ankete ter njeno vsebino. Anketiranci so obveščeni, kateri podatki nas zanimajo, in se lahko vnaprej pripravijo na odgovarjanje; - da anketarje poučimo o tem delu, preden ga začnejo opravljati (tehnična in vsebinska navodila); - da pripravimo čim bolj razumljiv vprašalnik in natančne logične kontrole. 2.3.4 Stopnja skladnosti virov Stopnja skladnosti virov se pri tem raziskovanju ne izračunava, ker se noben podatek za opazovane spremenljivke ne pridobiva iz dveh ali več različnih virov. 11/18
3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost objave meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se podatki nanašajo, in datumom objave. Točnost objave meri časovni razmik med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov; ta je določen bodisi v koledarju objav ali v pravni podlagi raziskovanja. Če se omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bila objava točna. 3.1 Pravočasnost objave 3.1.1 Pravočasnost prve objave Tabela 3.1: Pravočasnost prve objave Referenčno obdobje 1. 9. 2009 1. 9. 2010 Datum objave 12. 7. 2011 Časovni razmik T + 314 dni 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov Začasni podatki se pri omenjenem raziskovanju ne objavljajo. V prvi objavi objavljeni podatki so hkrati tudi končni. V določenih primerih se ti zaradi osveževanja uporabljenega modela z novejšimi podatki pozneje lahko tudi spremenijo. 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti Glej 3.1.2. 3.2 Točnost objave 3.2.1 Točnost prve objave Tabela 3.2: Točnost prve objave Referenčno obdobje 1. 9. 2009 1. 9. 2010 Napovedani datum objave 23. 6. 2011 Dejanski datum objave 12. 7. 2011 Časovni razmik 19 dni 3.2.2 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje točnosti objav Do zamude pri objavi rezultatov je prišlo zaradi tehničnih težav. Ker se je raziskovanje izvajalo kot pilotni projekt, predhodno nismo imeli zanesljivih podatkov o trajanju posameznih faz raziskovanja; tudi to je vplivalo na zamudo pri objavi. Na podlagi izvedenega projekta pa smo lahko predvideli in določili natančne roke za izvedbo posameznih faz raziskovanja v prihodnosti, zato zamud pri objavi rezultatov v prihodnosti ne pričakujemo več. 12/18
4 Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost statističnih podatkov opisuje možnosti, ki so na voljo uporabnikom za enostaven dostop do statističnih podatkov. Nanaša se na fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabnikom: kje in kako je podatke mogoče dobiti, v kolikšnem času bodo na voljo, koliko stane posamezna storitev (jasen cenik storitev), pogoji za uporabo podatkov (avtorske pravice), dostopnost mikropodatkov in metapodatkov, dostopnost v različnih formatih. Jasnost statističnih podatkov opisuje enostavnost razumevanja podatkov za uporabnike. Nanaša se na informacijsko okolje, v katerem so podatki predstavljeni: ali so podatki opremljeni s primernimi metodološkimi pojasnili in so ustrezno predstavljeni z grafičnimi prikazi ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o točnosti podatkov in o omejitvah uporabe, ali so uporabnikom po potrebi dostopne dodatne informacije. 4.1 Dostopnost informacij 4.1.1 Uporabljeni načini za izkazovanje rezultatov Tabela 4.1: Načini za izkazovanje rezultatov Zap. št. Načini Spletna objava 1 (npr. Prva objava, E-objava) 2 Objava v podatkovnem portalu SI-STAT DA Objava v interaktivnih spletnih orodjih (npr. Interaktivni statistični atlas Slovenije, Tematska 3 kartografija) NE 4 Posredovanje že zbranih podatkov na zahtevo uporabnikov DA 5 Podatki, dosegljivi prek telefonskega odzivnika NE Splošne tiskane publikacije 6 (npr.: Statistični letopis, Slovenija v številkah) DA Tematske tiskane publikacije 7 (npr. v zbirkah Statistične informacije, Brošure) DA Zunanje baze podatkov 8 (npr. Arhiv družboslovnih podatkov, baza Eurostata, OECD-ja) DA 9 Statistično zaščiteni mikropodatki NE 10 Predhodni dostop do podatkov glede na standardni protokol NE Uporabljeno 4.1.2 Delež uporabljenih načinov Za izkazovanje rezultatov je bilo uporabljenih 6 načinov za izkazovanje rezultatov (ali 60 %). 4.2 Jasnost izkazanih informacij 4.2.1 Oblike izkazovanja podatkov 4.2.1.1 Tiskane publikacije Podatki so objavljeni v Statističnem letopisu 2011. 4.2.1.2 Spletna objava Podatke iz tega statističnega raziskovanja objavljamo v prvi statistični objavi z naslovom Poraba energije in goriv v gospodinjstvih (v zbirki Prva objava), hkrati pa jih objavimo tudi v podatkovnem portalu SI-STAT. V objavi so prikazani najpomembnejši poudarki iz raziskovanja o porabi energije in goriv v gospodinjstvih glede na energetski vir in namen, o DA 13/18
porabi električne energije, o opremljenosti stanovanj z električnimi napravami in podatki o osebnih avtomobilih. 4.2.1.3 Druge oblike izkazovanja rezultatov Drugih oblik izkazovanja rezultatov ne uporabljamo. 4.2.2 Izkazani rezultati Podatki so prikazani v absolutnih številkah in v deležih. V prvi objavi izkazani rezultati so prikazani v tabelah in tudi v obliki grafov. 4.2.3 Nivo podrobnosti izkazovanja rezultatov Rezultati so prikazani za Slovenijo kot celoto. Vzorec je premajhen, da bi omogočal izračun in objavo rezultatov za nižje prostorske enote. Objavljeni so podatki o porabi energije in goriv (po namenih in vrstah energetskih virov), podatki o porabi električne energije (po namenih), podatki o načinih ogrevanja stanovanj in sanitarne vode (po tipih ogrevanja in energetskih virih), podatki o opremljenosti stanovanj z žarnicami (po posameznih vrstah žarnic), podatki o opremljenosti stanovanj z električnimi napravami in podatki o njihovih energijskih razredih (po posameznih vrstah naprav), podatki o številu prevoženih kilometrov in porabi goriv osebnih avtomobilov glede na prostornino in vrsto goriva ter nekaj splošnih kazalnikov porabe energije in goriv (opremljenost stanovanj s klimatskimi napravami, sprejemniki sončne energije, toplotnimi črpalkami itd.). 4.2.4 Metapodatki Za uporabnike podatkov, pridobljenih s tem raziskovanjem, so pripravljena metodološka pojasnila. Ta vsebujejo opis namena raziskovanja, opis načina zbiranja in obdelave podatkov itd. Metapodatki so objavljeni na spletni strani: http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/18-154-mp.htm 4.2.5 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Raziskovanje je bilo v letu 2010 prenovljeno, zato novi ukrepi za izboljšanje jasnosti rezultatov za zdaj niso predvideni. 14/18
5 Primerljivost statistik Primerljivost statistik meri razlike, ki se pojavijo zaradi uporabe različnih statističnih konceptov (klasifikacij, definicij, ciljne populacije) ali različnih statističnih metod pri izračunu statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih. 5.1 Časovna primerljivost 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst Anketa o porabi energije in goriv v gospodinjstvih se je izvajala že v letih 1997 in 2003. Tokratna izvedba raziskovanja temelji na spremenjeni metodologiji, zato podatki niso neposredno primerljivi s predhodnimi. Podatki se bodo odslej objavljali letno. Za zdaj so podatki o porabi energije in goriv po namenu in vrsti energetskega vira, podatki o rabi električne energije ter podatki o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode na voljo za leti 2009 in 2010, drugi podatki pa za leto 2010. 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti Glej 5.1.1. 5.1.3 Drugi dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Glej 5.1.1. 5.2 Krajevna primerljivost 5.2.1 Primerljivost z drugimi članicami Evropskega statističnega sistema Podatki niso primerljivi s podatki drugih držav članic Evropskega statističnega sistema, ker metodologije za to raziskovanje ni predpisala EU. Sicer se v posameznih državah članicah izvajajo različni pilotni projekti, ki jih sofinancira Eurostat,vendar v različnih obsegih in na podlagi različnih metodologij. 5.3 Desezoniranje Postopki desezioniranja se pri tem raziskovanju ne uporabljajo. 15/18
6 Skladnost Skladnost pri statistikah ugotavlja primernost statističnih podatkov za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike. Opisuje omejitve pri povezovanju statistik iz različnih virov, ki so posledica uporabe različnih statističnih postopkov. 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov Objavljeni podatki so hkrati tudi končni podatki, kljub temu pa se zaradi osveževanja uporabljenega modela v določenih primerih lahko pozneje tudi spremenijo. 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Glej 6.1.1. 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki Glej 6.1.1. 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja Podatki o porabi energije in goriv v gospodinjstvih se zbirajo tudi v okviru drugih statističnih raziskovanj s področja energetike. Podatki niso neposredno primerljivi s podatki iz Ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih, ker je metodologija zbiranja podatkov drugačna; te podatke o oskrbi z energijo namreč posredujejo našemu uradu distribucijske službe in prodajalci. Podatki o porabi energije in goriv v gospodinjstvih se zbirajo tudi z Raziskavo energetske učinkovitosti Slovenije (REUS), ki jo izvaja zasebno podjetje (Informa Echo) skupaj s člani Mreže poslovno-družbene koristnosti Sinergija in z vsakoletnimi različnimi pristopniki k raziskavi. Tudi ti rezultati niso neposredno primerljivi zaradi različne metodologije. Poleg tega se REUS bolj kot na količine porabljene energije in goriv osredotoča na ravnanje z energijo. Podatki o opremljenosti z (nekaterimi) električnimi napravami se na SURS zbirajo tudi v okviru Ankete o porabi v gospodinjstvih in Ankete o življenjskih pogojih. Raziskovanja med seboj niso neposredno primerljiva zaradi različnih metodologij. Poleg tega se podatki APEGG nanašajo na stanovanja, podatki APG in AŽP pa na gospodinjstva. 16/18
6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki Tabela 6.1: Primerjava podatkov iz APEGG s podatki o oskrbi z energijo iz drugih statističnih raziskovanj s področja energetike PODATKI O OSKRBI ENERGETSKI VIR APEGG (2010) Z ENERGIJO (2010) Ekstra lahko kurilno olje (t) 244.493 267.000 Zemeljski plin (1000 Sm 3 ) 76.645 140.000 Les polena (t) 1.450.677 Lesni sekanci (t) 14.508 Lesni peleti (t) 5.217 Lesni briketi (t) 3.101 Lesni ostanki (t) 28.625 Utekočinjeni naftni plin (t) 25.901 33.000 Električna energija (GWh) 2.730 3.219 Premog (t) 630 Petrolej (1000 l) 26 ni podatka Vir. SURS Tabela 6.2: Primerjava podatkov iz APEGG glede deležev stanovanj 1) s posameznimi električnimi napravami s podatki iz APG in AŽP ELEKTRIČNA NAPRAVA APEGG (2010) APG (2009) AŽP (2010) Pralni stroj 92 96,9 98 Sušilnik za perilo 20,4 26,2 Pralno-sušilni stroj 6 Hladilnik ali kombinirani hladilnik 99,3 98,3 (hladilnik) Zamrzovalna skrinja ali omara 55,8 80,3 Pomivalni stroj 49,5 50,2 Pečica 76,3 Mikrovalovna pečica 50,2 52,7 Televizija 96,9 97,4 (barvni televizor), 5,5 (črno-beli televizor) 98 (barvni televizor) Osebni računalnik 61 63,7 66 Osebni avtomobil 80,6 80,3 81 Ni podatka. 1) Podatki iz APG in AŽP se nanašajo na gospodinjstva. Vir: SURS 6.2.3 Razlogi za večje razlike Glej 6.2.1. 17/18
7 Stroški in obremenitve Stroški in obremenitve anketiranih oseb in poslovnih subjektov niso samostojna komponenta kakovosti, so pa pomemben dejavnik pri ocenjevanja kakovosti, saj običajno vplivajo na vse druge komponente kakovosti. 7.1 Stroški raziskovanja za urad Tabela 7.1: Stroški raziskovanja (za urad) Število porabljenih delovnih ur 3.500* Število poročevalskih enot, ki bi morale izpolniti vprašalnik 6.000 Periodika raziskovanja Letna Število vprašalnikov na leto (skupaj) 6.000 *V število porabljenih ur so zajete ure redno zaposlenih na SURS med trajanjem projekta (18 mesecev), manjka podatek o številu ur, ki jih je porabil podizvajalec (IJS). Poleg redno zaposlenih je pri telefonskem anketiranju sodelovalo 34 anketarjev; ti so v 21 dneh anketiranja opravili 1431,5 ure. Pri terenskem anketiranju je sodelovalo 34 anketarjev (podatkov o številu ur, ki so jih opravili ti anketarji, nimamo). Anketa je bila v letu 2010 izvedena s finančno pomočjo Eurostata (»grant«), in sicer je ta financiral 50 % stroškov raziskovanja. Odslej bo anketa vključena v redno delo našega urada. 7.2 Obremenitev poročevalskih enot Tabela 7.2: Obremenitev poročevalskih enot Število poročevalskih enot, ki so izpolnile vprašalnik 3.945 Letno število vprašalnikov na enoto 1 Čas, porabljen za en vprašalnik (ure) 0,25 Celoten porabljeni čas (ure) 986,25 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev Tokratna izvedba raziskovanja je vključevala tudi popolno metodološko in izvedbeno prenovo, zato je bil obseg dela precej povečan. V prihodnosti tako pričakujemo, da bo obseg porabljenih ur manjši, še posebej v letih, ko se anketa ne bo izvajala in se bodo podatki pripravili le z modeliranjem. Poročevalske enote bi lahko nekoliko razbremenili tudi z dodatno izboljšavo vprašalnika, pa tudi za anketiranje bi se tako posledično porabilo manj časa. 18/18