LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MISLINJA OBČINA MISLINJA ŠOLSKA CESTA MISLINJA LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MISLINJA

Transkripcija

1 OBČINA MISLINJA ŠOLSKA CESTA MISLINJA LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MISLINJA

2 Naslov Lokalni energetski koncept občine Mislinja Naročnik Občina Mislinja Šolska ceste Mislinja Izvajalec GeoM Matjaž Breznik s.p. Prostorske in informacijske storitve Šmartno 19 A 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu t: e: info@geom.si Številka projekta 1 Datum izdelave November 2011 Vodja projekta s strani naročnika Vodja projekta s strani izdelovalca Drago Pogorevc, višji svetovalec za investicije Matjaž Breznik, abs. geo. Strokovni sodelavci Milan Breznik, inž.el. Gorazd Divjak Zalokar, uni.dipl.geo. Maja Oblak, uni.dipl.geo. 2

3 Kazalo vsebine 1. UVOD Pogoste kratice Definicije izrazov Namen in cilji lokalnega energetskega koncepta Zakonske podlage Slovenska zakonodaja Evropska zakonodaja Metodologija in potek izdelave LEK Predstavitev občine Mislinja ANALIZA OBSTOJEČE RABE ENERGIJE Stanovanja Občinska stanovanja Javne stavbe Podjetja Skupna raba energije ANALIZA RABE ENERGIJE Stanje električnega omrežja Raba električne energije Gospodinjstva Industrija in storitve Javna razsvetljava Skupna raba električne energije Kotlovnice ANALIZE EMISIJ PROMET ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE Stanovanja Javne stavbe Podjetja PREDVIDENA RABA ENERGIJE IN NAPOTKI ZA OSKRBO IDEJNA ZASNOVA DALJINSKEGA OGREVANJA NA LESNO BIOMASO (DOLB) V OBČINI MISLINJA POTENCIAL OBNOVLJIVIH VIROV Biomasa

4 Bioplin Lesna biomasa iz gozdov Primer dobre prakse PROJEKT GETEKO Sončna energija Geotermalna energija Energija vetra Primer dobre prakse - PROJEKT VETRNICA Vodna energija CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA Določitev ciljev energetskega koncepta Splošni cilji energetskega koncepta PREDLOGI SPLOŠNIH UKREPOV Stanovanja Javni sektor Seznam ukrepov za javne stavbe Podjetja in industrija AKCIJSKI NAČRT Prioritetni cilji Prenova javne razsvetljave Imenovanje občinskega energetskega upravljavca Informiranje Izobraževanje Dolgoročni program osveščanja in promocije Vpeljava energetskega knjigovodstva SEZNAM TABEL, SLIK IN GRAFIKONOV VIRI PRILOGE Priloga A: Priporočila za projektiranje, izvedbo in obratovanje javne razsvetljave Priloga B: Projekt GETEKO Priloga C: Hidrološko hidravlično poročilo reke Mislinja Priloga D: Občinski energetski upravljavec Priloga E: Program in vsebine energetskega dneva občine Mislinja Priloga F: Energetski pregledi stavb Priloga G: Termovizija stavb Priloga H: Zapisniki sestankov

5 1. UVOD Zaradi vse večjega onesnaževanja našega okolja in potencialnega zviševanja cen energije proizvedene iz neobnovljivih virov je vedno bolj prisotna potreba po odgovornosti lokalne skupnosti in posledično posameznika do okolja v katerem živimo. Energetika in posledično raba vseh energentov je pomembno področje današnjega časa, katerega zavedanje ljudi postaja vse bolj pomembno kako se oskrbovati z energijo v smislu varovanja okolja, zniževanje vplivov na okolje, izboljšanje bivalnih pogojev, uporabo vseh vrst obnovljivih virov energije in znižanja vseh možnih stroškov za energetsko oskrbo. Ker večine teh dejavnosti ne more opraviti posameznik je tako področje energetike in varovanje okolja družbena dejavnost in njena odgovornost. Zaradi potrebe po visokem zavedanju in mednarodnih obveznosti so v naši državi prav tako sprejeti ukrepi, ki zahtevajo izboljšanje energetskega stanja. Sprejeta sta bila dva osnovna in pomembna dokumenta: Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS št. 57/04) in Energetski zakon (Ur. l. RS št. 27/07). Ta zakon usmerja in nalaga občinam izvajanje programov učinkovite rabe energije, uporabo obnovljivih virov energije, k zmanjševanju energetske odvisnosti od zunanjih dobaviteljev energije, energetski učinkovitosti uporabljene energije in zanesljivosti uporabljenih virov energije. Te naloge zahtevajo izdelavo lokalne strategije rabe energije oziroma izdelavo dokumenta LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT - LEK. S tem dokumentom je občina generator in zgled svojim občanom in vsem dejavnostim, ki se izvajajo na območju občine. S pomočjo LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA občina pomaga najti prave rešitve in poti pri reševanju problematike oskrbe z varčno in učinkovito rabo energije. LEK je dokument, ki občino, njene prebivalce in dejavnosti usmerja k sistematskemu oblikovanju in vzdrževanju podatkov o porabi in rabi energije. Na osnovi teh podatkov je možno uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE), energijsko učinkovitost posameznikov, skupnosti v občini in dejavnosti ter možnost uvajanja obnovljivih virov energije (OVE). Odgovorni na občini (župan in občinska uprava) se morajo zavedati, da je dolgoročno načrtovanje energetske učinkovitosti izrabe energije ključni element dolgoročnega gospodarskega razvoja občine in osnova za znižanje vplivov na okolje in energetske odvisnosti. Trajnostna energetska politika je vodilo k celovitem pristopu usklajene obravnave področja energetike, varstva okolja, podnebnih sprememb in regionalnega razvoja. 5

6 V izvajanje LEK-a morajo biti dejavno vključene vse službe občine, odgovorni v družbenih dejavnostih (direktorji), občinski svetniki, lastniki in vodstveni kader podjetij ter dejavnosti v občini. Vsi sodelujoči imajo dolžnost vplivanja na vsebino LEK-a in še dolžnost osveščanja sodelavcev in vseh ostalih prebivalcev občine. Smisel dokumenta LEK Na področju varstva okolja se zaradi uvajanja evropske zakonodaje pojavljajo omejitve onesnaževanja okolja. V letu 2008 je Evropska komisija sprejela obsežen zakonodajni paket o podnebnih spremembah in rabi energije. S podnebno-energetskim svežnjem predpisov se naj bi zagotovilo zmanjšanje emisij za 20 % in delež obnovljivih virov energije dosegel 20 % v končni porabi energije do leta Energetska učinkovitost oziroma učinkovita raba energije je podpora trajnostnemu razvoju države. Resolucija o nacionalnem energetskem programu /ReNEP/ (Ur. l. RS št.: 57/2004) opredeljuje LEK kot temeljni planski dokument, ki mora v skladu z energetskim zakonom oblikovati dolgoročni načrt razvoja rabe energije v lokalni skupnosti. Energetski zakon (Ur. l. 27/2007 in 70/2008) nalaga občinam obvezno izdelavo in sprejem LEK-a, ki je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju rabe energije, vključuje ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote, električne energije in možnosti izrabe obnovljivih virov (biomasa, energija sonca, vodna energija in geotermalna energija). Pomen dokumenta LEK kot dokument ima velik pomen in je potreben pogoj pri različnih razpisih za nepovratna sredstva pri vlaganjih v različne projekte kateri s svojimi ukrepi izboljšajo učinkovitost rabe energije, zmanjšajo okoljsko onesnaževanje in uvajajo obnovljive vire energije. 6

7 1.1. Pogoste kratice AC - avtocesta a-na leto (angl. annual) ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje AURE Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije DIIP Dokument identifikacije investicijskega projekta DO Daljinsko ogrevanje DOLB - Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso ELKO Ekstra lahko kurilno olje GF Gozdni fondi GVŽ Glava velike živine GWh Gigavatna ura JAPP Javni avtobusni potniški promet JR Javna razsvetljava kv Kilovolt kva Kilovolt - amper kw Kilovat kwh Kilovatna ura LEA - Lokalna energetska agencija/agentura LEK Lokalni energetski koncept MFE Mala fotonapetostna elektrarna MHE Mala hidroelektrarna MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP - Ministrstvo za okolje in prostor MŠŠ Ministrstvo za šolstvo in šport MWh Megavatna ura NEP - Nacionalni energetski program NGD Načrtovana gojitvena dela NN omrežje Nizko napetostno omrežje NPVO Nacionalni program varstva okolja OPN Občinski prostorski načrt OPVO - Občinski program varstva okolja OŠ Osnovna šola OVE Obnovljivi viri energije PLDP - Povprečni letni dnevni promet RP Razdelilna postaja RS Republika Slovenija RTP Razdelilna transformatorska postaja SCI - Posebna ohranitvena območja (Special conservation areas SCI) SM Stopnja motorizacije SN omrežje Srednje napetostno omrežje SODO - Sistemski operater distribucijskega omrežja SOPO - Sistemski operater prenosnega omrežja SPTE - Soproizvodnja toplotne in električne energije SSE Sprejemniki sončne energije 7

8 STV Sanitarna topla voda SURS - Statistični urad Republike Slovenije TČ Toplotna črpalka TJ Terajoule TP Transformatorska postaja UNP Utekočinjen naftni plan URE Učinkovita raba energije VN omrežje Visoko napetostno omrežje ZD Zdravstveni dom ZP - Zemeljski plin ZPN - Zakon o prostorskem načrtovanju ZVO Zakon o varstvu okolja 8

9 1.2. Definicije izrazov Za lažje razumevanje sledečih izrazov v LEK podajamo naslednje definicije: Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju LEK): je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne ter uporabo obnovljivih virov energije (definicija iz energetskega zakona). Izraz»lokalni energetski koncept«je uvedel energetski zakon, sicer je pa to sinonim za izraz»občinske energetske zasnove«, ki ga tudi uporabljamo. V nadaljevanju besedila bomo uporabljali izraz»lokalni energetski koncept«. Akcijski načrt: je načrt aktivnosti lokalne skupnosti na področjih URE in izrabe OVE za obdobje veljavnosti LEK. Vsebuje načrt aktivnosti, terminski ter finančni načrt. V načrtu aktivnosti na kratko opredelimo posamezne aktivnosti, ter odgovorne za izvedbo. V finančnem načrtu opredelimo načrt financiranja posamezne aktivnosti. V terminskem načrtu opišemo časovno zaporedje izvajanja posamezne aktivnosti. Lokalna energetska agencija/agentura (v nadaljevanju LEA): je zadolžena za promocijo in pospeševanje izboljševanja energijske učinkovitosti ter uvajanje obnovljivih virov energije na določenem zaokroženem območju. Na območjih, ki so pokrita z LEA, le-ta prevzame koordiniranje LEK. Koordinator projektov OVE in URE: imenuje se v primerih, kjer je prisotna LEA; zadolžen je za pomoč pri izvajanju posameznih projektov iz akcijskega načrta LEK. Imenuje ga župan. Glavni nosilec izvajanja LEK: oseba/institucija, ki je odgovorna za izvajanje akcijskega načrta LEK. To je bodisi lokalna energetska agencija bodisi občinski energetski upravljavec. Prevzame izvajanje LEK, ko je ta izdelan. Usmerjevalna skupina: je skupina, ki izdeluje LEK, v kolikor ga lokalna skupnost izdeluje sama, oziroma skupina, ki usmerja izvajalca izdelave LEK, v kolikor lokalna skupnost za izdelavo LEK sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem. Občinski energetski upravljavec: je odgovorna oseba v občini, ki je določena kot nosilec izvajanja akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta, če v samoupravni lokalni skupnosti ni lokalne energetske agencije. 9

10 Biomasa: je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki. Lesna biomasa: k lesni biomasi uvrščamo gozdne ostanke (vejevje, krošnje, debla majhnih premerov ter nekakovosten les, ki ni primeren za industrijsko predelavo), ostanke pri industrijski predelavi lesa (žaganje, krajniki, lubje, prah itd.) in kemično neobdelan les (produkti kmetijske dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že uporabljen les in njegovi izdelki). Daljinsko ogrevanje: je dobava toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, ki se uporablja za ogrevanja ali hlajenje prostorov ter za pripravo sanitarne vode. Distribucija: je transport goriv ali električne energije po distribucijskem omrežju. Primarna energija: je energija, ki je skrita v nosilih energije energentih (v nafti, plinu, premogu, lesu). Sekundarna energija: je energija, ki smo jo dobili s pretvorbo iz primarne energije (na primer, električna energija iz premoga v termoelektrarni). Upoštevane so izgube pretvorbe. Končna energija: je energija, ki jo dobi uporabnik. Upoštevane so izgube prenosa. Koristna energija: je energija za zadovoljevanje potreb uporabnika, na primer toplota na električni kuhalni plošči. Upoštevane so izgube pri pretvorbi električne v toplotno energijo. Soproizvodnja toplote in električne energije (v nadaljevanju SPTE) ali kogeneracija. Kogeneracijski sistemi so sistemi, ki pridobivajo iz istega primernega energetskega vira hkrati električno in toplotno energijo. Za te sisteme je značilen visok izkoristek. Trigenereacija (ali poligeneracija) je soproizvodnja toplotne in električne energije in hladu. 10

11 Toplogredni plini: so plini, ki preprečujejo sevanje toplote iz Zemlje v vesolje in zato povzročajo segrevanje ozračja in s tem učinek tople grede. Toplogredna plina sta na primer ogljikov dioksid (CO 2 ) in metan (CH 4 ). Študija izvedljivosti: je namenjena podrobnejši preučitvi izvedljivosti projektov oskrbe z energijo oziroma učinkovite rabe energije s tehnološkega, ekonomskega, okoljevarstvenega in finančnega vidika. S kakovostno investicijsko dokumentacijo znižamo tveganja, sicer nujno povezana z naložbenimi projekti, ter omogočajo vlagateljem kapitala in kreditodajalcem, da enakopravno vrednotijo različne naložbene projekte. Energetski pregled podjetja: obsega pregled podjetja glede oskrbe in rabe energije, identifikacijo možnih ukrepov za učinkovito ravnanje z energijo in analizo tehnične in ekonomske izvedljivosti ukrepov z določitvijo dosegljivih prihrankov in potrebnih naložb. Z energetskim pregledom vodstvo in odgovorni za gospodarjenje z energijo dobijo natančen vpogled v strukturo in stroške porabe energije in nabor prioritetnih organizacijskih in investicijskih ukrepov za učinkovito rabo energije, na osnovi katerega lahko izdelajo operativni program izvajanja predlaganih ukrepov. Energetski pregled javnih stavb: Zajema analizo rabe energije podjetja in/ali zgradbe, ter nabor ekonomsko, okoljsko in tehnično ovrednotenih ukrepov učinkovite rabe energije in uvedb obnovljivih virov energije. 11

12 1.3. Namen in cilji lokalnega energetskega koncepta Lokalni energetski koncept - LEK celovito poda možnosti in predlaga rešitve na področju oskrbe z energijo v občini. Upošteva se dolgoročni razvoj občine na vseh področjih in razpoložljive kapacitete energentov oziroma virov energije. LEK je namenjen celovitemu osveščanju, informiranju in izobraževanju uporabnikov energije na področju učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virov energije (OVE) ter pripravi učinkovitih rešitev pri uvajanju izbranih ukrepov. LEK obsega analizo obstoječega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize je možno predlagati bodoče koncepte energetske oskrbe na vseh področjih rabe energije. Poudarek je na možnosti uporabe lokalnih energetskih virov (kogeneracija, vodni viri, sončna energija, energija vetra, geotermalna energija, ). LEK v svojem zaključku zajema akcijski načrt, terminski plan in vrednotenje izbranih ukrepov, kateri se izdela skupno s pomočjo akcijske skupine, župana, občinske uprave, izbranih občinskih odborov in občinskega sveta. Tako izdelan akcijski načrt ima večjo verjetnost izpeljave ukrepov in projektov, če so določeni tudi nosilci. LEK omogoča: izbiro in določitev ciljev načrtovanja rabe energetskih virov v lokalni skupnosti, pregled dosedanjega stanja na področju uporabe in izrabe energetskih virov, izbor možnih ukrepov za učinkovito rabo energetskih virov ter posledično izboljšanje stanja okolja, izbor in oblikovanje različnih postopkov in alternativnih rešitev bodočega možnega razvoja energetske oskrbe lokalne skupnosti, izdelavo predlogov, skupno z vsemi akterji lokalne skupnosti, kratkoročne in dolgoročne politike rabe energije (kratkoročna energetska politika za obdobje petih let in dolgoročna energetska politika za obdobje desetih let), način spremljanja, dokumentiranja in ugotavljanja sprememb oziroma trenda na področju rabe energetskih virov in posledično okoljskega stanja, možnost povečanja zanesljive oskrbe z energijo v lastnem okolju, v okolju in v občini postopno izvajanje politike energetske samozadostnosti. 12

13 LEK je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike, ker predlaga načine s pomočjo katerih se lahko uresničijo učinkovite, gospodarne in okolju prijazne rešitve pri energetskih storitvah za gospodinjstva, javne ustanove, podjetja in dejavnosti v občini. Vsi izbrani konkretni učinki so merljivi za potrditev pravilnosti izbranih ukrepov. LEK osnovni cilji: učinkovita raba energije na vseh področjih, možnost uvajanja lokalnih obnovljivih virov energije (OVE), (lesna biomasa, soproizvodnja toplote in električne energije, sončna energija, bioplin, vodna energija in geotermalna energija, energija vetra), zmanjšanje obremenitve okolja, uvajanje daljinskega ogrevanja, zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, zmanjšanje rabe energije končnih uporabnikov, uvedba energetskih pregledov vseh potencialnih objektov, uvedba energetskega knjigovodstva in energetskega menedžmenta za javne stavbe, uvedba učinkovitega načina osveščanja vseh občanov o URE in OVE, uvedba učinkovitega načina informiranja vseh občanov o energetski politiki v občini, uvedba učinkovitega načina izobraževanja o URE in OVE v občini za vse prebivalce, možnost uvedbe energetskega svetovanja. 13

14 1.4. Zakonske podlage Januarja 1996 je državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, kjer so prvič omenjene energetske zasnove na lokalnem nivoju. Resolucija je vključevala osnove energetske politike v skladu z energetsko politiko EU, tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, področje učinkovitejše rabe energije, varstvo okolja in uporabo obnovljivih virov energije. Septembra leta 1999 je bil sprejet Energetski zakon (Ur. l. RS št. 79/99 in 8/00), kjer je izraz občinska energetska zasnova nadomestil lokalni energetski koncept. Energetski zakon sicer določa, da so občine dolžne usklajevati svoje dokumente na lokalni ravni z nacionalnimi dokumenti in energetsko politiko Republike Slovenije. Maja 2004 sprejeta Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS, št. 57/04) predstavlja dolgoročno nacionalno strategijo na področju energetike in opredeljuje lokalni energetski koncept kot temeljni planski dokument, ki določa dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo, izkoriščanje lokalnih virov energije, zmanjševanje vplivov na okolje in zmanjševanje javnih izdatkov. Trenutno je v pripravi nov nacionalni energetski program, ki je v času izdelave energetskega koncepta v javni razpravi. Aprila 2009 je bila v ta namen izdana Zelena knjiga za nacionalni energetski program za Slovenijo. Energetski zakon je bil prvič dopolnjen leta 2004 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona EZ-A, Ur. l. RS št. 51/04), nato leta 2006 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona EZ-B, Ur.l. RS št. 118/06). Čistopis zakona je bil objavljen v letu 2007: Energetski zakon Uradno prečiščeno besedilo EZ-UPB2, Ur. l. RS 27/07. Ponovno je bil dopolnjen leta 2008 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-C, Ur. l. RS št. 70/08) ter leta 2010 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-D, Ur. l. RS št. 22/2010), ki je uvedel določevanje območjih z obveznim ogrevanjem objektov na obnovljive vire energije. Najpomembnejši dokument za pripravo lokalnega energetskega koncepta je Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS št. 74/09), ki določa obvezne vsebine, način priprave, spremljanja in vrednotenja dejavnosti, ki izhajajo iz lokalnega energetskega koncepta. Poleg navedenega morajo biti pri sestavi LEK-a upoštevani še naslednji pravilniki: Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Ur. l. RS št. 93/2008). Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o spodbujanju učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije (Ur. l. RS št. 25/2009). Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 52/2010). 14

15 Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS št. 77/2009). Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS št. 35/2008). Poleg navedenih pravilnikov na smernice in vsebine lokalnega energetskega koncepta posredno in neposredno vplivajo zakonodajni dokumenti na nacionalni in evropski ravni. Najpomembnejši so navedeni v nadaljevanju Slovenska zakonodaja Zaradi aktualnosti energetske problematike imamo v Sloveniji trenutno v postopku priprave nov Energetski zakon in Nacionalni energetski program za obdobje do leta Predlog zakona prenaša v slovenski pravni red delno ali v celoti devet direktiv in tri uredbe Evropske komisije, največ iz t.i. tretjega energetskega paketa ter pravni instrumentarij za izvedbo nacionalnega energetskega programa, ki je bil v javni obravnavi do 15. septembra Je eden najobsežnejših predlogov zakona v vsej slovenski zakonodajni zgodovini, saj vsebuje preko 560 členov (Energetski zakon EZ-1, 2011). Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) /EZ-UPB2/ Ur. l. RS št. 27/07 Na področju lokalnih skupnosti in lokalnih energetskih konceptov energetski zakon določa naslednje: o Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati porabo energije in način oskrbe ter te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. o Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept, s katerim določi način prihodnje oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let. o Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov se izvaja s programi izobraževanje, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem lokalnih energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi ter s finančnimi in drugimi spodbudami. o Lokalne skupnosti izvajajo programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti na osnovi izdelanih 15

16 lokalnih energetskih konceptov. Za izvajanje teh programov lahko lokalna skupnost pridobi državne spodbude, če ima izdelan lokalni energetski koncept. o Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: - decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, - soproizvodnja električne energije in toplote z visokim izkoristkom, - daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, - toplotne črpalke. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obstajajo pa primeri, v katerih študije ni potrebno izdelati in eden od teh so tudi stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v lokalnem energetskem konceptu. Trenutno je v pripravi nov predlog energetskega zakona, ki je bil do 1. oktobra 2011 v javni obravnavi. Predlog predvideva LEK za enega od temeljnih dokumentov, s katerim je določena energetska politika RS (Energetski zakon EZ-1, 2011). Resolucija o Nacionalnem energetskem programu /ReNEP/ Ur. l. RS št. 57/04 Resolucija določa, da je LEK temeljni planski dokument, ki v skladu z nacionalnim energetskim programom opredeljuje dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energetskih virov, to je obnovljivih virov, odpadne toplote z industrijskih procesov, odpadkov ipd., zagotavlja zmanjšanje vplivov na okolje in nenazadnje znižuje javne izdatke. V pripravo in izvajanje LEK je vključena vrsta akterjev, od lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb, podjetij za oskrbo z energijo do občanov, nevladnih organizacij in drugih. LEK določata dva predpisa in sicer predpis, ki uvaja obvezno načrtovanje gospodarjenja z energijo v mestnih občinah in občinah z več kot pet tisoč prebivalci in določa postopke in obvezne vsebine LEK ter predpis, ki opredeljuje območja, kjer je obvezna analiza možnosti rabe biomase v sistemih daljinskega ogrevanja. Upravljavci vseh novih in tudi obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja morajo obvezno koristiti OVE, razen če s študijo izvedljivosti utemeljijo ekonomsko in okoljsko sprejemljivejši način ogrevanja. Če izkoriščanje biomase ekonomsko ni upravičeno, lahko vgradijo kotel na fosilna goriva, v tem primeru morajo s študijo izvedljivosti preveriti možnost soproizvodnje toplote in električne energije. 16

17 Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje , sklep vlade 2007 Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje za (AN-URE) je bil izdelan na osnovi 14. člena Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkoviti rabi končne energije in energetskih storitvah ter razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS. To je prvi od treh akcijskih načrtov. Ostala dva je potrebno izdelati v letu 2011 oziroma Z AN-URE bo Slovenija v obdobju dosegla kumulativne prihranke v višini najmanj 9 % glede na izhodiščno rabo končne energije ali najmanj GWh. Prihranki bodo doseženi z raznimi sektorsko specifičnimi ter horizontalnimi in večsektorskimi ukrepi v vseh sektorjih (gospodinjstva, široka raba, industrija in promet). Dejansko bodo doseženi večji kumulativni prihranki končne energije, saj se bo v okviru AN-URE izvajala tudi vrsta ukrepov URE, predvsem horizontalnih, katerih učinke bo mogoče enoznačno ovrednotiti na osnovi enotne metodologije, ki bo pripravljena na nivoju EU. V obdobju bo doseženih 1184 GWh prihranka (2,5 % izhodiščne porabe). Od tega bo 97 % prihranka energije doseženega z ukrepi za učinkovito rabo fosilnih goriv, električne energije in daljinske toplote, 3 % prihranka pa z ukrepi za učinkovito rabo obnovljivih virov energije ter s prihranki zaradi uvedbe sistemov za soproizvodnjo električne energije in toplote. Zelena knjiga za Nacionalni energetski program Slovenije, Posvetovalni dokument za javno obravnavo Namen zelene knjige je spodbuditi javno razpravo o strateških vprašanjih razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 za oblikovanje kvalitetnih izhodišč novega nacionalnega energetskega programa. V okviru sprejetega podnebno-energetskega paketa na ravni EU sta za Slovenijo opredeljena dva zavezujoča cilja in sicer: leta 2020 naj bi v rabi končne energije delež energije iz obnovljivih virov znašal 25 %, v rabi končne energije v prometu 10 % in še za 20 % izboljšati energetsko učinkovitost do Ocenjuje se, da Slovenija ne izpolnjuje zastavljenih ciljev in da bo poleg spodbujanja rabe obnovljivih virov nujna tudi umiritev rasti porabe energije. Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) /ZVO-1-UPB1/ Ur. l. RS št. 39/06, 70/08, 108/09 Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) je bil sprejet leta Kasneje so sledile njegove spremembe in dopolnitve, Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, UPB1, Ur. l. RS št. 39/2006) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B, Ur. l. RS št. 70/2008 in ZVO-1C, Ur. l. RS št. 108/09). V zakonu so opredeljeni cilji varstva okolja, ki so zapisani v 2. členu zakona v katerih je opredeljena tudi zmanjšana raba energije in večja izraba obnovljivih virov energije. Zakon v 12. členu predpisuje državi in lokalni samoupravni skupnosti, da morata spodbujati dejavnosti varstva okolja, ki preprečuje ali zmanjšuje obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki zmanjšujejo porabo snovi in rabo energije. 17

18 Sestavine Lokalnega energetskega koncepta, pa morajo biti implementirane tudi v občinski program varstva okolja. Zakon o urejanju prostora ZUreP-1, Ur. l. RS št.110/02, 8/03 Zakon o urejanju prostora lahko posredno povežemo z lokalnim energetskim konceptom in sicer preko določil, ki urejajo občinske prostorske akte. Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur. l. RS št. 33/2007) opredeljuje kot komunalno opremo objekte in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko na območjih, kjer je priključitev obvezna. Splošneje pa zakon v svoji vsebini državi in samoupravni lokalni skupnosti narekuje, da s prostorskim načrtovanjem omogoči kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostni rabi naravnih dobrin in drugih virov ter celostno ohranjanje kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. V okviru priprave strateškega dela občinskega prostorskega načrta je potrebno določiti tudi zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega lokalnega pomena. To določa 7. člen Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij Ur. l. RS, št.: 99/2007. V sklop zasnove gospodarske javne infrastrukture sodi tudi energetska infrastruktura, kamor štejemo javno razsvetljavo, plinovod in toplovod, ki so obravnavani v lokalnem energetskem konceptu. V 15. členu (2. točka) tega pravilnika je določeno tudi, da se v OPN za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določa oz. prikaže območja podrobnejše namenske rabe prostora. Tudi tu je potrebno navajati energetsko infrastrukturo, ki je izgrajena oz. se predvideva njena izgradnja. V Pravilniku so v 23. členu opredeljeni tudi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki določajo med drugim tudi način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnih energetskih konceptov Evropska zakonodaja Med pomembnejše direktive s področja energetike, ki neposredno vplivajo na slovensko zakonodajo in cilje lokalnega energetskega koncepta, so: Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, 2002/91/ES, 2010/31/EU Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS, 2006/32/ES Direktiva o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS, 2004/8/ES 18

19 Direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo, 2001/77/ES, 2009/28/ES. Evropska komisija je sicer junija 2011 predstavila zakonodajni predlog nove Direktive o energetski učinkovitosti, ki bo temeljila na obstoječi Direktivi o soproizvodnji 2004/8/ES in Direktivi o učinkoviti rabi energije 2006/32/ES. Predlog Komisije upošteva zadnje pozive Evropskega sveta (s 4. februarja 2011), Sveta za energijo (z 10. junija 2011) in Evropskega parlamenta za izpolnitev cilja, po katerem naj bi EU do leta 2020 zmanjšala pričakovano porabo energije za 20 %. Zadnje ocene Komisije na podlagi nacionalnih ciljev energetske učinkovitosti za leto 2020, ki so jih države članice sprejele v okviru strategije Evropa 2020, kažejo, da je EU še vedno daleč od izpolnitve svojega cilja (Močna spodbuda, 2011). 19

20 1.5. Metodologija in potek izdelave LEK Pri pripravi dokumenta LEK občine Mislinja smo se oprli na Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov ter Priročnika za izdelavo lokalnih energetskih konceptov. Pravilnik in priročnik sta dostopna v elektronski verziji na spletnih straneh Direktorata za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo. Izdelava dokumenta LEK je temeljila na kvalitetnih in zanesljivih podatkih. Podatki o rabi in oskrbi z energijo v občini so pridobljeni iz naslednjih virov: občinske baze podatkov, statistične baze podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (Statistični urad RS), statistični letopis RS 2009 (Statistični urad RS), vprašalniki za gospodinjstva, javne stavbe, industrijo in storitve ter kotlovnice, podatki dobaviteljev energentov na področju občine (Petrol, Elektro Celje, ), podatki Agencije Republike Slovenije za okolje ter podatki Zavoda za gozdove Slovenije. Pri izdelavi kartografskega gradiva in prostorskih analiz smo se oprli na nekatere geolocirane podatke: enote hišnih številk (EHIŠ), kataster stavb, namenska raba prostora, podrobna namenska raba prostora. Podatke za analizo obstoječega stanja in oskrbe z energijo občine Mislinja smo zbirali z anketiranjem gospodinjstev, javnih zgradb in podjetij, iz spletnih strani Statističnega urada RS, pridobivanjem podatkov s strani dobaviteljev energentov v občini, Zavoda za gozdove Slovenije ter s pomočjo usmerjevalne skupine in zaposlenih v občini Mislinja. Pri izračunih o rabi energije je pomembno, da upoštevamo različno kurilni vrednost energentov. Kurilne vrednosti posameznih energentov, ki smo jih upoštevali pri obravnavi podatkov so navedene v spodnji tabeli. 20

21 Tabela 1: Kurilne vrednosti energentov ENERGENT KURILNA VREDNOST Kurilno olje 10,0 kwh/l Zemeljski plin 9,5 kwh/m 3 12,8 kwh/kg Utekočinjen naftni plin (UNP) 6,9 kwh/l 25,9 kwh/m 3 Rjavi premog 3,9 kwh/kg Lignit 3,1 kwh/kg Biomasa peleti 5 kwh/kg Biomasa polena 1724 kwh/m 3 Biomasa - sekanci 651 kwh/m 3 Za kurilno vednost les (polen) smo upoštevali povprečno vrednost 2800 kwh/m 3 (vir: Priprava dokumenta LEK-a je potekala v grobem v treh fazah: o Faza I: Pregled in analiza obstoječega stanja o Faza II: Določitev in analiza ciljev, ukrepov in aktivnosti o Faza III: Priprava akcijskega načrta. Pri pripravi vsebin dokumenta LEK občine Mislinja je sodelovala delovna skupina s strani izdelovalca dokumenta, usmerjevalna skupina imenovana s strani občine ter po potrebi nekateri sodelavci v občinski upravi. Skozi delovni proces je bila vzpostavljena redna komunikacija. 21

22 1.6. Predstavitev občine Mislinja Občina ima že dolgo zgodovino, saj je obstajala že v času Avstrijskega cesarstva, Kraljevine Jugoslavije in tudi v obdobju Federativne republike Jugoslavije. Leta 1955 je bila vključena v občino Slovenj Gradec v kateri je obstajala do leta Od takrat naprej zopet deluje kot samostojna občina. Občina Mislinja spada v koroško statistično regijo ter zavzema gornji del Mislinjske doline (od izvira Mislinje pod Roglo do Dovž), ki razdvaja Vzhodne Karavanke in Pohorje ter hribovita področja med Paškim Kozjakom, Pohorjem in Graško goro. Pliokvartarne sedimente najdemo na jugozahodnem robu kotline, ter sedimente, ki jih je Mislinja prinesla s kristalinskega Pohorja. Pohorje je zgrajeno iz magmatskih in metamorfnih kamnin, na katerih se je razvila kisla manj rodovitna prst. Karavanke so zgrajene iz dolomita ter apnenca. Slika 1: Karta koroške statistične regije z označeno lego občine Mislinja Vir: Geodetska uprava R Slovenije Kartograf: Matjaž Breznik Občina Mislinja je velika 112 km², kar jo po velikosti uvršča med večje občine. Ima enajst naselij in 1380 hišnih številk. V letu 2009 je imela prebivalcev. Gostota prebivalcev je 41,9 prebivalcev/km², kar je dvakrat manj od slovenskega povprečja (Statistični urad RS). Najvišji točka je Črni vrh z metrov nadmorske višine, najnižja točka pa leži v Spodnjih Dovžah na 520 metrih nad morjem. Občino Mislinja sestavlja 11 naselij: Dovže, Gornji Dolič, Kozjak, Mala Mislinja, Paka del, Razborca, Srednji Dolič, Šentilj pod Turjakom, Tolsti Vrh pri Mislinji in Završe. 22

23 Slika 2: Karta občine Mislinja vir: Atlas okolja Povprečna letna temperatura je v Mislinji in nižje ležečih predelih 7,4 ºC medtem, ko se v višjih predelih (Ribniška koča) spusti na 3,6 ºC. Prvi mraz nastopi že septembra, medtem ko lahko zadnjega pričakujemo še junija. Kurilna sezona je v Mislinjski dolini v zadnjih letih trajala v povprečju 239 dni. (Agencija RS za okolje) Slika 3: Povprečno trajanje ogrevalne sezone v občini Mislinja vir: Atlas okolja Letna količina padavin v Mislinji je mm, medtem ko lahko v višjih predelih pade tudi do mm padavin letno. Zlasti v poletnih in jesenskih mesecih so mogoči močnejši ali dolgotrajnejši nalivi, ki lahko povzročijo hudourniške pojave. Poletje je tudi najbolj namočen letni čas, zima pa najmanj. Sneg leži v Mislinji v povprečju 94 dni na leto. Prvi zapade lahko že oktobra, najpogosteje pa novembra, v aprilu pa pade zadnji. Na leto je zabeleženo okoli sto dni s padavinami. Letno je bilo na bližnji meteorološki postaji v Slovenj Gradcu zabeleženo ur sončnega obsevanja, 30 jasnih in 154 oblačnih dni, okoli sto dni pa z meglo. Zaradi 23

24 zaprte kotlinske lege je v zimskih mesecih možna temperaturna inverzija. (Agencija RS za okolje). Slika 4: Povprečno število dni s padavinami v občini Mislinja vir: Atlas okolja Razpored in količina padavin sta ugodna za vegetacijo, zato tudi v celotni pokrajini prevladuje gozd. Prevladujejo iglasti gozdovi, zlasti smrekovi, v listnatih pa prevladuje bukev. Največja reka v občini je Mislinja, ki izvira na Pohorju, do Mislinje priteče iz severovzhoda tam pa se obrne proti severozahodu. Kasneje se pred Dravogradom zlije v Mežo ta pa v Dravo. Reka ima snežno-dežni rečni režim (nivo-pluvialni), kar pomeni da ima izrazitejši pomladanski višek (april, maj) in zaradi snežne retinence najnižji vodostaj pozimi v januarju in februarju. (Geografski atlas Slovenije). Večino vode Mislinja pridobi iz hudourniških potokov iz Pohorja, ki pa lahko ob nevihtah poplavljajo in delajo gmotno škodo. Poplavlja pa tudi v Mislinjski dolini vse do Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Energetski potencial teh vodotokov je bil izkoriščan že v preteklosti, saj so tod delovale številne žage in mlini. Danes so jih nadomestile manjše hidroelektrarne. V občini je v uporabi ha kmetijskih zemljišč, od tega je največ travnikov in pašnikov ha, sledijo njive in vrtovi z 224 ha in sadovnjaki z 12 ha. V Mislinji je 339 družinskih kmetij, ki se v največji meri (192 družin) ukvarjajo z pašno živinorejo ter 122 družin z mešano živinorejo. Največ kmetij (120) je v velikosti od 5 ha do 10 ha. (Lokalna razvojna strategija, 2007). V Mislinji deluje 247 podjetij, v katerih dela 616 ljudi. 24

25 2. ANALIZA OBSTOJEČE RABE ENERGIJE Analiza obstoječe rabe je razdeljena na tri poglavja: Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj. Raba energije v javnih objektih. Raba energije v podjetjih in ostalih večjih odjemalcih. Podatki o rabi in oskrbi z energijo v občini Mislinja so pridobljeni iz naslednjih virov: baze podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (Statistični urad RS), Statističnega letopisa RS 2009 (Statistični urad RS), podatki pridobljeni na občini, anketiranja večjih porabnikov energije v industrijskih in storitvenih dejavnostih, anketiranja gospodinjstev, podatki Elektro Celje, Petrol d.d. koncesionar plinovodnega omrežja (distributer utekočinjenega naftnega plina), Plinarna Maribor d.o.o. (distributer utekočinjenega naftnega plina). 25

26 2.1. Stanovanja V občini Mislinja je bilo 2002 leta stanovanj, od tega je bilo naseljenih v katerih je živelo stanovalcev. Vsa stanovanja so razporejena v stavbah, ki so bile zgrajene v različnih časovnih obdobjih. Skoraj petina stavb je starejša od 90 let in kar 47 % stavb je bilo zgrajenih pred letom Največ stanovanjskih stavb je bilo zgrajenih v 80-tih letih, saj se je takrat zgradilo kar 270 stavb oziroma 21,4 %. Najmanj pa se jih je zgradilo v novem tisočletju. Grafikon 1: Starost stanovanj Stavbe do leta % 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Vir: Statistični urad RS Dobra četrtina lastnikov je svoja stanovanja tudi obnovila, večina v zadnjih 20 letih. Kljub temu, da je bilo 15 % stanovanj prenovljenih v novem tisočletju, pa še vedno lahko trdimo, da so na splošno stanovanja stara in potrebna prenove. 26

27 Grafikon 2: Stanovanja glede na leto prenove 4% 8% 74% 3% 3% 2% 2%1% 3% do leta ni bilo prenovljeno Vir: Statistični urad RS Po površini so stanovanja zelo različna, toda dokaj enakomerno razdeljena glede na velikostne razrede. Najbolj izstopajo le stanovanja manjša od 20 m 2 saj jih je le 4 % in tista večja od 100 m 2, ki jih je 13 %. Največ stanovanj in sicer 46 % je v velikosti od 41 do 80 m 2. Povprečna velikost stanovanja v občini Mislinja je 70,3 m 2, kar je manj od slovenskega povprečja, ki je 74,6 m 2. Grafikon 3: Stanovanja glede na površino 13% 4% 19% 18% 23% do 20 (m2) (m2) (m2) (m2) (m2) (m2) 23% Vir: Statistični urad RS Stanovanja so razporejena v samostojno stoječih hišah, katerih je 1187, v dvojčkih ali vrstnih hišah 38, hiš s kmečkim gospodarskim poslopjem je 13, ter 18 večstanovanjskih stavb. 7 stanovanj se uvršča v kategorijo drugo. 27

28 Skoraj vsa stanovanja imajo nekako urejeno kanalizacijo in vodovod, čeprav je na kanalizacijskem omrežju manj kot tretjina stanovanj, ter vodovodnem 50 %. Grafikon 4: Kanalizacija in vodovod KANALIZACIJA Na omrežju Drugo Brez VODOVOD Vir: Statistični urad RS 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Ugotavljamo, da je plinskem omrežju le 1 % stanovanj, prav toliko pa jih ni na električnem. 81,5 % stanovanj ima centralno ogrevanje. Grafikon 5: Napeljave v stanovanjih Plin Centralno ogrevanje DA NE Elektrika Vir: Statistični urad RS 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Podatki o glavnem viru ogrevanja so pridobljeni iz Popisa 2002 ter anket, ki so bile poslane gospodinjstvom v občini Mislinja v letu Iz spodnjega grafa je razvidno, da je najpogosteje uporabljen energent v občini Mislinja les. Za polovico manj pa občani uporabljajo kurilno olje. 28

29 Grafikon 6: Stanovanja po glavnem viru ogrevanja popis 2002 premog 31% 2%1%2% 2% 2% les kurilno olje plin 60% drugo daljinsko ali kotlarna za nekaj sosednjih stavb ni ogrevano Vir: Statistični urad RS Primerjava podatkov med leti 2002 in 2011 nam pokaže, da ni bilo bistvenih sprememb po glavnem viru ogrevanja, saj so odstotki uporabe lesa in kurilnega olja približno isti. Pojavilo pa sej je ogrevanje na biomaso, katero trenutno uporablja približno 8 % gospodinjstev. Po podatkih pridobljenih z anketami, pa je bilo ugotovljeno, da približno 10 % gospodinjstev uporablja kot dodatni vir ogrevanja toplotne črpalke, 12 % pa solarne kolektorje. Grafikon 7: Stanovanja po glavnem viru ogrevanja - ankete 8% 33% 57% Les UNP Elektrika Olje Biomasa 0% 2% Vir: Lastni vir-ankete Z osmega grafikona lahko razberemo, da je najpogostejši vir ogrevanja še vedno centralno ogrevanje za eno samo stavbo. Daljinskega ogrevanja je malo, saj v občini ni veliko 29

30 kotlovnic. 17 % uporablja drugačne vire ogrevanja, po anketah sodeč je to ogrevanje na električno energijo, lokalno na drva ter ogrevanje s toplotnimi črpalkami. Grafikon 8: Stanovanja po načinu ogrevanja popis % 17% 2% 2% daljinsko ali kotlarna za nekaj sosednjih stavb centralna kurilna naprava samo za stavbo etažno centralno ogrevanje ni centralno ogrevano 72% ni ogrevano Vir: Statistični urad RS Starost kurilnih naprav v občini Mislinja je 12 let in so po starosti enakomerno razdeljene glede na tip energenta. Z grafikona št. 9 je razvidno, da je tretjina mlajših od pet let, 50 % pa od 10 let. Najbolj kritične so glede na izkoristek naprave starejše od 20 let, katerih je 17 %, saj starost kurilne naprave bistveno pripomore k višini izkoristka in s tem povezane rabe energije in količine emisij v občini. Glede na to, da je veliko gospodinjstev, ki uporabljajo za ogrevanja stanovanja drva oziroma biomaso, je vredno razmisliti o nabavi učinkovitejših kurilnih naprav, saj je razlika na področju tehnologij kurjenja lesa je bolj občutna, kot pri ogrevanju s fosilnimi gorivi. Grafikon 9: Starost kurilnih naprav 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% do 5 let 5-10 let let starejše od 20 let Vir: Statistični urad RS 30

31 % let Povprečna starost oken v občini Mislinja je 18 let, streh pa 16. Pri strehah je večina hiš uporabila vsaj osnovno izolacijo, medtem ko so starejša okna eden izmed večjih virov izgubljanja energije. Grafikon 10: Starost oken ter streh 18, , , ,5 15 Vir: Lastni vir-ankete Starost oken Starost strehe Večina gospodinjstev še vedno uporablja navadne ventile na ogrevalih, 30 % pa jih je namestilo varčnejše termostatske. Malo čez polovico, 56 % gospodinjstev ima izolirane cevi, prav toliko odstotkov pa jih ima tudi avtomatsko regulacijo kurilne naprave. Rezultati anket so torej pokazali, da varčevanje z energijo v stanovanjih na teh treh področnih ni zadovoljivo. Zagotovo, bi se dalo najlažje namestiti termostatske ventile na ogrevalih, ter da tisti, ki si lahko finančno privoščijo, zamenjajo dotrajana okna. Grafikon 11: Prikaz vrste ventilov, izolacije cevi ter regulacije kurilnih naprav Navadni ventil Termo ventil Izolacija cevi DA Izolacija cevi NE Regulacija ročna Regulacija avtomatska 10 0 Vir: Lastni vir-ankete 1 31

32 Iz tabele 2 je razvidno, da so stanovanja v občini Mislinja v letu 2010 porabila za ogrevanje okrog 55,6 GWh toplote, za kar je bilo porabljenega okoli 1,12 milijona evrov. Tabela 2: Prikaz letne porabe energentov v občini Mislinja Energent Vir: Statistični urad RS, Elektro Celje Količina porabljenega energenta v letu 2010 Porabljena letna količina energenta v MWh Letni strošek za posamezen energent v ELKO (kurilno olje) v litrih UNP v m Les v m Pri odločitvi za vir ogrevanja je potrebno upoštevati več vidikov, kot je cena energenta in njegovo gibanje, investicija v ogrevalno napravo ter izkoristek sistema. Dostikrat je bolj smiselno uporabiti dražji sistem, ki ima boljši izkoristek in nemoteno delovanje, saj so v življenjski dobi specifični stroški za ogrevanje lahko manjši, še posebej, če cena energenta raste. Upoštevati je potrebno, da se bodo fosilna goriva dražila, ne samo zaradi gibanja cen na svetovnih trgih, temveč tudi zaradi vse večje obdavčitve fosilnih goriv. Iz zgornje tabele lahko razberemo, letno porabo energentov v MWh ter letni strošek, ki ga energenti predstavljajo. Poraba v občini je Mislinja je višja od slovenskega povprečja, saj le ta znaša kwh/prebivalca, medtem ko je bila v Sloveniji okrog kwh/prebivalca. Na to vpliva več različnih dejavnikov, kot je neuporaba/uporaba daljinskega ogrevanja, kurilne naprave z slabšim izkoristkom predvsem pri uporabi trdnih goriv, itd. Zato kljub razliki pri rabi primarne energije na prebivalca ni mogoče sklepati, da so individualna stanovanja energetsko manj učinkovita od slovenskega povprečja, imajo pa še dovolj potenciala za znižanje rabe energije predvsem pri kuriščih na trdna goriva. Zaradi majhnega odstotka uporabe premoga ter elektrike sta ta dva energenta izključena iz izračunov. 32

33 Občinska stanovanja Občina Mislinja je lastnica 63 stanovanj oziroma bivalnih enot. Ta številka zavzema tudi prostore kot so zdravstveni dom Mislinja, občinske prostore, prostore za društva kot tudi občinska stanovanja. Skupna bruto površina enot je m 2. Stanovanja upravlja Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o.. Stanovanja se ogrevajo tako s pomočjo individualnih ogrevalnih sistemov (Gozdarska cesta 163) kot tudi s skupnimi kotlovnicami v blokih (Sejmišče 5,6,7). Seznam stanovanj in ostali podatki so bili posredovani s strani Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec. Tabela 3: Seznam občinskih stanovanj Naslov stavbe Številka stavbe Število občinskih enot Skupna bruto tlorisna površina [m 2 ] Dovže ,5 Gozdarska cesta ,16 Gozdarska cesta ,86 Gozdarska cesta ,26 Gozdarska cesta ,41 Gozdarska cesta ,29 Gozdarska cesta ,41 Gozdarska cesta ,82 Sejmišče ,18 Sejmišče ,55 Sejmišče ,88 Šentlenart ,73 Šentlenart ,27 Šentlenart ,82 Šentlenart ,82 Šentlenart ,51 Šolska cesta ,92 Šolska cesta ,74 33

34 Slika 5: Lokacija občinskih stanovanj v občini Mislinja Vir: Občina Mislinja Kartograf: Matjaž Breznik Na zgornji sliki ni prikazana lokacija Dovže 44 zaradi boljše preglednosti karte. 34

35 2.2. Javne stavbe Pri vrednotenju učinkovitosti rabe energije v stavbah se v fazi grobe ocene obstoječega ali prihodnjega stanja poslužujemo različnih načinov ocenjevanja. Ena izmed najbolj pogostih oblik takšne izhodiščne ocene je uporaba kazalcev rabe energije, npr. specifične letne porabe energije glede na enoto ogrevane prostornine ali površine stavbe oziroma t.i. energijskih števil. Na podlagi znane obstoječe letne rabe energije ali s pomočjo računskih letnih energijskih bilanc stavb dobimo prve merljive vrednosti, ki pričajo o učinkovitosti rabe energije v posameznih segmentih njene rabe (Praznik, 2010). Starejše, pomanjkljivo izolirane stavbe, pri nas porabijo tudi preko 200 kwh/m 2 na leto za ogrevanje, pri čemer naš Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2002 slednjo omejuje na 60 do 80 kwh/m 2, sedanji strožji predpisi znižujejo dovoljeno porabo še za cca. 30 %. Z uporabo ukrepov učinkovite rabe energije se stavba lahko približa razredu energijsko varčnih stavb. Pri teh letna raba energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ne presega 50 kwh/m 2 na leto, dosežemo pa jo lahko predvsem s povečano debelino toplotne izolacije, boljšimi okni, varčnim in energijsko učinkovitim ogrevanjem (Rekonstrukcija, 2011). Javne stavbe so zelo pomemben segment v okviru pregleda energetskega stanja v občini, saj predstavljajo zgled za ostale porabnike energije. Slabo stanje zgradb in neučinkovita raba energije sta glavna dejavnika visokih stroškov za porabo energije. Racionalna raba energije za ogrevanje in elektriko predstavlja velik potencial za prihranek pri večini javnih stavb v Sloveniji. Analiza energetskega stanja javnih stavb je bila izvedena s pomočjo vprašalnikov, ki so bili naslovljena na oskrbnike in vodstva objektov ter s preliminarnimi ogledi posameznih stavb, ki so bili opravljeni oktobra in novembra Seznam stavb vključenih v analizo in pridobljeni osnovni podatki o stavbah, rabi toplotne in električne energije ter stroških za porabo so prikazani v spodnji tabeli. Na podlagi ogrevane površine javnih objektov in porabe energenta za ogrevanje je bila določena poraba energije za ogrevanje na kvadratni meter ogrevanih prostorov in poraba električne energije na kvadratni meter uporabne površine. 35

36 Tabela 4: Podatki o rabi energije v javnih stavbah Objekt Občina Mislinja Vrtec Mislinja; VVZSG Naslov Šolska cesta 34 Šentlen art 36 Leto izgrad nje (in leto obnov e) 1956 (1994) Števi lo etaž Zaseden ost objekta (%) Energet ski pregled objekta Izolaci ja stavb e NE NI NE Stekle na volna Starost in vrsta strehe 18 (bramac ) Izolaci ja strehe Površina in ekspozic ija strehe Ogreva na površin a (m 2 ) Energe nt Način ogreva nja Raba energije za ogrevanje Letna Letni poraba strošek energe za nta ogreva (količin nje ( ) - a), letno letno povpre povpre čje čje Moč kuriln e napra ve Leto izdela ve kuriln e napra ve Energijsk o število - ogrevanje (kwh/m 2 /l eto) Letna porab a (kwh) Letn a pora ba (kwh ) Raba električne energije Skup ni stroš ek ( ) Skup ni stroš ek ( ) Spremem ba porabe el. energije 09/10 Energijsk o število - elektrika kwh/m 2 /l eto NI JV-SZ 288 ELKO ELKO l kW / 138 / / / / / / 1 NI / 410 Električ na energij a Elektrik a / / / / % 251, 238 (2009) Energijsk o število skupaj (kwh/m2/l eto) 251 OPOMBA Osnovna šola Mislinja Šentilj pod Turjako m ( prizidek ) 4 / NE Demit 21 (alu pločevin a) NI JV-SZ ELKO ELKO l / 2x250 kw / Visoka osveščeno st osebja, varčujejo pri porabi ELKO za ogrevanje Osnovna šola Mislinja - telovadnica Šentilj pod Turjako m NE / 51 (alu pločevni a) NI JV-SZ 615 ELKO ELKO l x250 kw / Osnovna šola Dolič; podružnična šola Srednji Dolič (2003) NE Demit 8 (Bobrov ec) NI / 834 ELKO ELKO l / 100 kw / / / Osnovna šola Završe;podružn ična šola Završe NE Demit 4 (Bobrov ec) NI / 417 ELKO ELKO l / 95 kw / 950 / / Osnovna šola Kozjak Kozjak (1997) 3 / NE Demit 14 (Bobrov ec) NI / 632 ELKO ELKO / / 80 kw 1997 / zaprta / 900 / 7 (2009) / Začasno zaprta 36

37 Tabela 5: Stanje javnih stavb Objekt Občina Mislinja Naslov Leto izgrad nje (in leto obnov e) Energijsk o število (kwh/m2/l eto Števi lo etaž Zaseden ost objekta (%) Izolaci ja - ovoj Izolaci ja - tla Izolaci ja - streha Starost in vrsta strehe Števi lo oken Leto vgrad nje oken Vrsta oken Prezračeva nje Energet ski pregled objekta Ventil na ogrevalih Izolaci ja cevi Regulac ija Dodate n vir ogreva nja Priprava sanitarne vode Način priprave hrane Največji problemi povezani z energijo Načrti za URE in varčeva nje Šolska cesta (1994) / NI / NI 18 (bramac ) lesena okensko NE Navadni NE Ročno NE centralno ogrevanje Elektrika / NE Vrtec Mislinja; VVZSG Šentlen art Stekle na volna NI NI Vezana okna okensko NE Navadni/termost atski v pisarnah NE Ročno NE Električna energija Plin / NE Osnovna šola Mislinja Šentilj pod Turjako m / Demit Toplot no - zvočn a NI 21 (alu pločevin a) 160 / Les/kovina okensko NE Navacdni DA Avtomat ska NE Centralno ogrevanje/lokal no z el. Grelniki Plin/elektr ika Pomanjka nje izolacije strehe NE Osnovna šola Mislinja - telovadnica Šentilj pod Turjako m NI Toplot no - zvočn a NI 51 (alu pločevni a) / 1960 Kovina/kop elit okensko NE Navadni DA Avtomat ska NE / / Izjemno slaba izoliranost objekta, starost objekta Gradnja nove telovadni ce Osnovna šola Dolič; podružnična šola Osnovna šola Završe;podružnična šola Osnovna šola Kozjak Srednji Dolič 4 Završe 55 Kozjak (2003) Demit Demit 1968 (1997) 7 (2009) 3 / Demit Toplot no - zvočn a Toplot no - zvočn a Toplot no - zvočn a NI NI NI 8 (Bobrov ec) 4 (Bobrov ec) 14 (Bobrov ec) Lesena okensko NE Termostatski NE Lesena okensko NE Termostatski NE Lesena okensko NE Navadni NE Avtomat ska Avtomat ska Avtomat ska NE / Elektrika / NE NE NE Centralno ogrevanje Centralno ogrevanje Plin / NE Plin/elektr ika / NE 37

38 Po doslej zbranih podatkih v večjem delu javnih stavb kot energent za ogrevanje uporabljajo ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Vrtec Mislinja je do letošnjega leta uporabljal za ogrevanje električno energijo. Sočasno z novim prizidkom in prenovo strehe so posodobili sistem za ogrevanje. Sedaj se kot energent uporablja utekočinjen naftni plin (UNP). Knjižnica Mislinja kot energent uporablja UNP in je vključena v sistem ogrevanja v bloku (Šentlenart 27) in nismo uspeli pridobiti samostojnega podatka za porabo energenta v ogrevalne namene. Tabela 6: Poraba energentov v javnih zgradbah Vir: različni podatki dobaviteljev energentov UNP (m 3 ) ELKO (l) Energent kwh Delež 0,3% 99,7% SKUPAJ kwh Po podatkih dobavitelja energentov Petrol d.d. javne stavbe v občini porabijo skupno kwh energije. Več kot 99 % porabljene energije odpade na ELKO. V naslednjem letu se pričakuje povečanje porabe energenta UNP zaradi VVZ Mislinja, ki je zamenjal vrsto energenta za ogrevanje. Ker še nismo prejeli vseh vprašalnikov (nekateri so bili tudi nepopolno izpolnjeni) prihaja do razhajanj med podatki zbranimi s vprašalniki in podatki posredovanimi s strani Petrola. Za oceno analize rabe energije se uporabljala energijsko število, ki upošteva celotno rabo primarne toplote in električne energije na uporabno površino (toplota in električna energija) ter specifična raba energije, ki zajema samo primarno toploto na ogrevano površino (specifična raba toplote). Po priporočilih naj bi bila raba energije za ogrevanje javnih objektov 80 kwh/m 2 na letni ravni. 38

39 Grafikon 12: Energijska števila javnih objektov na območju občine Mislinja Osnovna šola Završe;podružnična šola Osnovna šola Dolič; podružnična šola Osnovna šola Mislinja - telovadnica Osnovna šola Mislinja Vrtec Mislinja; VVZSG 251 Občina Mislinja Priporočena vrednost - 80 kwh/m2/leto Energijsko število - ogrevanje (kwh/m2/leto) Energijsko število skupaj (kwh/m2/leto) Vir: lastni izračun Iz izračuna specifičnih energijskih števil javnih objektov je razvidno, da je specifična raba toplote v vseh objektih večja od priporočene vrednosti 80 kwh/m 2 letno. Pri tem je potrebno upoštevati napako, ki nastane pri pridobivanju podatkov v sklopu anketiranja. Pri VVZ Mislinja in stavbi občine Mislinja se zaradi pomanjkanja podatkov ni dalo izračunati specifične rabe toplote. VVZ Mislinja kot energent za ogrevanje uporablja električno energijo, občina Mislinja pa uporablja ELKO. Razlogi za visoke rabe energije v posameznih objektih so predvsem slaba izolacija streh objektov, neizolacija cevi, navadni ventili v povezavi z visoko nastavljeno krivuljo ogrevanja. Nobena stavba nima opravljenega energetskega pregleda. 39

40 2.3. Podjetja V občini Mislinja je leta 2009 poslovalo 247 subjektov. Skupno je v njih zaposlenih 616 oseb. Povprečno je zaposlenih 2,5 osebe na podjetje, kar je pod slovenskim povprečjem, ki znaša 5,3. Po podatkih Elektro Celja, ki je dobavitelj električne energije na področju občine Mislinja, je bila količina porabljene energije v letu 2010 v sektorju storitev kwh, kar je več v primerjavi s porabljeno energijo v letu 2009, ki je znašala kwh. Podatkov za industrijski sektor ni na voljo, kar pa si lahko razlagamo z gospodarsko usmerjenostjo občine, saj nima nobenega industrijskega obrata. Tabela 7: Raba električne energije v podjetjih po podatkih Elektro Celje (v kwh) Vir: Elektro Celje Storitvene dejavnosti Za analizo rabe energije so bili na podjetja naslovljeni vprašalniki o stanju objektov in rabi električne energije in energije za ogrevanje. Do tega trenutka smo prejeli tri izpolnjene vprašalnikov o rabi energije v podjetjih. V spodnji razpredelnici so predstavljeni podatki o rabi energije in stanju objektov, za katere smo pridobili podatke. Pri tem je potrebno opozoriti na pomanjkljivosti, saj ponekod odgovorni v podjetju niso izpolnili vseh kategorij v vprašalniku, prav tako pa so nekateri podatki lahko vprašljivi z vidika porabe energije. Občina Mislinja nima večjih podjetij, ki bi zaposlovala 100 ali več oseb. V nadaljevanju so predstavljena tista podjetja, ki so zajeta v raziskavo in nekatera podjetja v občini, ki sodijo med največje po številu zaposlenih. Plineks d.o.o. Podjetje Plineks d.o.o. se ukvarja s predelavami avtomobilskih motorjev na avtoplinski pogon. Na certificiranem avtoservisu nudijo predstavitev, servis in vgradnjo avtoplinskih sistemov različnih svetovno uveljavljenih proizvajalcev. Kot prvi v Sloveniji nudijo tudi brezplačno diagnostiko za ugotovitev napake v primeru nepravilnega delovanja kateregakoli avtoplinskega sistema na matičnem servisu. Podjetje zaposluje šest oseb in ima poslovalnice po celotni Sloveniji (Plineks d.o.o., 2011). V podjetju za ogrevanje prostorov uporabljajo ELKO, ki so ga v letu 2010 porabili litrov. Za ogrevanje uporabljajo 12 let staro kurilno napravo z močjo 25 kw. Za ogrevanje sanitarne vode uporabljajo električne grelce in sicer gre za lokalni tip ogrevanja. Poraba električne energije je v preteklem letu je znašala kwh. Podjetje ima sicer sedež v 19 let stari zgradbi, ki je bila obnovljena leta Kot izolacija tal in ovoja zgradbe je uporabljen stiropor, streha je brez izolacije. 40

41 Vagon gostinstvo Vagon gostinstvo Štefanija Gros s.p. je podjetje, ki se ukvarja s strežbo hrane in pijač in ima v lasti Pizzerijo Vagon. Po podatkih portala Bizi.si je v podjetju zaposleno 5 do 9 oseb. V gostinskih prostorih podjetja za ogrevanje uporabljajo ELKO in sicer je poraba v letu 2010 znašala litrov. Sanitarno vodo prav tako ogrevajo z oljem preko centralnega sistema. Pizzeria se nahaja v stavbi, ki je stara 21 let in je bila obnovljena leta Ovoj in streha sta izolirana, tla pa ne. Največji energetski problem lastniki vidijo v visokih cenah energentov, v prihodnosti pa nameravajo kot ukrep učinkovite rabe energije zamenjati običajne sijalke z varčnimi. Poslovna stavba, Straže 4 Podjetje, ki se je na vprašalniku poimenovalo kot Poslovna stavba na naslovu Straže 4, svoje prostore ogreva z ELKO in sicer preko ogrevalne naprave starosti 12 let in z močjo 80 kw. Sanitarno vodo prav tako ogrevajo z oljem in s centralnim sistemom. Poraba elektrike v letu 2010 je znašala kwh. Poslovna stavba je bila zgrajena 1999 in obnovljena lansko leto. Stavba je izolirana z vseh strani. 41

42 Tabela 8: Podatki o rabi energije v podjetjih v občini Mislinja Objekt Naslov Dejavnost Poslovna zgradba Straže 4 Plineks d.o.o. Straže 65 Obdelava kovin Predelava vozil Raba el. energije Letna poraba (kwh) Skupni strošek ( ) Energent Letna poraba energenta (količina), letno povprečje Raba energije za ogrevanje Moč kurilne naprave Leto izdelave kurilne naprave Skupni strošek letno za ogrevanje in pripravo sanitarne vode Največji problemi povezani z energijo Načrti za URE in varčevanje ELKO l 80 kw / / ELKO l 25 kw 1999 / / / Vagon Gostinstvo Šentlenart 24 Gostinstvo / ~7.000 ELKO l / / ~3.000 Cena energentov Varčne sijalke in varčne naprave Transport in proizvodnja Čas Milan s.p. Straže 119 Obdelava kovin / / Drva / 80 kw 1992 / / / Prevent Deloza Gozdarska c. 38 Tekstilna dejavnost / ELKO kw 1989 / Slaba izolacija objekta, stara okna Načrti za zamenjavo kurilne naprave, oken, sijalk v proizvodnji. Zaenkrat nič dokler se ne razčisti lastništvo. Trgovina Mislinja Šentlenart 19 Trgovina UNP l 90 kw Cena energentov Varčevanje GMAJ d.o.o. Gornji Dolič 28 Proizvodnja plastičnih mas ELKO l 40 kw / / / Planiran prehod na ogrevanje z lesnimi peleti 42

43 Tabela 9: Stanje objektov v lasti ali najemu podjetij v občini Mislinja Stanje objekta Objekt Naslov Dejavnost Leto izgradnj e (in leto obnove) Ogrevan a površin a (m 2 ) Števil o etaž Zasedeno st objekta (%) Energijsko število (kwh/m2/le to Izolacij a - ovoj Izolacij a - tla Izolacij a - streha Starost in vrsta strehe Števil o oken Leto vgradnj e oken Vrsta oken Prezračevan je Ventil na ogrevalih Izolacij a cevi Regulacij a Priprav a sanitarn e vode Največji problemi povezani z energijo Načrti za URE in varčevan je Poslovna zgradba Straže 4 Obdelava kovin 1999 (2010) Omet - edl Estrih Steklen a volna 9 (salonit) Lesena, železna ventilatorsko Navadni DA Avtomats ka Centraln o / / Plineks d.o.o. Straže 65 Predelava vozil 1982 (2009) Stiropo r Stiropo r / / PVC okensko Termostats ki DA Avtomats ka Lokalno z el. grelci / / Vagon Gostinstv o Šentlenar t 24 Gostinstvo 1980 (2003) / / Stiropo r / Tervol 6 (pločevin a) Lesena, PVC okensko, ventilatorsko Navadni DA Avtomats ka Centraln o Cena energent ov Varčne sijalke in varčne naprave Transport in proizvodn ja Čas Milan s.p. Straže 119 Obdelava kovin 1965 (1998) / NI NI Steklen a volna 15 (salonit) 10 / Lesena ventilatorsko Navadni NE Ročno Lokalno z el. grelci / / Prevent Deloza Gozdarsk a c. 38 Tekstilna dejavnost 1960 (1991) Demit / Tervol 22 (pločevin a) Lesena / Navadni DA Avtomats ka Centraln o in toplotna črpalka Slaba izolacija objekta, stara okna Načrti za zamenjav o kurilne naprave, oken, sijalk v proizvodn ji. Zaenkrat nič dokler se ne razčisti lastništvo. Trgovina Mislinja Šentlenar t 19 Trgovina Trimo panel Estrih Trimo pločevin a 6 (pločevin a) Termopa n prezračevalni sistem Termostats ki DA Avtomats ka Centraln o Cena energent ov Varčevanj e GMAJ d.o.o. Gornji Dolič 28 Proizvodnja plastičnih mas Purolit Stiropo r Zračni most 13 (bramac) PVC prezračevalni sistem Termostats ki DA Avtomats ka / / Planiran prehod na ogrevanje z lesnimi peleti 43

44 2.4. Skupna raba energije Skupna raba energije na območju občine Mislinja je bila določena z upoštevanjem vseh trenutno razpoložljivih podatkov. Tako je v skupno rabo energije v celoti vključena raba gospodinjstev, električne energije in zemeljskega plina. Pri gospodinjstvih je poraba lesa kot energenta ocenjeno izračunana iz podatkov pridobljenih z anketami ter statističnega popisa V izračun ni vključena poraba energije za javno razsvetljavo. Izpostaviti je treba, da je poraba UNP skoraj v celoti pripisana gospodinjstvom saj podatki za ogrevanje stavb v katerih se nahajajo tako stanovanja kot poslovni prostori niso dovolj natančni za oceno deleža za posamezno skupino porabnikov. Tabela 10: Skupna raba energije na območju občine Mislinja ELKO (l) UNP (m3) les (m3) EE (kwh) Zemeljski plin (m3) SKUPAJ STANOVANJA Energent / MWh 3382, , ,771 / ,389 % 5% 1% 82% 11% / JAVNE STAVBE Energent / / MWh 759,810 2,590 / 1770,702 / 2.533,102 % 30% 0,1% / 69,9% / INDUSTRIJA IN STORITVE Energent / / / MWh 633,87 / / 1.655,702 / 2.289,572 % 28% / / 72% / VSI PORABNIKI Energent / MWh 4.776, , , ,175 / ,063 % 7% 1% 77% 16% / Vir: podatki dobaviteljev, lastni vir 44

45 Grafikon 13: Skupna raba energije po energentu Vir: podatki dobaviteljev, lastni vir Skupna raba končne energije na območju občine Mislinja v letu 2010 je znašala 67,6 GWh. Največji delež skupne rabe končne energije je iz lesa, sledi raba električne energije in kurilnega olja ELKO. 45

46 3. ANALIZA RABE ENERGIJE V občini Mislinja z distribucijskim omrežje upravlja Elektro Celje d.d. Podatke o porabi električne energije smo pridobili od distributerja Elektro Celje d.d Stanje električnega omrežja V občini Mislinja je 65 transformatorskih postaj na 20 kv srednje napetostni mreži. V občini poteka 47,913 km daljnovodov. Na zahodnem delu občine Mislinja poteka koridor 220 kv Obersielach-Podlog, ki je v pristojnosti ELES-a d.o.o., GJS Prenos električne energije, kot izvajalca obvezne gospodarske javne službe prenosa električne energije preko visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja v Republiki Sloveniji. Tabela 11: Število in nazivna moč transformatorskih postaj Vir: Občina Mislinja Nazivna moč transformatorske postaje Število transformatorskih postaj do vključno 100 kva 45 nad 700 kva 1 od 100 kva do vključno 200 kva 6 od 200 kva do vključno 300 kva 7 od 300 kva do vključno 400 kva 2 od 600 kva do vključno 700 kva 4 46

47 Slika 6: Obstoječe elektro energetsko omrežje Vir: Občina Mislinja Kartograf: Matjaž Breznik 47

48 Podatek o količini proizvedene količine električne energije iz obnovljivih virov energije na področju občine Mislinja ni razpoložljiv. Po podatkih spletnega portal ENGIS za občino Mislinja velja: Tabela 12: Število elektrarn OVE Naprava Naslov Neto moč [kw] Tehnologija MHE Gams Razborca 109 Hidroelektrarna MHE Skarlovnik Razborca Hidroelektrarna MHE Levičnik Razborca Hidroelektrarna MHE Zavodnik Dovže Hidroelektrarna MHE Straže Straže 230 Hidroelektrarna MHE Jevšnik Straže Hidroelektrarna MFE Čas Sraže Sončna elektrarna MHE Rat Šentilj pod Turjakom 49b 36 Hidroelektrarna MHE Žaga Mislinja Šentlenart Hidroelektrarna MHE Smrečnikov potok Gozdarska cesta Hidroelektrarna Sončna elektrarna Gozdarska cesta Sončna elektrarna MHE Majcen Mislinja Vrunčeva 2a 358 Hidroelektrarna MHE Sedovnik Velika Mislinja 150 Hidroelektrarna MHE Mislinjski jarek Gozdarska cesta Hidroelektrarna MFE Navršnik Paka Sončna elektrarna MFE Ošlak Paka Sončna elektrarna MFE Hrustel Kozjak Sončna elektrarna MHE Repolusk Gornji Dolič 34 4 Hidroelektrarna MHE Vovk Gornji Dolič 5 Hidroelektrarna Vir: EnGIS Od septembra 2011 je delujoča še šesta elektrarna v občini in sicer na osnovni šoli Mislinja. Občina je m 2 veliko streho oddala v najem podjetju Gorenje solar, ki je hkrati investitor in ponudnik sončnih elektrarn na ključ. 48

49 3.2. Raba električne energije S strani distributerja električne energije so bili posredovani naslednji podatki o rabi električne energije na območju občine Mislinja. Tabela 13: Poraba električne energije po odjemalcih OPIS TAR.SKUPINE PORABA V LETU 2009 PORABA V LETU 2010 Povprečje Delež Gospodinjstva kwh kwh MWh 65% Industrija in storitvena dejavnost kwh kwh MWh 15% Javna razsvetljava kwh kwh 271 MWh 2% Različne javne ustanove kwh kwh MWh 17% SKUPAJ kwh kwh MWh Vir: Elektro Celje, lastni izračun Gospodinjstva Gospodinjstva so v obdobju v povprečju porabila za MWh električne energije kar je predstavljalo 65 % vse porabljene električne energije v občini. Specifična poraba električne energije je znašala kwh na gospodinjstvo, kar spada pod slovensko povprečje, ki je v letu 2010 znašalo kwh na gospodinjstvo. Gospodinjstva v občini Mislinja porabijo slabe 3 % manj električne energije kot je povprečje v Sloveniji. Poraba električne energije je v obdobju padla za 2 odstotka. Poraba v gospodinjstvih je ostala na približno istem nivoju Industrija in storitve Industrija in storitve so po podatkih pridobljenih s strani Elektro Celje v povprečju v letih 2009 in 2010 skupaj porabila MWh električne energije. Količina porabljene električne energije je bila leta 2010 za 3 % višja kot leta

50 3.3. Javna razsvetljava Poraba električne energije za potrebe javne razsvetljave je v letih po podatkih Elektro Celje bila v povprečju 271 MWh. Poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur.l. RS št.81/07, 109/07, 62/10) ne sme presegati 44,5 kwh/prebivalca. Po teh podatkih v občini Mislinja ta znaša 57 kwh/ prebivalca. V občini Mislinja je bila v letu 2011 izvedena analiza stanja javne razsvetljave za potrebe javnega razpisa (Energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave) katera je pokazala sledeče rezultate. Tabela 14: Skupno število svetilk, drogov in izračunana moč svetilk Svetilke Drogovi NT drog VT drog Moč svetilk NT drog Moč svetilk VT drog Skupna moč Skupaj ,022 kw 37,086 kw 55,108 kw Skladnost z uredbo ,073 kw 4,459 kw 8,532 kw Neskladnost z uredbo ,949 kw 32,627 kw 46,576 kw Vir: Analiza stanja razsvetljave, 2011 V zgornji tabeli je podano skupno število svetilk, število svetilk glede na uredbo in na kakšni višini so nameščene. 85 svetilk ustreza Uredbi, od tega je 61 svetilk nameščenih na 49 NT 1 drogovih in 24 svetilk na 24 VT 2 drogu. 267 svetilk ne ustreza Uredbi, od tega je 137 svetilk nameščenih na 136 NT drogovih, 129 svetilk pa je na 123 VT drogovih. 1 svetilka je nameščena na konzoli na stavbi, na 1 drogu v Srednjem Doliču pa ni nameščene svetilke. (Analiza stanja javne razsvetljave v občini Mislinja, 2011). V občini je nameščenih še 15 svetilk, ki so zabeležene v internem katastru javne razsvetljave vendar ne spadajo pod javno razsvetljavo. Občina Mislinja je na podlagi izvedene analize aktivno pristopila k prenovi javne razsvetljave v občini ter učinkovitejši rabi energije in se prijavila na razpis za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave na Ministrstvu za gospodarsko. 1 Nizko tipski drogovi svetilke nameščene na drogovih do 5 metrov višine 2 Visoko tipski drogovi svetilke nameščene na drogovih nad 6 metrov višine 50

51 Cilji energetsko učinkovite prenove javne razsvetljave so : s prenovo omrežja javne razsvetljave zagotoviti prihranek električne energije in obenem zadostiti ciljni vrednosti Uredbe - manj kot 44,5 kwh na prebivalca za porabljeno električno energijo javne razsvetljave letno. Ureditev javne razsvetljave v skladu z Uredbo o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10): za javno razsvetljavo se smejo uporabljati svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%, obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagodit določbam uredbe najpozneje do 31. decembra V občini Mislinja je za zamenjavo predvidenih 177 svetilk od skupno 352 svetilk. S tem ukrepom bo občina Mislinja po predvidenem projektantskem izračunu prihranila dobrih 90 MWh na leto. Ukrep bo po uspešni prijavi izveden v čim krajšem času vendar ne več kot 18 mesecev po prijavi na javni razpis. S prenovo javne razsvetljave bo občina znižala svojo letno porabo električne energije za javno razsvetljavo na okoli 30 kwh na prebivalca. Do leta 2016 mora občina prenoviti oz. zamenjati še 90 svetilk. Večina teh svetilk je neustreznih po Uredbi zaradi sipanja svetlobe nad vodoravnico vendar imajo vgrajene varčne sijalke (večinoma moči sijalk 36 W). Glavni cilji na področju javne razsvetljave so povzeti po Analizi javne razsvetljave (2011): Ureditev lastništva infrastrukture javne razsvetljave. Obveščanje in redno posodabljanje zbirnega katastra GJI javne razsvetljave vsaj 1x letno. Vodenje in redno posodabljanje internega katastra s specifikacijami nameščenih svetilk v občini (vpisani tipi svetilk in ostale karakteristike). Zbiranje podatkov o napakah in popravilih infrastrukture javne razsvetljave (možnost preko informacijskega sistema ali klasično beleženje) Ureditev načina sledenja napak in popravil javne razsvetljave ter nadzor nad opravljenim delom. Označevanje svetilk: ker je svetilka na določenem drogu objekt javne gospodarske infrastrukture na točno določenem mestu v prostoru, je pomembno vpeljati identifikacijo vezano na prižigališče, ki omogoča preprosto prepoznavanje in sporočanje o stanju objekta. Takšna oznaka omogoča učinkovit pregled in gospodarjenje z objektom. 51

52 Urediti problem stanja in tipov drogov: Zamenjava neučinkovitih svetilk Optimizacija rabe električne energije ter stroškov. Prenos prižigališč iz transformatorskih postaj v PSO omarice Slika 7: Svetilke v občini Mislinja Vir: Občina Mislinja, lastni podatki Kartograf: Matjaž Breznik Na zgornji sliki so prikazane svetilke glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Priporočila za projektiranje, izvedbo in obratovanje javne razsvetljave se nahajajo v Prilogi A (stran 125) 52

53 3.4. Skupna raba električne energije Skupna raba električne energije za vse odjemalce v občini Mislinja v obdobju je znašala povprečno MWh na leto. V letu 2010 se je poraba znižala za 2 % v primerjavi z letom Poraba električne energije se je zvišala v storitvenih dejavnostih, pri gospodinjskem odjemu je ostala na isti ravni ter se znižala pri različnih javnih ustanovah. Največji delež porabe predstavljajo gospodinjstva (65 %), javne ustanove in druge zgradbe 18 %, industrija in storitvena dejavnost 15 % ter javna razsvetljava, ki dosega okoli 2 % skupne porabe električne energije. Grafikon 14: Skupna povprečna poraba električne energije vir: Elektro Celje, lastni izračun 53

54 3.5. Kotlovnice V občini Mislinja je več skupnih kotlovnic, ki uporabljajo različne energente. Kot energent prevladuje ELKO. Seznam kotlovnic je podan v spodnji tabeli, kjer so prikazane vse pomembnejše informacije o kotlovnici. Vrnjenih je bilo 7 vprašalnikov za skupne kotlovnice, ki se nahajajo tako v javnih stavbah, kot podjetjih in blokovskih gradnjah. Dodatno je bila posredovana samo poraba plina za kotlovnici v Šentlenart 27 in 30. Slika 8: Lokacije kotlovnic in stavb priključenih na kotlovnico Vir: Občina Mislinja, lastni podatki Kartograf: Matjaž Breznik 54

55 Tabela 15: Kotlovnice v občini Mislinja Objekt Naslov Upravitel j Lastni k Vrsta energent a Letna poraba energent a Moč kurilne naprav e (kw) Leto izdelav e kurilne naprave Ventil na ogrevalih Izolacij a cevi Regulacija Starost toplovod a (leta) Dolžina toplovod a (m) Števil o vej Število tolotnih podposta j Objekti priključeni na kotlovnico Skupna površina ogrevalni h prostorov (m 2 ) Način priprave sanitarne vode Največji problemi povezan i z energijo Načrti za URE in varčevanj e Sejmišče (bloki) Sejmišče 6 Kotnik Branko / ELKO l 460 kw 1994 termostatsk i DA avtomatsk a 43,35 50,7 3 1 Sejmišče 5, Sejmišče lokalnoelektrično cena merilniki toplote Poslovnostanovanjsk i objekt Šentlenart 34 / / ELKO ~ l 233 kw 1995 navadni DA avtomatsk a 37 / 2 1 stanovanjsk i in poslovni objekti lokalnoelektrično / ne ve PSO Lopan Šolska c. 55 Habit d.o.o. Etažni lastniki UNP ~ m3 / 2006 termostatsk i DA ročna / / 6 1 PSO Lopan (11 stanovanj, 15 poslovnih objektov centralno/lokaln o z električno en. cena Ogrevanje na lesne pelete Šentlenart bloki (stanovanja in knjižnica) Šentlenart bloki Prevent Deloza Občina Mislinja Šentlenart 27 Šentlenart 30 Gozdarsk a cesta 38 Šolska c. 34 / / UNP / / UNP Prevent Deloza / Prevent Mislinja (v stečaju ) Občina Mislinja ~ m3 ~ m3 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ELKO l 700 kw 1989 navadni DA avtomatsk a / / 2 1 ELKO l 32 kw / navadni NE ročna / / / / krojilnica, pisarne, proizvodnja, skladišče Poslovni prostori ~ centralno slaba izolacija objekta, stara okna Načrti za zamenjavo kurilne naprave, oken, sijalk v proizvodnji. Zaenkrat nič dokler se ne razčisti lastništvo. 288 centralno / / 55

56 4. ANALIZE EMISIJ Emisije so produkt, ki nastaja pri izgorevanju različnih energentov, ki najpogosteje izgorevajo v toplotnih motorjih, kotlih ter elektrarnah, kjer so prisotni različni viri goriv oziroma energentov. Glede emisij SO 2 in CO 2 so emisijski faktorji prilagojeni specifikacijam goriv, ki se uporabljajo v Sloveniji. Za pregled privzetih emisijskih faktorjev so v nadaljevanju podane lastnosti posameznih spojin: Žveplov dioksid (SO 2 ): molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarven, ostro dišeč, strupen plin, ki z vodno paro iz zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot zelo razredčena kislina med ljudmi poznana kot "kisel dež", ki se utemeljeno povezuje s problematiko "umiranja gozdov". Znanstveno je dokazano, da SO 2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti ipd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan. Ogljikov monoksid (CO): molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren. CO nastaja pri nepopolnem izgorevanju. Ogljikovodiki (CxHy): v dimnih plinih; so produkti nepopolnega izgorevanja. Dušikovi oksidi (NOx): molska masa: 46 g/mol kot NO 2 ; težji od zraka, po eni strani nastaja pri izgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa pri visokih temperaturah izgorevanja preko 1000 C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini. Ogljikov dioksid (CO 2 ): molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim okusom in je težji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih izgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO 2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših, danes razpoložljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO 2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3 C +/- 1,5 C. Emisije v občini Mislinja so izdelane glede na količino rabe posameznih energentov. Rezultati so dobljeni iz javno dostopnih podatkov ter podatkov, ki smo jih pridobili na zahtevo od ponudnikov energentov. Na letni ravni tako stanovanja v občini Mislinja po ocenah porabijo 55 GWh primarne energije iz različnih energentov, če ne upoštevamo»nedefiniranih«energentov in porabo električne energije pri individualnem ogrevanju stanovanj. Vsa skupna poraba energije pa je 56

57 62 GWh. Posledica porabe energentov so emisije, kot so CO 2, SO 2, NOx, CxHy, CO in prah. Tabela 16: Emisije individualno ogrevanih stanovanj CO 2 / kg/kwh SOx / kg/kwh NOx / kg/kwh CxHx / kg/kwh CO / kg/kwh prah / kg/kwh SKUPAJ NA PREBIVALCA vir: lastni izračun V zgornji tabeli so predstavljene emisije, ki nastanejo kot posledica ogrevanja in rabe električne energije v gospodinjstvih. Gospodinjstva, ki za potrebe ogrevanja uporabljajo kurilno olje in zemeljski plin, povzročajo povečane izpuste CO 2, kar je tipično pri uporabi fosilnih goriv. Velik delež doda tudi poraba električne energije. Emisije v javnih stavb in industrije so izračunane na podlagi dobavljivih podatkov o porabljeni energiji za ogrevanje in rabe električne energije v stavbah. Pri industriji niso vključene emisije, ki nastanejo kot stranski produkt proizvodnje. Tabela 17: Emisije javnih stavb CO 2 / kg/kwh SOx / kg/kwh NOx / kg/kwh CxHx / kg/kwh CO / kg/kwh prah / kg/kwh SKUPAJ NA PREBIVALCA vir: lastni izračun Tabela 18: Emisije v industriji CO 2 / kg/kwh SOx / kg/kwh NOx / kg/kwh CxHx / kg/kwh CO / kg/kwh prah / kg/kwh SKUPAJ NA PREBIVALCA vir: lastni izračun 57

58 Tabela 19: Skupne emisije CO 2 / kg/kwh SOx / kg/kwh NOx / kg/kwh CxHx / kg/kwh CO / kg/kwh prah / kg/kwh SKUPAJ NA PREBIVALCA vir: lastni izračun Na splošno so največji vir emisij, ki izhajajo iz ogrevanja ter porabe električne energije na prebivalca ravno individualna stanovanja, katerim pa sledita industrija in javne stavbe, ki proizvedejo 4,5x manj CO 2. V primerjavi s Slovenijo občina Mislinja spada med manj onesnažena področja z SO 2 in NO 2. Slika 9: Podatki onesnaženja zraka s SO 2 vir: spletni portal Geopedia 58

59 Slika 10: Mreža Podatki onesnaženja zraka z NO 2 vir: spletni portal Geopedia 59

60 5. PROMET Pri analizi podatkov o rabi energije v prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da se zaradi narave sektorja velik del pogonskih goriv porabi ali oskrbuje izven meja določene občine. Prav zaradi tega se ne zdi smiselno opredeljevati rabe energije v prometu po posamezni občini, saj bi izračuni vsebovali veliko napako. Zaradi tega je tudi nemogoče določiti oprijemljive energetske indikatorje, na podlagi katerih bi merili učinkovitost rabe energije v prometu znotraj občine. Na območju občine Mislinja je 326 kilometrov cest, od tega 68,9 km lokalnih cest, 1,8 km mestnih ali krajevnih cest in 5,4 km regionalnih cest II. reda. Največ je gozdnih cest v skupni dolžini 212,2 km. Dolžine posameznih odsekov in mreža sta vidni na spodnji tabeli ter sliki. Tabela 20: Dolžine cest v občini Mislinja po kategorijah Kategorija ceste Dolžina [km] Nekategorizirane ceste 1,3 Gozdna cesta 212,2 Javna pot 23,2 Lokalna cesta 68,9 Mestna ali krajevna cesta 1,8 Regionalna cesta II. Reda 5,4 Regionalna cesta III. Reda 0,5 Vir: lastni izračun 60

61 Slika 11: Mreža cest v občini Mislinja Vir: Občina Mislinja Kartograf: Matjaž Breznik Kot je razvidno tudi iz spodnje karte občina Mislinja spada med bolj obremenjene občine z dnevno gostoto prometa. V spodnji tabeli je prikazana obremenitev cest različnih tipov vozil v obdobju od

62 Slika 12: Karta obremenjenosti cest na Koroškem Vir: Direkcija RS za ceste Cesta proti Velenju je obremenjena s vozili na dan. Največ je osebnih vozil, katerih število je v zadnjih letih merjenja naraslo za 8 %. Prav tako je naraslo število tovornjakov s priklopniki za 26 %. Še bolj pa je obremenjena cesta proti Slovenj Gradcu, po kateri se dnevno vozi vozil, vendar število vozil v merljivem obdobju 2007 in 2008 ni bistveno naraslo. Tabela 21: Prometna obremenjenost ceste Mislinja-Zgornji Dolič v obdobju MISLINJA-ZGORNJI DOLIČ Vsa vozila Motorji Osebna vozila Avtobusi Lah. tov. < 3,5t Sr. tov. 3,5-7t Tež. tov. nad 7t Tov. s prik Vir: Prometno-informacijski center za državne ceste 62

63 Tabela 22: Prometna obremenjenost ceste Slovenj Gradec-Mislinja v obdobju SLOVENJ GRADEC - MISLINJA Vsa vozila Motorji Osebna vozila Avtobusi Lah. tov. < 3,5t Sr. tov. 3,5-7t Tež. tov. nad 7t Tov. s prik Vir: Prometno-informacijski center za državne ceste Ceste se uvrščajo med bolj obremenjene v Sloveniji, zato je potrebno sestaviti načrt in usmeriti razvoj prometnega sektorja na pot trajnostne mobilnosti preko spodbujanja učinkovitega zasebnega in javnega prometa, pešačenja in kolesarjenja. Tu lahko največ naredi občina s predstavitvijo možnih projektov občanom ter ustrezno promocijo ter spodbujanjem. Ker gre pri osebnih vozilih najbrž za dnevne migrante, velja razmisliti o pripravi načrta, ki bi zmanjšal število voženj z osebnimi vozili. To bi imelo pozitivne učinke na okolje, pa tudi finančno bi lahko razbremenilo uporabnike. 63

64 6. ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE Šibke točke so področja rabe in oskrbe z energijo, kjer so na osnovi analize trenutnega stanja možna izboljšanja. Pri oblikovanju možnih izboljšav moramo poleg dobre analize stanja poznati tudi stališča oziroma cilje, ki naj bi jih občina imela na področju rabe in oskrbe z energijo. Ti so naslednji: večja raba obnovljivih virov energije pri vseh porabnikih v občini, spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije pri vseh porabnikih v občini, zmanjšanje rabe energentov fosilnega izvora, zmanjšanje emisij, sanacija potratnih stavb, ki so v upravljanju občine, spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije v okviru večjih (skupnih) sistemov (npr: v okviru sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali bioplin, mikrosistemi itd.), kjer obstajata plinovod se teži k čim večjemu številu priklopov na omrežja, tako za gospodinjstva, še posebno za večje porabnike energije, industrije, dejavnosti in javne ustanove Stanovanja Oskrba s toplotno energijo v občini Mislinja temelji predvsem na lastnem centralnem ogrevanju. Individualna kurišča so tako največji onesnaževalec zraka v občini. Deloma je stanje možno izboljševati z informiranjem uporabnikov o ukrepih učinkovite rabe energije (npr. učinkih, ki jih ima redno vzdrževanje kurilnih naprav, kamor spada tudi nastavitev oljnih gorilcev pri kotlih), ki so podrobneje navedeni v nadaljevanju in s promocijo prehoda na čistejše energetske vire. Struktura rabe energentov v občini Mislinja kaže, da je glede na relativno veliko gozdnatost v občini raba lesa v energetske namene razmeroma velika. Pri tem obstajajo le tehtni pomisleki s stališča emisij in učinkovitosti, saj vemo, da kurjenje lesne biomase v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom, kar velja za večino primerov v občini, povzroča škodljive emisije. Zato bi bilo dobro spodbujati vgradnjo modernih kotlov za ogrevanje in pripravo vode na lesno biomaso, ki imajo ugodne emisije in visok izkoristek. Glavne šibke točke na področju individualnega ogrevanja so: sorazmerno velik delež uporabe ekstra lahkega kurilnega olja ter lesa za ogrevanje, slab nadzor nad individualnimi kurilnimi napravami, slaba izolacija, slab izkoristek in večje emisije starejših kurilnih naprav, uporaba slabe tehnologije pri uporabi lesne biomase, 64

65 uporaba navadnih ventilov, neizolirane cevi, ročna regulacija grelnih naprav, premajhna uporaba zelene energije Javne stavbe Iz podatkov o stanju objektov je razvidno, da največje energetske probleme predstavljajo predvsem neustrezna regulacija ogrevalnih sistemov (pomanjkanje termostatskih ventilov), slabo izolirani ovoji zgradb ter dotrajana okna in vrata. Večina stavb prav tako nima izoliranih cevi. Nobena stavba tudi nima opravljenega energetskega pregleda. Slednji je temelj za analizo stanja in določitve šibkih točk oskrbe in rabe energije. Prihranek električne energije je možen tudi pri notranji razsvetljavi. Z zamenjavo navadnih žarnic z varčnimi sijalkami lahko prihranimo tudi do 80 % električne energije za razsvetljavo, pri fluorescenčnih svetilih pa lahko z ustreznimi ukrepi zmanjšamo rabo električne energije do 40 % Podjetja V občini Mislinja je potrebno večje porabnike, ki še nimajo opravljenega energetskega pregleda spodbujati, da jih opravijo. Pomembno je ugotoviti, kateri ukrepi bi omogočili energetske prihranke. V večjih, energetsko intenzivnih podjetjih stroški energije običajno predstavljajo večji strošek v celotni strukturi stroškov, poleg tega gre pri rabi energije za velike zneske, zato imajo večja podjetja običajno dobro poskrbljeno za energetsko upravljanje in tudi opravljen energetski pregled objektov podjetij Potencial prihrankov je na splošno v podjetjih veliko bolje izkoriščen kot v javnem sektorju, kljub temu je v večini podjetij možno doseči določene prihranke pri rabi energije. To bi pozitivno vplivalo na konkurenčnost podjetij (nižji proizvodni stroški). Zato bi bilo v vseh večjih in srednje velikih podjetjih, kjer energetskih pregledov nimajo opravljenih, te smiselno opraviti. Naloga občine pri ukrepih v sektorju podjetij je predvsem ta, da podjetja na različne načine informira o pomembnosti in o dobrobitih učinkovite rabe energije ter okoljsko čim manj obremenjujočih tehnoloških procesih. 65

66 7. PREDVIDENA RABA ENERGIJE IN NAPOTKI ZA OSKRBO Prihodnja raba energije na lokalnem nivoju temelji na sprejetih usmeritvah in zakonih na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni. Priporočljivo je, da občina poskrbi za celostno oskrbo z energijo za vse porabnike. Opredeljeni naj bodo usmeritve in koncepti, ki se jih je potrebno pri urejanju tega področja do določene mere držati. S tem se zagotovi, da je oskrba načrtovana, nadzorovana in okoljsko čim bolj sprejemljiva. Napotki lokalni skupnosti so usmerjeni v prostorsko načrtovanje, ki bo v skladu z možnostmi trajnostne energetske oskrbe tega območja, kar pomeni predvsem smiselno in preudarno načrtovanje novogradenj glede učinkovite energetske oskrbe teh zazidav. Priporočljivo je, da imajo prioriteto območja, kjer je možna širitev obstoječih toplovodov in plinovodov, kjer je možna raba OVE in kjer je možno graditi nova zgoščena območja. V novih naseljih naj ne bi smela biti onemogočena izraba OVE, pomembna pa je tudi racionalnost obstoječih omrežij z zgoščevanjem naselij in ne širitvijo navzven. Določila in usmeritve za vse novogradnje in obnove objektov so opisana v novem PURES 2010, to je Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 52/2010). Pravilnik nadomešča Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 93/08) in Pravilnik o spremembah Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 47/09). PURES 2010 je sestavljen v skladu s tehnično smernico TSG-1-004:2010 Učinkovita rabe energije. Pravilnik med drugim določa: Pravilnik velja za vse novogradnje in objekte, kjer se posega v najmanj 25 % površine toplotnega ovoja stavbe ali njenega dela, in zanje določa najmanj 25 % celotne končne energije za delovanje sistemov znotraj stavbe iz obnovljivih virov energije. V ogrevanih stanovanjih in poslovnih prostorih stavbe se smejo uporabljati okna s toplotno prehodnostjo zasteklitve največ 1,1 W/m 2 K. Toplotna prehodnost celotnega okna (steklo in nosilni okvir) sme biti največ 1,3 W/m 2 K. Toplotna prehodnost zunanjih vrat ne sme biti večja od 1,6 W/m 2 K. V večstanovanjskih stavbah morajo biti vgrajeni merilniki toplote ali delilniki toplote, ki omogočajo spremljanje porabe toplote ali hlada za stavbo kot celoto in po oskrbnih enotah. Cevi in armature za razvod vode v grelnih sistemih in razvod tople pitne vode morajo biti izolirane. Debelina toplotne izolacije pri temperaturi vode nad 50 C mora biti najmanj enaka notranjemu premeru cevi. V ogrevalnih sistemih z vodo se sedanja temperatura zniža iz 70 C oziroma 90 C na 55 C. Topla sanitarna voda se mora pripravljati centralno s hranilnikom toplote v kombinaciji z grelnim sistemom, solarnim sistemom ali toplotno črpalko. 66

67 Toplotna zaščita v novogradnjah in stavbah, ki se bodo prenavljale mora biti toplotna prehodnost U<0.28 W/m 2 K, kar pomeni 10 cm ali več izolacije na opečnem modularcu. Pures 2010 je nastal na podlagi nove EU direktive 31/2010 o energetski učinkovitosti stavb. Direktiva določa, da naj bi do leta 2020 vse nove stavbe bile skoraj nič energijske, do leta 2020 pa naj bi kot zgled ostalim vse javne stavbe bile nič energijske. Ker Pures 2010 omenjenih določil ne zajema, je pričakovati nov Pravilnik v bližnji prihodnosti. Priporočljivo je, da bodoča raba energije temelji na sprejetih razvojnih načrtih, planiranem razvoju javne porabe, predvidevanjih o rekonstrukcijah, novogradnjah, drugih sprejetih planih in načrtih kot so. npr. investicije v javnem sektorju, rekonstrukcije cestni povezav, predvidevanjih o investicijah in modernizaciji v gospodarskem sektorju ipd. Občina Mislinja naj pri načrtovanju prihodnje oskrbe z energijo upošteva možnosti rabe OVE in obstoječe stanje individualne oskrbe z energijo. Trajnostna energetska oskrba upošteva spodbujanje prehoda od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije (lesna biomasa, sonce, geotermalna energija), spodbujanje prehoda od individualnega ogrevanja k skupnemu, spodbujanje k uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah in na ogrevalnih sistemih itd. Obnovljivi viri energije za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje, hkrati pa je priporočljivo, da se novogradnje prilagodi potencialu OVE (in npr. ne graditi v senčnih legah, kjer ni možnosti rabe sončne energije). Ogrevanje na lesno biomaso je zaželeno, potrebno pa je poskrbeti, da se les uporablja čim bolj učinkovito, na primer, v novih tehnološko dovršenih kotlih na drva, lesne sekance, pelete itd. Poleg tega je potrebno vzpostaviti čim več sistemov skupinskega ogrevanja, ob morebitnem večjem lesnem viru. Izraba bioplina v postrojenju SPTE za ogrevanje je možna ob ustreznem viru, to je večji kmetiji ali ob zbirnem mestu hlevskih ostankov več kmetij. Odpadno toploto, ki nastaja pri proizvodnji električne energije, se lahko izkoristi za ogrevanje hiš, rastlinjakov, hlevov itd. Individualno ogrevanje se zelo dobro dopolnjuje tudi z izrabo sončne energije preko sprejemnikov sončne energije (kolektorjev). Pri novogradnjah je smiselno upoštevati možnost ogrevanja na sončno energijo, velikokrat je možna priprava tople sanitarne vode s pomočjo sončne energije. Energetska politika občine naj bi vodila v smeri uporabe okolju prijaznih in obnovljivih virov energije, hkrati pa čim manjše porabe energije oziroma k njenemu varčevanju. V tem kontekstu je smiselno zamenjevati individualne sisteme z večjimi skupinskimi in spodbujati soproizvodnjo toplote in električne energije. Kjer je gostota poselitve visoka, je smiseln premislek o organizirani celostni oskrbi (priklop na skupno kotlovnico itd.). S tem se poskrbi za nadzor nad oskrbo in kurilnimi napravami. Za večje skupne kotlovnice, ki ogrevajo več stavb, je priporočljivo, da se izdelajo načrti posodobitev oziroma potrebnih sanacij. Tudi pri tem se upošteva okoljski vidik, kar pomeni prehod na energent, ki povzroča manjše onesnaževanje (npr: v kolikor se kotlovnica nahaja ob plinovodu se predlaga priklop na plinovod, preuči pa se tudi možnost prehoda na lesno biomaso). 67

68 7.1. IDEJNA ZASNOVA DALJINSKEGA OGREVANJA NA LESNO BIOMASO (DOLB) V OBČINI MISLINJA Na območju občine Mislinja se je pokazal interes s strani investitorjev za izgradnjo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Izdelana je bila že Idejna zasnova daljinskega ogrevanja»dolb«v občini Mislinja s strani Inštituta za daljinsko energetiko IDE d.o.o.. Gradiva in literatura so bili posredovani s strani g. Nabernika. V nadaljevanju so predstavljeni posredovana gradiva. PROJEKT»DOLB«MISLINJA Projekt je ocenjen na podlagi postavljenih kriterijev: Prostorski Logistični center in Kotlovnico za sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) je možno postaviti na več lokacijah, katere je potrebno skozi faze projektiranja in izdelave investicijskega programa še tehnično, tehnološko in ekonomsko presoditi. Navajamo pa tri možne lokacije, ki smo evidentirali in jih navajamo po vrstnem redu primernosti, upoštevajoč kriterije ekonomike in okoljevarstva: - VARIANTA 1: Kotlovnica na opuščeni gradbeni parceli»engler«za OŠ Mislinja na SZ delu Mislinje. - VARIANTA 2: Kotlovnica na lokaciji novega predvidenega naselja»cigonce«na SZ delu Mislinje. - VARIANTA 3: Kotlovnica na lokaciji opuščenega žagarskega obrata na JV delu Mislinje. Obstoječi kotli, ki obratujejo v strnjenih naseljih Občine Mislinja so nameščeni v: - Osnovna šola s športno halo - Poslovno stanovanjski center Lopan 68

69 - Več večstanovanjskih objektih- blokih - Več poslovnih objektih - V množici individualnih stanovanjskih hišah Kraj je primerno strnjen in zato zelo primeren za daljinski sistem, zato bi bilo zelo primerno, da se obdela priključitev na sistem ne le večjih objektov, temveč zastavi glavne trase tako, da omogočajo enostavno priključitev na sistem tudi individualne stanovanjske hiše. Potencial biomase Ocenjujemo, da je v okolici Mislinje s postavitvijo logističnega centra možno zagotoviti dovolj lesne biomase za obratovanje kotlovnice in tudi za trg. Slika 13: Krivulja potrebnih toplotnih moči Vir: ApE, Cena toplote in ekonomski kazalci Cena in strošek oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja DOLB Mislinja bi morala biti vsaj 10% konkurenčnejša od realno primerljivega stroška energetske oskrbe z ELKO, da bi bila priključitev na DOLB zanimiva za obstoječe uporabnike, ki imajo trenutno neki drugi 69

70 vir ogrevanja. Za izvedbo takšnega sistem daljinskega ogrevanja, bi bilo potrebno predhodno izdelati čim realnejšo študijo izvedljivosti, v kateri bi se moral nekoliko bolj natančno opredelili obseg možne priključne moči ( v gornjem diagramu je ta kw), velikost kotla na lesno biomaso, trase in dolžine energetskega omrežja s pred izoliranimi cevmi investicijske in vzdrževalne vrednosti v daljinski sistem in kotlovnico. Na teh osnovah se lahko nato določijo investicijski in ostali stroški naložbe, možni načine financiranja, proizvodna in prodajna cena toplote in potrebne ekonomski kazalci, ki jih zainteresirani investitorji potrebuje za odločitev o naložbi. Slika 14: Idejna zasnova»dolb«v občini Mislinja po fazah izgradnje vir: Idejna zasnova»dolb«občine Mislinja 70

71 8. POTENCIAL OBNOVLJIVIH VIROV 8.1. Biomasa Bioplin Definicija Bioplin je zmes plinov, ki nastane pri anaerobnem vrenju (brez prisotnosti kisika) v napravi, ki jo imenujemo digestor oz. fermentor. Razkroj biomase in živalskih odpadkov poteka s pomočjo razkrojnih organizmov, kot so bakterije in plesni. Anaerobni organizmi v procesu razgradijo ogljikovodike na molekule metana CH4 (50 % 75 %), ogljikovega dioksida CO2 (10 % - 40 %), ter druge snovi (H2, H2S,N2, NH4, ) odvisno od vrste substrata. Energija, ki se sprosti pri zgorevanju nastale plinske mešanice predstavlja vrednosti med 60 % in 90 % kurilnosti snovi, ki smo jo razgradili v procesu. Bioplin lahko, z minimalnim potrebnim posegom, uporabimo neposredno kot gorivo. Za izgorevanje v kotlih in motorjih za proizvodnjo pare ali elektrike je potrebno izločiti vlago in H2S. Učinkovitejša možnost je uporaba plina v napravah za soproizvodnjo toplote in elektrike, ki delujejo z večjim energetskim izkoristkom. Razvoj v zadnjem času omogoča nadgradnjo bioplina na višjo kakovostno raven za uporabo v plinovodih in kot gorivo za pogon vozil. Postopek izboljšanja zajema odstranitev CO2 in drugih nečistoč. Bioplin se danes običajno proizvaja iz gnoja, gnojevke in ostalih organskih odpadkov. Lahko pa se proizvaja iz zelene biomase, pomešane z vodo in/ali gnojevko v fermentorju. V bodočnosti je tako pričakovati razmah sistemov pridobivanja bioplina na osnovi zelene biomase. Tako so teoretično na razpolago velike količine surovin, ki lahko v večjem obsegu zadovoljijo potrebo po energiji za prevoz, za ogrevanje, itd. Potencial v Sloveniji Rastline v naših klimatskih razmerah v času poletne vegetacije na 1 m 2 kmetijske površine nakopičijo 5 do 6 kwh energije, ki se skriva v rastlinskih maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah. Pri anaerobnem razkroju zelene biomase se le-ta pretvori v bioplin, nosilec energije v bioplinu pa je metan (CH4). Če energijo iz 1 m 2 preračunamo na 100 ha, oziroma 1 km 2, dobimo do kwh (= 6 GWh) energije. V Sloveniji je okrog 45 % kmetijskih površin. Predpostavljamo, da nas bodo izostrene tržne razmere v kmetijstvu prisilile, da bo 10 % teh kmetijskih površin v bližnji prihodnosti opuščenih. Opuščena velikost je torej 900 km 2, kar energetsko predstavlja GWh. 71

72 Celotni potencial proizvodnje bioplina iz živalskih odpadkov (goveda, prašičev in perutnine) je v Sloveniji ocenjen na 45,6 mio m 3 bioplina s 65 % vsebnostjo metana oziroma 1,1 PJ energije na leto (dr. Al-Mansour, IJS, Center za energetsko učinkovitost). Pri oceni potenciala so upoštevane kmetije, podjetja ali zadruge, ki imajo stalež živali enak ali večji kot 30 GVŽ (glava velikih živin). Količina zelene biomase v občini Mislinja Iz skupno 2.171,98 ha kmetijskih zemljišč, ki so kategorizirana kot vsa kmetijska zemljišča, je potencialno možno pridobiti približno 120 GWh energije. Preračun je povzet iz energetske zasnove Vojnik, ki jo je sestavila Agencija za prestrukturiranje energetike. Preračun, predpostavlja, da rastline v naših klimatskih razmerah v času poletne vegetacije na 1 m 2 kmetijske površine nakopičijo 5 do 6 kwh energije (Preračun je povzet iz vira Zelena biomasa in bioelektrarna (Dr.Michael Narodoslawsky, Institut für Grundlagen der Verfahrenstechnikund Anlagentechnik, Technische Universität Graz, Avstrija, ). Tabela 23: Zemljiške kategorije v občini Mislinja Zemljiška kategorija Površina (ha) Delež površine (%) Vsa zemljišča v uporabi 5.939,62 Njive in vrtovi 223,9 10,3 Kmečki sadovnjaki 11,78 0,5 Intenzivni sadovnjaki / / Vinogradi / / Travniki in pašniki 1.936,30 89,1 Vsa kmetijska zemljišča v uporabi 2.171,98 (*2.215,25) 100 Vir: SURS, Popis kmetijstva 2000; *MKGP, Podatki o površini kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v RS po občinah, 2004 V spodnji tabeli so podane površine za različne poljščine, ki jih gojijo v občini. Za pridobivanje bioplina so pomembne predvsem pšenica, ječmen, obe vrsti koruze in sladkorna pesa. 72

73 Tabela 24: Razpoložljivost rastlinskih ostankov na leto v občini Mislinja Poljščina Površina (ha) Rastlinski ostanki (t/leto) Razpoložljivi rastlinski ostanki (t/leto) Pšenica 4,35 10,88 5,44 Ječmen 4,08 10,20 5,1 Koruza za zrnje 9,52 352,24 176,12 Krompir 30,84 Zelenjava 5,70 Silažna koruza 60, , ,23 Skupaj 115, , ,89 Vir: Statistični urad RS, Popis kmetijstva 2000 Tabela 25: Razpoložljivost rastlinskih ostankov v t na leto (po Jerič, D., Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, Slovenj Gradec, 2001) RAZPOLOŽLJIVI RASTLINSKI OSTANKI V T NA LETO Koruza za zrnje Silažna koruza Sladkorna pesa Slama kg/ha letno kg/ha letno (pridelek) kg/ha letno kg/ha letno Za pridobivanje bioplina v fermentorju se uporabljajo rastlinski ostanki in sicer slama žit, koruznica in ostanki sladkorne pese. Razpoložljivi rastlinski ostanki (50 % vseh) v celotni občini Mislinja znašajo po podatkih Statističnega urada RS in izračunih iz Kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji (KGZS) približno 176,12 t/leto koruznice iz koruze za zrnje, 1.368,23 t/leto silažne koruze, 5,44 t/leto iz pšenice in 5,1 t/leto iz ječmena. Količina gnoja in gnojevke v občini Mislinja V občini Mislinja kot glavna kmetijska panoga prevladuje živinoreja in sicer se večina kmetij ukvarja z govedorejo in prašičerejo. Podatki za perutnino niso na voljo. Število živine se preračuna na GVŽ (glava velikih živin). Ena GVŽ je 600 kg žive teže živali. 73

74 Tabela 26: Vrsta živali po ekvivalentu GVŽ Vir: SURS, Popis kmetijstva, 2000 Žival Ekvivalent GVŽ Govedo 1,000 Krava molznica 1,000 Prašič 0,115 Piščanec 0,003 Puran 0,020 Tabela 27: Število GVŽ in živine v občini Mislinja, 2000 Skupni GVŽ Število goveda Število prašičev Število krav molznic 2.147, Vir: SURS, Popis kmetijstva, 2000 Iz podatkov popisa kmetijstva za leto 2000 lahko vidimo, da je v občini Mislinja skupaj 2.147,39 GVŽ. Prevladuje govedo (2.646), krav molznic je 484, prašičev pa 671. Ugotovljeno število živine daje osnovo za določitev količine gnoja in gnojevke. Potencial bioplina je sicer določen glede na GVŽ posamezne vrste živali. Ker iz podatkov popisa in pretvorbe v GVŽ sledi, da ima občina Mislinja GVŽ goveda (skupaj z molznicami) in 77,1 GVŽ prašičev, to pomeni, da bi ta stalež živine lahko proizvedel 4.184,65 m 3 bioplina na dan oz m 3 bioplina na leto. Številka je zelo groba ocena in splošni pokazatelj, saj ni mogoče računati z uporabo vsega gnoja, ki nastaja v občini. Za natančnejšo oceno potenciala proizvodnje bioplina iz gnojevke bi bilo natančneje popisati sedanje stanje v kmetijstvu občine Mislinja. Tabela 28: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov (povzeto po Energetska zasnova občine Vojnik - Dissemond et. al. 1993, Dunaj, Umweltbundesamt) POTENCIAL BIOPLINA IZ ŽIVALSKIH ODPADKOV NA 1 GVŽ NA DAN Govedo Prašiči Perutnina 1,3 m 3 /dan 1,5 m 3 /dan 2,0 m 3 /dan 74

75 Lesna biomasa iz gozdov Po definiciji na spletni strani Zavoda za gozdove RS z njihove spletne strani ( je teoretični potencial lesne biomase iz gozdov vsa lesna biomasa, ki jo teoretično lahko pridobimo iz gozdov. Teoretični potencial lesne biomase gozdov je najvišji dovoljen posek lesa. Dejanski razpoložljivi potencial pa je manjši od teoretičnega zaradi naslednjih dejavnikov: načel gospodarjenja z gozdovi - upoštevamo smernice, cilje in ukrepe predvidene v gozdnogospodarskih načrtih, tehnologij pridobivanja in rabe lesne biomase - opremljenost in usposobljenost lastnikov gozdov in gozdarskih podjetji za pridobivanje lesne biomase, trga gozdnih lesnih proizvodov - razmerje med stroški pridobivanja in ceno lesne biomase oz. posameznih gozdnih lesnih sortimentov na trgu, socioekonomskih razmer lastnikov gozdov - značilnosti posameznih socio-ekonomskih kategorij lastnikov gozdov in iz tega izhajajoč odnos do gozda. Kot dejanski potencial lesne biomase iz gozdov tako obravnavamo: del realiziranega letnega poseka, lesno biomaso iz gojitvenih in varstvenih del v gozdovih, lesno biomaso iz melioracij grmišč, lesno biomaso iz novogradenj ali vzdrževanja infrastrukture v gozdnem prostoru Pri analizi dejanskih potencialov nas ne zanima le sedanje stanje temveč tudi njihova trajnost. Predvsem večji sistemi (daljinski sistemi ogrevanja) morajo imeti zagotovljeno oskrbo z lesno biomaso tudi v prihodnosti. Podobna zahteva se poraja tudi v gospodinjstvu, ki se oz. se bo ogrevalo z lesom. ( Gozdnatost občine znaša 72 %, kar jo uvršča med nadpovprečno gozdnate Slovenske občine. Po podatkih Gozdarskega inštituta površina gozdov v občini Mislinja obsega ha celotne površine. Državnega gozda je 2640 ha, zasebnega pa 5404 ha kar znaša 67 %. 75

76 Slika 15: Karta gozdnatosti Vir: Zavod za gozdove RS Celotna lesna zaloga je ocenjena na m 3, letni prirastek pa znaša m 3. Zaradi velike lesne zaloge iglavcev je možni letni posek ocenjen na m 3 in je realiziran 82 %. Delež stanovanj ogrevanih z lesom je 59 %, na prebivalca pa v povprečju pride 1,7 ha gozda. Zaradi različni dejavnikov je 34 % gozda težje dostopnih oziroma manj odprtih. Tabela 29: Trenutno stanje lesne biomase v občini opis Enota Mislinja Površina občine ha ha Delež površine gozdov % % 71,8 površina gozda ha površina gospodarskega gozda ha površina zasebnih gozdov ha površina državnih gozdov ha lesna zaloga iglavci m lesna zaloga listavci m

77 lesna zaloga m prirastek iglavci m prirastek listavci m prirastek m možni posek iglavci m možni posek listavci m možni posek m posek iglavci m posek listavci m posek m ostanek v gozdu ob realizaciji možnega poseka m skorja hlodovine ob realizaciji možnega poseka m žagarski ostanki ob realizaciji možnega poseka m Vir: Zavod za gozdove RS Glede na razvrstitev Gozdarskega inštituta ima občina Mislinja naslednje kazalce potenciala oz. rabe lesne biomase. Demografski kazalci so visoki, skupna ocena znaša 4 od 5 možnih. To pomeni, da na prebivalca odpade relativno veliko gozda (1,7 ha) in da je delež stanovanj, ki se ogrevajo z lesom visok. Socialno-ekonomski kazalec ima isto vrednost (4). V tej skupini določajo vrednost delež gozda, realizacija najvišjega možnega poseka in ocenjen delež lesa primernega za energetsko rabo. Gozdnogospodarski kazalec je odvisen od povprečne velikosti gozdne posesti, deleža težje dostopnih in manj odprtih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozda. V občini Mislinja je dosegel vrednost 4, sinteza vseh kazalcev pa je dosegla vseh 5 možnih točk. Po tej razvrstitvi je občina Mislinja zelo primerna za izrabo lesne biomase in trajno izkoristljiv lesni potencial v občini za namene daljinskega ogrevanja je sorazmerno dober. Lesno biomaso kot gorivo lahko uporabimo bodisi v modernih kotlih na lesno biomaso večjih moči, ki proizvajajo toploto za sistem daljinskega ogrevanja, ali pa za manjše kotle, ki služijo za potrebe centralnega ogrevanja. Glede na okoljske prednosti njene izrabe je možna 77

78 postavitev obeh vrst kotlov. Pri tem morajo kotli izpolnjevati določene tehnične zahteve in ustrezati Uredbi o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS št. 73/94), če hočejo pridobiti državne subvencije. Izraba lesne biomase v majhnih kotlih za centralno ogrevanje je primerna tudi na posameznih bolj oddaljenih lokacijah občine. Njihova izraba prispeva k zmanjšanju rabe fosilnih virov energije in ustreznemu zmanjšanju transporta npr. kurilnega olja, kar je pomemben okoljski vidik Primer dobre prakse PROJEKT GETEKO Kot primer dobre prakse na področju izrabe biomase v LEK vključujemo primer idejnega projekta GETEKO, ki je namenjen zmanjševanju odvisnosti koroške regije od uvoza osnovnih energentov (toplotne energije, električne energije in pogonskih goriv). Gradivo in literatura je bila posredovana s strani gospoda Rafaela Pečečnika. Predstavitev projekta GETEKO se nahaja v prilogi B (stran 126). 78

79 8.2. Sončna energija Raba sončne energije v energetske namene v zadnjem času postaja vedno bolj razširjena zaradi enostavnega delovanja in možnosti individualne gradnje. Raba sončne energije za ogrevanje in proizvodnjo električne energije je tudi subvencionirana preko državnih nepovratnih sredstev na eni in z višjimi odkupnimi cenami električne energije na drugi strani. Sončno energijo se lahko koristi za ogrevanje sanitarne vode in za dogrevanje prostorov. Ker je v zimskem času količina sončnega sevanja manjša, se sončna energija običajno uporablja v kombinaciji z drugim virom energije. Dogrevanje prostorov s sončno energijo je bolj primerno za nizkoenergijske ali pasivne hiše z inštaliranim talnim ali stenskim gretjem, kar predstavlja nizkotemperaturni režim gretja, torej vodo v ceveh s cca. 35 C. Za starejšo gradnjo z visokotempeaturnim režimom, to je z radiatorji in vodo v ceveh od 50 C do 60 C je obvezen dodaten vir gretja za zimski čas, saj lahko sonce kot zadosten vir ogrevanja služi le v pomladnih in jesenskih mesecih. Po podatkih spletnega portala ENGIS je v občini Mislinja trenutno 11 objektov, ki pri ogrevanju uporabljajo ploščate ali vakuumske solarne kolektorje. Raba sončne energije se v novejšem času uveljavlja tudi kot vir električne energije. Investicija v sončno elektrarno je sicer višja, vendar pa je tudi na tem področju cene opazno padajo. Razpon velikosti sončnih elektrarn sega od zelo majhnih za objekte, kjer ni možnosti priklopa na električno omrežje za zagotavljanje samooskrbe, do večjih elektrarn. Slovenska zakonodaja se na tem področju zgleduje po drugih evropskih državah in tako omogoča finančno podporo v obliki zagotovljenega odkupa proizvedene energije po višji ceni ali obratovalne podpore. Na ta račun se investicija v elektrarno povrne v obdobju 8 do 10 let, finančna podpora pa je pogodbeno določena za 15 let. Evropske smernice tudi določajo, da so najbolj optimalne površine za lokacijo sončne elektrarne strehe in v zato je v Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11), določeno v 3. odstavku 14. člena omejitev pri izdaji odločb o podpori fotovoltaičnim proizvodnim napravam, postavljenim na prostem, do dosežene skupne nazivne električne moči 5 MW na leto. Zaradi ekonomske upravičenosti in fiksnih stroškov, ki nastanejo pri graditvi in priklopu sončne elektrarne, večina ponudnikov svetuje, naj ima streha površino nad 100 m 2, saj je pri manjših površinah investicija zaenkrat še previsoka glede na dobiček. Področje sončnih elektrarn oz. t.i. PV je zelo kompleksno in preden se posamezniki ali lokalne skupnosti odločijo za tovrstno investicijo, je potrebno od ponudnikov sončnih elektrarn pridobiti ustrezne ponudbe in se dobro seznaniti z ekonomsko donosnostjo potencialnega objekta. Povprečno letno obsevanje na horizontalno površino v Sloveniji znaša kwh/m 2. Desetletno merjeno povprečje ( ) letnega globalnega obsevanja je med in kwh/m 2, pri čemer polovica Slovenije prejme med in kwh/m 2. Povprečno obsevanje poljubne nesenčene lokacije v Sloveniji ne odstopa veliko od državnega povprečja. 79

80 (PV portal, 2011). Na spodnji karti lahko vidimo, da občina Mislinja spada v slovensko povprečje s približno kwh/m 2 (ENGIS, 2011). Slika 16: Povprečno letno globalno obsevanje na horizontalno površino Vir: PV portal, 2011 Poleg prejete energije je za izrabo sončne energije pomembno tudi trajanje sončnega obsevanja. V Sloveniji imajo najmanj ur sonca alpske doline, to je ur in največ sonca primorski del, to je ur (Šrot, 2007). Po podatkih meteorološke postaje Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je najbližja meteorološka postaja občini Mislinja, ima to območje približno ur sonca na leto (Klimatski podatki, 2011). Sončna elektrarna se sicer lahko postavi na vsako streho ne glede na obliko in vrsto kritine, vendar pa je postavitev potrebno prilagoditi zakonitostim, ki vplivajo na optimalno delovanje elektrarne. Bolj kot sevanje na horizontalno površino je za izrabo sončne energije na mikrolokacijah pomembna ekspozicija površja. Zaradi geografske lege Slovenije v severnih geografskih širinah so primernejša območja z usmerjenostjo proti jugu. Iz tega razloga se priporočajo strehe in površine, ki so obrnjene na jug in nimajo senčenj na sami površini ali v okolici, objekti pa niso statično vprašljivi. Površje občine Mislinja je zelo razgibano in bi zaradi izjemno pomembne mikrolokacije za postavitev posamezne elektrarne težko opredelili primernost v širšem kontekstu, čeprav se občina na videz deli na severni bolj ugoden in južni manj ugoden del. Kot že rečeno so primernejša južna pobočja, vseeno pa je pri tem treba izvesti natančen ogled potencialnega objekta. V nekaterih primerih se lahko npr. v bližini nahaja drug objekt ali drevo, ki meče senco na streho potencialnega objekta polovico dneva in zato kljub ugodni lokaciji objekt ni primeren za sončno elektrarno. 80

81 Spodnji sliki prikazujeta trajanje sončnega obsevanja v občini Mislinja poleti in pozimi. Temnejša oranžna barva pomeni višje število ur sonca in svetlejša rumenkasta pomeni nižje število ur. Za postavitev sončne elektrarne je pomembno obsevanje predvsem poleti, ko imamo največ sonca in je potencial za proizvodnjo električne energije največji. Slika 17: Trajanje sončnega obsevanja poleti v občini Mislinja Vir: Atlas okolja 81

82 Slika 18: Trajanje sončnega obsevanja pozimi v občini Mislinja Vir: Atlas okolja Podatki o številu in moči sončnih elektrarn se zbirajo na Javni agenciji republike Slovenije za energijo, ki izdaja t.i. deklaracije za proizvodne naprave, ki proizvajajo električno energije iz OVE. Naprave s pridobljeno deklaracijo so upravičene do subvencionirane cene pri prodaji proizvedene energije. Po podatkih spletnega portala PV portala, slovenskega portala za fotovoltaiko, Javne agencije RS za energijo in Gorenja Solar je bilo v občini Mislinja na dan postavljenih devet sončnih elektrarn s skupno inštalirano močjo 297,99 kw. Tabela 30: Delujoče sončne elektrarne v občini Mislinja Naziv elektrarne Naslov elektrarne Proizvajalec Moč (kw) Začetek proizvodnje OŠ Mislinja I* Šentilj pod Turjakom 1 podjetje 49, OŠ Mislinja II* Šentilj pod Turjakom 1 podjetje 47, MFE VEČKO 1 Završe 91 fizična oseba 43, MFE Čas Straže 125 podjetje 49, Mikro fotonapetostna elektrarna MFE Hrustel Kozjak 40 fizična oseba 14, Mikro fotonapetostna elektrarna MFE Naveršnik Paka del 87 fizična oseba 14, MFE ŠMON Mislinjska Dobrava 64 fizična oseba 13, Sončna elektrarnatip SEHTZ 45.4N3E00 Gozdarska cesta 150 podjetje 45, MFE Ošlak Zdenka Paka del 84 fizična oseba 19, SKUPAJ MOČ 297,99 Vir: PV portal, 2011; Register deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom, 2011; *Gorenje Solar,

83 Od septembra 2011 delujeta dve sončni elektrarni na osnovni šoli Mislinja. Občina je m 2 veliko streho oddala v najem podjetju Gorenje solar, ki je hkrati investitor in ponudnik sončnih elektrarn na ključ. Sončni elektrarni do decembra sicer še nista pridobili deklaracije in še nista vpisani v Register deklaracij Javne agencije RS za energijo. Velikost sončne fotonapetostne elektrarne je odvisna od mesta postavitve, to je naklona, orientacije, morebitnega senčenja in nekaterih drugih dejavnikov. Načeloma velja, da za 1 kw moči potrebujemo med 8 in 20 kvadratnih metrov. Elektrarna na ravni strehi ali zemljišču zavzame bistveno več prostora kot elektrarna na strehi z naklonom, ker se je treba izogibati medsebojnemu senčenju modulov (Bisol, 2011). Za postavitev 1 kw sončne elektrarne na poševni strehi potrebujemo približno 8 m 2 prostora. Za izvedbo posameznih konkretnih študij izvedljivosti predlagamo, da se lokalna skupnost obrne na ponudnike sončnih elektrarn. 83

84 8.3. Geotermalna energija Geotermalna energija je toplota iz Zemljine notranjosti. Med obnovljive vire energije je opredeljena zato, ker je izžarevana toplota Zemlje praktično neomejena, moč konstantnega toplotnega toka pa je ocenjena na 42 milijonov MW (Langerholc, 2008). Iskanje in izkoriščanje geotermalnih virov predstavlja zelo kompleksen projekt, kjer je potrebna predhodna natančna ocena kamninske sestave površja in drugih geoloških pogojev, temperature, kakovosti in količine termalne vode. Bolj enostavno in tudi cenovno bolj ugodno je izkoriščanje geotermalne energije, ki jo lahko izkoriščamo z odvzemom toplote iz kamnin s pomočjo toplotnih črpalk. Geotermalna energija se izkorišča neposredno z zajemom geotermalnih izvirov vode ali pare. Ločimo visokotemperaturne geotermalne vire s temperaturo nad 150 C, ki jih lahko uporabimo za ogrevanje ali za proizvodnjo električne energije. Nizkotemperaturni geotermalni viri imajo temperaturo pod 150 C in so primerni za ogrevanje. Geološki zavod Slovenije geotermalni potencial Slovenije ocenjuje na PJ. V Sloveniji je za dotok vode proti površju pomembna predvsem debelina Zemljine skorje, ki je najdebelejša v zahodnem delu Slovenije, kjer znaša okoli 50 km. Proti vzhodu se tanjša, tako da v skrajnem vzhodnem delu znaša le še okoli 30 km. V geološki preteklosti so zaradi lomljenja in gubanja nastale številne prelomne cone, ki so omogočile dostop termalne vode iz globine do površja. Konstantno temperaturo 20 C ali več ima vsaj 21 termalnih izvirov v Sloveniji. Največji geotermalni potencial v Sloveniji in severovzhodna Slovenija (Langerholc, 2008). Največja ocenjena območja z geotermalnim potencialom v Sloveniji so naslednja (Langerholc, 2008): Panonski bazen s površino km 2. Raziskave so bile uspešne, saj je zajeto več kot 100 l/s nizkomineralizirane termalne vode s temperaturo 40 C - 70 C. Rogaško-celjsko-šoštanjska regija s površino 450 km 2. Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 250 l/s vode s temperaturo 18,5 C 48 C. Planinsko-laško-zagorska regija s površino 380 km 2. Skupna izdatnost vseh zajetji je čez 150 l/s vode s temperaturo 21 C 43 C. Krško-brežiška regija s površino 550 km 2. Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 240 l/s vode s temperaturo 15 C 64 C. Ljubljanska kotlina s površino 600 km 2. Skupna izdatnost vseh zajetji je okrog 150 l/s vode s temperaturo 18 C 30 C. 84

85 Slika 19: Temperatura Zemlje v globini m Vir: Geotermična karta Slovenije, 2005 Na področju občine Mislinja se pojavlja relativno visok geotermalni potencial glede na celotno ozemlje Slovenije. Geotermalni potencial za občino še ni bil ocenjen, vendar pa je bila leta 2007 izveden projekt Transthermal v okviru programa INTERREG IIIA Slovenija Avstrija , v katerega je bilo vključeno tudi območje Mislinje. Za ta namen so bile na področju Koroške narejene štiri vrtine in sicer ena v Črni in tri v Slovenj Gradcu. Prostorsko najbližja občini Mislinja je vrtina na Mislinjski Dobravi v občini Slovenj Gradec, kjer je bila na globini vodonosnika med in m izmerjena temperatura vode od 40,3 C in pretokom 3 l/s (Geotermalni viri, 2007). Langerholc (2008) navaja, da je omenjeni geotermalni izvir primeren za ogrevanje rastlinjakov, pridelavo zelenjavo in gojenje okrasnih rastlin. Za individualno rabo podzemne vode za namene ogrevanja in hlajenja objekta in sanitarne vode je primerna raba toplotnih črpalk, ki kot vir toplote uporabljajo podzemno vodo (sistem voda-voda) ali toploto iz kamnin pod površjem zemlje (sistem zemlja-voda). Odvzem toplote se izvaja s pomočjo medija, ki je običajno mešanica vode in sredstva proti zmrzovanju, ki kroži v zaprtem cevnem sistemu. Krožeča voda odda toploto toplotni črpalki, ki jo s pomočjo dodatne električne energije pretvori na višji temperaturni nivo, vrača pa se ohlajena za cca. 4 C. Za postavitev posamezne toplotne črpalke je potrebna individualna študija mikrolokacije, kjer je predvidena namestitev. Tržne cene vrtin se trenutno gibljejo od 50 do 60 na izkopan meter. Za ogrevanje objekta s toplotno črpalko voda-voda je potrebno zagotoviti konstanten pretok vode od 0,15 m 3 /h do 0,20 m 3 /h za 1 kw toplotne moči in temperatura vode vsaj 8 C. Izkoriščanje toplote zemlje je za individualne objekte mogoče tudi brez prisotnosti vodonosnika in sicer z odvzemom toplote iz kamnin pod površjem zemlje. Količina energije, 85

86 ki jo lahko odvzamemo zemlji, je odvisna od sestave tal, od velikosti in tipa ogrevanega objekta ter posledično moči toplotne črpalke in še od načina izkoriščanja tega vira. Načinov izkoriščanja je več (Geosonda, 2011): Horizontalni kolektor: zajem energije iz vrhnje, 1,5 m globoke plasti Zemlje. V ta namen se v zemljo položijo plastične cevi, skozi katere kroži medij. Na tovrsten način je mogoče pridobiti v povprečju okoli 20 W po kvadratnem metru površine, ki jo zavzemajo kolektorji. Vertikalni kolektor geosonda: Vrtine za sistem geosonda so v splošnem globoke od 60 metrov do 150 metrov. Znotraj ene vrtine sta po dve cevi, dovodna in odvodna, povezani v zanko. V povprečju je po 1 metru geosonde mogoče pridobiti okrog 55 W energije. Za zadovoljitev toplotnih potreb dobro izolirane individualne hiše pri srednjem geotermičnem potencialu kamnin zadostuje približno 100-metrska vrtina. Energetska košarica: vmesni model, gre za spiralno navite cevi na nosilce. Deluje po istem principu in pride v poštev v primerih stiske s prostorom (Vrtavček, 2011). V primeru uporabe vode za toplotne črpalke voda-voda in zemlja-voda z geosondo si mora stranka, če vrtina še ne obstaja in je globlja od 30 m ter se nahaja na vodovarstvenem območju, pri Agenciji RS za okolje najprej pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, skladno z določili 115. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A, 41/04 ZVO-1 in 57/08). Po pridobitvi tega dovoljenja lahko stranka začne z raziskovalnimi deli in po končanju teh vloži vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za pridobivanje toplote, ki ga prav tako vloži pri Agenciji RS za okolje (Vode, 2011). Grobo oceno potenciala za posamezne objekte lahko pridobimo s strani hidrogeologov z Geološkega zavoda Slovenije ali v podjetjih, ki se ukvarjajo s tovrstno tehnologijo. Tržna cena projekta vgradnje toplotne črpalke zemlja-voda z vertikalnim kolektorjem trenutno znaša približno z vključenimi vsemi stroški. Pri tem je potrebno poudariti, da tehnologija na tem področju zelo napreduje in se cene hitro spreminjajo. Toplotne črpalke zemlja-voda so v zadnjem času začele nadomeščati črpalke zrak-voda, kjer se za vir toplote uporablja okoliški zrak in ki so bolj enostavne za namestitev. V občini Mislinja je po podatkih spletnega portala ENGIS en objekt, ki se ogreva s toplotno črpalko zemlja-voda in 10 črpalk zrak-voda, od tega en objekt, ki uporablja toplotno črpalko za ogrevanje samo sanitarne vode. Ker območje občine Mislinja leži na širšem območju Panonske bazena, lahko predvidevamo, da se tukaj pojavlja relativno visoka stopnja geotermalnega potenciala. Kljub temu pa je geotermalni potencial na mikrolokacijah težko določljiv in za natančnejšo oceno vodonosnikov v občini Mislinja priporočamo bolj natančne geološke študije. Za inštalacijo toplotnih črpalk za ogrevanje javnih stavb ali skupin objektov priporočamo izdelavo študije izvedljivosti pri ponudnikih in strokovnjakih za tovrstne tehnologije. 86

87 8.4. Energija vetra Veter je obnovljiv vir energije, ki je že v preteklosti poganjal mline in podobne naprave. V zadnjem času pa postaja vse bolj aktualno izkoriščanje vetra za proizvodnjo električne energije. Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalne moči se dobijo pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 m/s in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Slika 20: Prikazano delovanje 600 kw vetrne elektrarne vir: AURE, 2011 Na grebenih, kjer pihajo ugodni vetrovi se navadno postavi večje število vetrnih elektrarn, ki skupaj tvorijo polje vetrnih elektrarn. Največje polje vetrnih elektrarn se nahaja v Kaliforniji. Znotraj držav Evropske unije ima največ vetrnih elektrarn Nemčija, sledijo pa ji Danska in Španija. Vetrna elektrarna pretvarja energijo vetra v električno energijo. Teoretično jo lahko pretvori največ do 60 %. V praksi pa se le od 20 % do 30 % energije vetra dejansko pretvori v električno energijo. Moči vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kw do nekaj MW. Elektrarne z večjo močjo lahko proizvedejo več električne energije. Z napredovanjem tehnologije se te moči vedno bolj povečujejo (AURE, 2011). 87

88 Za določitev potenciala izkoriščanja vetrne energije je potrebno izvesti meritve vetra na posamezni lokaciji. Slovenija je relativno slabo pokrita z merilnimi postajami za veter, meritve pa se izvajajo nezvezno v zadnjih dveh desetletjih. Na kartah je prikazana ocenjena prostorska porazdelitev povprečne hitrosti vetra na višini 50 m od tal. Povprečja se nanašajo na osemletno obdobje Slika 21: Povprečna letna hitrost vetra 50 m nad tlemi v obdobju vir: Celovit pregled, 2011 Glede na zgornjo karto ima Slovenija relativno malo primernih območij za izkoriščanje vetra v energetske namene. Predvsem so to območja višjih izpostavljenih predelov in primorska regija. Na področju občine Mislinja se meritve vetra zaenkrat še ne izvajajo. Najbližja avtomatska hidrometeorološka postaja z dolgoročnejšimi meritvami vetra se nahaja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Tabela 31: Povprečne in maksimalne hitrosti vetra v m/s po mesecih za samodejno hidrometeorološko postajo Šmartno pri Slovenj Gradcu za obdobje MESEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC POVPREČNA 1,1 1,3 1,7 1,9 1,7 1,6 1,5 1,2 1,3 1,3 1,4 1,1 MAKSIMALNA 9,8 7,4 9 9,4 8 11,6 9,2 9,4 7,9 7,6 8,2 7,9 vir: ARSO, 2011 V okviru priprave novega Nacionalnega energetskega programa za obdobje in spremljajočega okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje je bila novembra 2010 pripravljen Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije v Sloveniji. Namen strokovne podlage je bil opredeliti potencialna območja za postavitev vetrnih elektrarn z močjo nad 10 MW na osnovi zadostne povprečne hitrosti vetra in varstvenih kriterijev, ki izhajajo iz omejitev na zavarovanih, ogroženih in drugih območjih, varovanimi s posebnim pravnim režimom. V občini Mislinja se pojavlja eno izmed štirinajstih 88

89 opredeljenih območij, ki so primerni za postavitev vetrnih elektrarn. Območje zajema bregove ob Mislinjskem grabnu in je v študiji imenovano območje Črni vrh Zaloška planina. Slika 22: Primerno območje za postavitev vetrnih elektrarn v občini Mislinja vir: ENGIS, 2011 Za primerno območje so značilna zaobljena in razgibana pobočja, ki višje prehajajo v valovit, planotast svet pretežno pokrit z gozdom ter samotne kmetije na gozdih pobočjih, ki nižje prehajajo v gručaste zaselke. Severna pobočja so poraščena z gozdom, v pobočja se zajedajo hudourniški potoki. Območje je vidno dokaj izpostavljeno. Za postavitev vetrnic je opredeljen le manjši del širšega vetrovno primernega območja Pohorja izven širšega območja Natura 2000 in drugih območij naravnih vrednot (Celovit pregled, 2011). Rezultati raziskave in ocene pridobljene energije so predstavljene v spodnjih tabelah. Velikost primernega območja pokriva 18 km 2, ocena kapacitet vetrnih elektrarn pa znaša od 16 MW do 54 MW, odvisno od gostote postavitve vetrnic. Območje Črni vrh Zaloška planina je eno izmed redkih primernih območij za postavitev vetrnih elektrarn, zato bi bilo smiselno investirati v nadaljnje raziskave na tem področju ali v pilotni projekt. Pri nadaljnjih fazah načrtovanja naj se upošteva naslednje usmeritve (Celovit pregled, 2011): Posege naj se načrtuje izven območij naravnih vrednot. Raziskati je potrebno vpliv na sršenarja, orla in ruševca. V ta namen je priporočeno opazovanje vrste na terenu vsaj dve leti. Izsledke raziskave je potrebno upoštevati pri načrtovanju posegov, še posebej stojišč vetrnic). Ugotoviti je treba morebitne preletne ali selitvene koridorje ujed in jih upoštevati pri načrtovanju posega. 89

90 Tabela 32: Ocenjen potencial vetrne energije pri hitrostih vetra 4,5 in 5,5 m/s ter gostotah 3 in 5 vetrnic na km 2 z upoštevano pokritostjo območja za območje Črni vrh Zaloška planina Povprečna hitrost vetra 4,5 m/s Povprečna hitrost vetra 5,5 m/s Proizvodnja Proizvodnja Proizvodnja Proizvodnja Gostota Kapaciteta Kapaciteta električne električne električne električne Koeficient vetrnih pri manjši pri večji energije pri energije pri energije pri energije pri izgub elektrarn pokritosti pokritosti na km 2 manjši pokritosti večji pokritosti manjši večji pokritosti (manjša/večja) (MW) (MW) (MWh) (MWh) pokritosti (MWh) (MWh) ,91 / 0,89 Velikost vetrnega območja (km 2 ) Št. enot pri manjši pokritosti ,89 / 0, Št. enot pri večji pokritosti Upoštevana pokritost območja (manjša/večja) 15% / 30% Tabela 33: Ocenjeni razpon potenciala vetrne energije pri delovanju vetrnih elektrarn obratovalnih ur letno pri polni obremenitvi za območje Črni vrh Zaloška planina Kapaciteta pri manjši pokritosti in manjši gostoti (3 vet./km 2 ) (MW) Kapaciteta pri večji pokritosti in večji gostoti (5 vet./km 2 ) (MW) obratovalnih ur / leto Proizvodnja električne energije pri manjši pokritosti (3 vet./km 2 ) (MW) Proizvodnja električne energije pri večji pokritosti (5 vet./km 2 ) (MW) Velikost vetrnega območja (km 2 ) Št. enot pri manjši pokritosti (3 vet./km 2 ) Št. enot pri večji pokritosti (5 vet./km 2 ) Upoštevana pokritost območja (manjša/večja) % / 30% 90

91 Primer dobre prakse - PROJEKT VETRNICA Kot primer dobre prakse na področju izrabe energije vetra v LEK vključujemo primer izdelave projekta postavitve vetrnice na območju občine Mislinje. Gradivo je bilo posredovano s strani gospe Polonce Jakob Krejan. Čisto okolje je bistveno za zdravje in blaginjo ljudi. V zadnjih nekaj desetletjih pa je pretežno zaradi hitre industrializacije in naraščanja prebivalstva prišlo do nepopravljivih posledic v okolju: zmanjšanje zalog neobnovljivih virov, izginjanje naravnih habitatov, čezmerno onesnaževanje okolja in celo preseganje globalnih samoočiščevalnih zmogljivosti. Okoljevarstvena tema je v vseh medijih v tem času postala zelo priljubljena. Govori se o biodinamični pridelavi hrane, o sobivanju z naravo, o zmanjševanju ter ločenem zbiranju odpadkov, o smotrni uporabi naravnih virov, o zmanjševanju izpustov CO 2 in o globalnem segrevanju, o spremljanju vsebin onesnaženosti zraka, o ohranjanju vod, o svetlobnem onesnaževanju itd.. Preko medijev smo tudi mi izvedeli za različne načine vključevanja naše kmetije v okoljevarstvene razvojne ukrepe. Vsaj dve desetletji kmetija živi in diha v ekološkem duhu, uradno smo bili vključeni tudi v certificiranje za biokmetijo, vendar smo se zaradi nedonosnosti kmetije certifikatu odrekli. Obdržali pa smo vse usmeritve, ki jih potrebujemo za ponovno certificiranje. Želeli smo nekaj več, saj ne izkoriščamo vseh možnosti, ki jih ponuja kmetija. Po podatkih, ki jih je Agencija RS za okolje objavila v letu 2006, smo videli, da smo na primerno vetrovnem območju za postavitev vetrnice. Tudi sami smo opazili, da sta se moč in hitrost vetra v zadnjih nekaj letih občutno zvišali. Tako nas je zanimalo, ali smo na potencialni lokaciji za izgradnjo donosne vetrnice. Po dveh letih smo začeli iskati primerno in takrat cenovno ugodno merilno napravo. Merilna naprava je morala beležiti moč vetra, hitrost, smer ter moč sunkov vetra. Naročili smo merilno napravo in dobavitelj jo je tudi postavil in zmontirali. Postavili smo jo na mesto, kjer bi predvidoma stala vetrnica. Merilno napravo smo postavili na višino približno 10 metrov. Z njo smo imeli kar nekaj težav, zato podatki niso popolni. Veter smo začeli meriti pred letom dni, zaradi tehničnih težav pa nismo dobili podatkov za vse mesece, vendar smo se odločili, da bomo merili še naprej. Mogoče bomo merjenje izboljšali z nekaj popravki ali pa bomo merilno napravo zamenjali z boljšo ter jo postavili višje. 91

92 Slika 23: Merilna naprava vir: Arhiv Krejan, 2010 S svetovalko Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v Slovenj Gradcu smo pregledali možnosti za pridobitev subvencije za gradnjo vetrnice. Ugotovili smo, da sta v okviru državne pomoči kmetiji pri razvoju ustrezna dva ukrepa. Ob vsem trudu se je pojavila tudi možnost, da s pomočjo soinvestitorja postavimo večjo oz. zmogljivejšo vetrnico, kot je 15 kw, kot smo sprva načrtovali. Sestali smo se z več potencialnimi investitorji, ki so si prišli ogledat tudi lokacijo postavitve. Na sestankih smo izmenjali informacije, se pogovorili o pogojih za sodelovanje, o tem, kaj moramo še urediti in kakšne so realizacijske možnosti. Lokacijo si je prišel ogledat tudi investitor, potencialni solastnik bodoče prve večje vetrnice (premera 80 m) na Slovenskem. Tudi on nam je dal veliko informacij ter nam pojasnil in predstavil slabe in dobre izkušnje s postavljanjem vetrnic pri nas. Vsi, s katerimi smo se srečali, so nam razširili pogled na celotno situacijo; npr., da bi z močnejšo in višjo vetrnico zaznali hitrost vetra, višjo približno za 1,5-2,0 m/s. Pri izračunu izhodne moči moramo upoštevati ne samo primerno lokacijo, ampak tudi tip vetrnice (površina in polmer rotorja), gostoto zraka ter morebitne ovire, ki bi seveda zmanjševale hitrost vetra. Večina vetrnic se začne vrteti pri 5 m/s, so pa tudi take, ki se zaženejo že pri 3,5 m/s. V načrtu imamo večjo vetrnico z močjo do 1 MW, ki bi bila visoka okoli 80 metrov, seveda v kolikor bodo rezultati zanimivi tudi za soinvestitorje. V spodnjem grafikonu podajamo naše zadnje meritve za obdobje štirinajstih dni. V grafikoni sta dva niza»povprečna hitrost vetra m/s pri 10 m«in»povprečna hitrost vetra m/s pri 80 m«, rdeči niz smo dobili tako, da smo merjeni hitrosti pri 10 metrov višine dodali 1,5 m/s in tako 92

93 dobili približek hitrosti vetra na 80 metrov višine. Podatki se zbirajo na minuto, spodnji podatki pa so mesečno poprečje. Grafikon 15: Hitrost vetra, lokacija: Srednji Dolič 48, meritve: vir: Krejan 2011 Kot zanimivost merilna naprava meri sunke vetra, ki so pri nas dosegli tudi do približno 200 km/h, najpogosteje so tako močni sunki v zimskem času. Celotno idejo in svoje pomisleke smo predstavili tudi županu občine Mislinja Francu Šilaku. Izrazil je veliko zanimanje in nas opozoril, da mora to zamisel uvrstiti tudi v Lokalni energetski koncept. Čaka nas še veliko dela, saj smo komaj na dobri petini izpeljave projekta»vetrnica«. Trenutno nas čaka še ena izmed odločilnejših stvari: seznanjenje sosedov z našimi nameni. 93

94 8.5. Vodna energija Po podatkih Elektrogospodarstva Slovenije, d.d. je v Sloveniji glavnina hidroenergetskega potenciala razvrščena med tri osnovna porečja: Drave, Save in Soče. Na Muro odpade manjši delež. Celotni tehnični (izkoristljiv) potencial znaša GWh letno. V okviru tega potenciala znaša hidroenergetski potencial manjših vodotokov za male hidroelektrarne (MHE) GWh letno. Od celotnega potenciala je izkoriščenega 38,6 %. Izkoriščenost potenciala za MHE pa znaša 30 %. Največji potencial za MHE predstavlja porečje Save (Mravljak, 2000). Na območju občine Mislinja je 14 delujočih MHE, ki izkoriščajo potencial reke Mislinje in njenih pritokov (Dolžanka, Turičnica, Jamovica, Mevlja) ter reke Pake. Skupna instalirana moč MHE na obravnavanem območju je 1823 kw. Z naravovarstvenega vidika je v Sloveniji gradnja malih hidroelektrarn na novih lokacijah nesprejemljiva, možnosti za njihovo gradnjo so na mestu starih, praviloma opuščenih obratov na vodni pogon. Dejansko možnost izkoriščanja vodotokov je potrebno preveriti glede na zakonska določila možnosti izrabe. V primeru zanimanja možnih investitorjev za izrabo vodnega potenciala vodotokov na območju občine Mislinja lahko vsi potencialni kandidati pridobijo podrobnejše informacije pri podjetju PUH (Podjetje za urejanje hudournikov) d.d., vključno s študijo»program urejanja Mislinje s predlogom ukrepanja«. Hidrološko hidravlično poročilo reke Mislinja se nahaja v prilogi C (stran 141) 94

95 9. CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA Določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti je orodje za spremljanje uspešnosti izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Cilji samoupravne lokalne skupnosti morajo biti usklajeni s cilji Nacionalnega energetskega programa, Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do 2012, Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje , nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije in nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Cilji, ki si jih postavi samoupravna lokalna skupnost, morajo biti usklajeni z možnostmi učinkovite rabe energije in obnovljivih virov na njenem območju. Postavljene cilje lahko skupnost doseže samostojno ali v sodelovanju z drugo samoupravno lokalno skupnostjo (Priročnik). Načrtovanje in razvoj energetske infrastrukture se načrtujeta v skladu z slovensko zakonodajo, kjer se upošteva naslednje dokumente: Zakon o prostorskem načrtovanju, Uradni list RS, št. 33/2007. Zakon o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 popravek. Uredbo o prostorskem redu Slovenije, Uradni list RS, št.122/2004. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij, Uradni list RS, št. 99/2007. Strategija razvoja Slovenije, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Energetski zakon, Uradni list RS, št 27/2007 (UPB-2), 70/2008, 22/2010 spremembi. 95

96 9.1. Določitev ciljev energetskega koncepta Posamezna lokalna skupnost si postavi cilje v skladu s svojim potencialom URE in izrabe OVE. Prav tako cilje oblikuje tako, da bo odpravila največje šibke točke na posameznih področjih. V nadaljevanju so podani možni cilji lokalne skupnosti, ki jih je potrebno izraziti kvantitativno: Stanovanja ogrevanje: povečanje izrabe lesne biomase, povečanje izrabe obnovljivih virov za pripravo tople vode, zmanjšanje specifične rabe energije v stanovanjih z različnimi ukrepi učinkovite rabe energije. Javna razsvetljava: zmanjšanje stroškov za javno razsvetljavo, povečanje deleža varčnih svetil. Javne stavbe: zmanjšanje stroškov za energijo, povečanje izrabe obnovljivih virov. Večja podjetja: zmanjšanje emisij, povečanje oskrbe z energijo izven podjetij. Oskrba energije iz kotlovnic: zmanjšanje izgub, zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje emisij. Poraba električne energije stanovanja: zmanjšanje specifične porabe električne energije na gospodinjstvo, zmanjšanje števila stanovanj, ki se ogrevajo z električno energijo. Promet: povečanje uporabe javnega transporta, povečanje rabe alternativnih virov v transportu. 96

97 9.2. Splošni cilji energetskega koncepta Splošni cilji energetskega koncepta občine Mislinja so navedeni spodaj. Zastavljeni cilji bodo doseženi z ukrepi, ki so predstavljeni v akcijskem načrtu v nadaljevanju. Z uresničitvijo ukrepov in ciljev na lokalni ravni lokalna skupnost prispeva k uresničitvi ciljev na državni ravni in ravni EU. Za spremljanje stanja so poleg ciljev navedeni kazalniki, preko katerih lahko kvantitativno določimo uspešnost izvajanja posameznega ukrepa. PODROČJE CILJI UKREPI KAZALNIKI Učinkovita energetska upravljanja stavb politika javnih Energetsko upravljanje vseh javnih stavb v občini. Imenovanje energetskega upravitelja. Ureditev prostorskih občinskih aktov tako, da bodo določali prioritetne načine oskrbe z energijo z OVE pri novogradnjah. Njihovo spoštovanje bo pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Imenovanje energetskega upravitelja. Občinski prostorski akti. Povečanje energetske učinkovitosti občinskih stavbah v javnih Zmanjšanje specifične vrednosti pri ogrevanju javnih stavb do leta Povprečno specifično rabo energije samo za ogrevanje zmanjšati na vsaj 80 kw/m2/leto ali manj. Vpeljava energetskega knjigovodstva v javnih stavbah. Izdelava razširjenih energetskih pregledov. Energetska sanacija objektov. Specifična raba energije za ogrevanje. Zamenjave starejših kotlov ne glede na vrsto energenta Prenova kotlovnic v javnih objektih. Projekt zamenjave starejših kotlov. Izdelava finančne konstrukcije in terminskega plana. Število objektov, ki imajo ogrevanje na obnovljive vire energije. Zmanjšanje emisij. 97

98 Priprava sanitarne tople vode z alternativnim sistemom. Vgradnja alternativnega sistema priprave sanitarne tople vode v javnih stavbah. Vgradnja vsaj petih alternativnih sistemov priprave sanitarne tople vode v javnih stavbah do leta 2020 (sončni kolektorji oz. toplotne črpalke). Zmanjšanje porabe primarnega energenta. Zmanjšanje porabe električne energije v občini za javno razsvetljavo. Do leta 2016 zmanjšati porabo električne energije za javno razsvetljavo na 44,5 kwh na prebivalca (v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja). Popis svetilk in izdelava katastra javne razsvetljave ter Strategije sanacije in razvoja javne razsvetljave. Organizacija upravljanja razsvetljave. javne Nadaljnja zamenjava sijalk z varčnimi in svetlobno primernimi sijalkami (v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja). Poraba električne energije javne razsvetljave na prebivalca. Zmanjšanje rabe električne energije za javno razsvetljavo. Povečanje osveščenosti na področjih URE in OVE vseh porabnikov v občini Ena delavnica letno na temo URE ali OVE za javne uslužbence do leta Ena delavnica na temo URE ali OVE za občane na leto do leta Trije članki na temo URE ali OVE na leto. Program osveščanja, informiranja, izobraževanja za različne skupine ljudi, ki so na kakršenkoli način povezani z rabo energije v občini: uslužbenci v občini, podjetniki, gospodinjstva, ravnatelji, hišniki Število udeležencev na delavnicah, seminarjih. Ogled dobrih praks na terenu. Delež gospodinjstev, ki je vpeljal OVE v energetski sistem. 98

99 Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso Vzpostavitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Izdelava študije izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Pridobivanje investitorjev za izgradnjo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Število sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Število uporabnikov daljinskega ogrevanja. Letni odjem toplote za stanovanja in gospodarstvo. Izdelava preostale investicijske in tehnične dokumentacije za daljinsko ogrevanje. Toplotna obremenitev toplovoda. Vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja. Oddaja strehe javnega objekta za namen pridobivanja električne energije Oddaja primerne strehe v najem na javnem objektu in reševanje sanacijskih težav pri slabih kritinah oziroma dohodek iz naslova najemnine. Študija možnosti postavitve sončne elektrarne na posameznih javnih objektih Oddaja strehe določene javne stavbe v najem. Število javnih objektov z instaliranimi sončnimi elektrarnami. Prihodek iz naslova najemnine strešnega prostora. 99

100 10. PREDLOGI SPLOŠNIH UKREPOV Glede na šibke točke in posamezne kazalnike so ukrepi na področju URE in OVE določeni na naslednjih področjih: Stanovanja. Javni sektor. Podjetja in industrija Stanovanja Za namen učinkovitejše rabe energije v gospodinjstvih lahko občina izvaja različne finančne in druge ukrepe. Predvsem je pomembna informiranost o možnostih energetskega varčevanja in zamenjavi rabe fosilnega vira za obnovljiv vir energije. Nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za bolj učinkovito rabo energije je naštetih v nadaljevanju. OGREVANJE Dobra toplotna izolacija stavb. Kakovostna okna in vrata. Dodatna zatesnitev oken. Primerna razporeditev grelnih teles. Zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi in sodobnejšimi. Vgradnja termostatskih ventilov. Natančna regulacija temperature v vseh prostorih. Uvajanje obnovljivih virov energije. PREZRAČEVANJE Kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje je, ko za nekaj minut RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE Izkoriščanje naravne svetlobe v čim večji meri. Redno čiščenje oken in svetil. Primerna razporeditev in tip svetil glede na namembnost prostorov. Uporaba varčnih sijalk. Ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru. Izklapljanje električnih aparatov, kadar niso v uporabi. Uporaba energetsko učinkovitih električnih aparatov. Odločanje za nakup sodobnih naprav, ki imajo v času mirovanja oz. pripravljenosti zelo nizko porabo elektrike. Pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih. RABA VODE Preverjanje, ali so po uporabi pipe zaprte. Zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo. 100

101 na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih. Redno preverjanje tesnjenja oken in vrat in po potrebi zamenjava ali vgradnja tesnil. Redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov. Vgradnja varčnih WC kotličkov z dvema stopnjama splakovanja. Vgradnja števcev porabe energentov v stanovanjskih blokih v posamezno stanovanje. Nakup sodobnih in varčnih pralnih in pomivalnih strojev. Občina mora spodbujati izvajanje osnovnih ukrepov URE tako v industriji, obrti, malem gospodarstvu in zasebnih objektih, predvsem pa v javnih objektih. Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov: občinska podpora pri svetovanju občanov glede URE in OVE, občinska podpora pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE, svetovanje podjetjem (večjim porabnikom energije, raba SPTE), motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice, itd.), uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov, energetski pregledi v podjetjih in označenih javnih stavbah, širitev daljinskega ogrevanja, uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, sončna energija ), uvedba energetskega knjigovodstva in energetskega menedžmenta za vse javne stavbe. Pretežni del oskrbe s toplotno energijo v stanovanjskih objektih v občinah še vedno temelji na individualnih kuriščih. Ta so velikokrat slabo nadzorovana in zastarela, kar je s stališča vplivov na okolje najslabši način oskrbe. Ker gre za dokaj številčno skupino porabnikov energije v občini, je pomembno, da se za to skupino pripravijo ustrezne usmeritve. Občina bi se morala osredotočiti na spodbujanje predvsem naslednjih ukrepov pri ogrevanju stanovanj: Spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije v stanovanjih: Z informiranjem in osveščanjem občanov lahko občina bistveno pripomore k učinkovitejši rabi energije v gospodinjstvih. Prehod iz rabe fosilnih goriv na obnovljive vire energije: Tako kurilno olje kot zemeljski plin sta fosilnega izvora in kot taka povzročata izpuste škodljivih emisij v ozračje. V interesu lokalne skupnosti mora biti zamenjava fosilnih virov z obnovljivimi energetskimi viri. 101

102 Zamenjava starih klasičnih kotlov na les za novejše, tehnološko dovršene kotle na lesno biomaso: Zaradi velikega energetskega potenciala v občinah je smiselno spodbujati rabo lesne biomase. Pri kurjenju lesa je pomemben nadzor in učinkovitost, saj stari in neustrezni kotli povzročajo škodljive emisije ogljikovega monoksida in izgubo energije. Potrebno je spodbujati vgradnjo modernih kotlov z visokim izkoristkom za centralno kurjavo za samostojno ogrevanje ali preko mikrosistemov daljinskega ogrevanja Javni sektor Javni sektor je sestavljen iz večjih porabnikov, kot so šole, občinske stavbe, dom za upokojence, bolnišnice itd. Vsi ti objekti so praviloma večji energetski porabniki in omogočajo velike prihranki že z osnovnimi ukrepi učinkovite rabe energije. Po podatkih Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije znaša za Slovenijo ekonomsko upravičen potencial varčevanja z energijo v stavbah okoli 30 %. Posamezni ukrepi učinkovite rabe energije prispevajo določen delež k doseganju prihrankov. Že s pomočjo ukrepov energetskega gospodarjenja stavb, kot so energetsko knjigovodstvo, energetski monitoring, izobraževanje zaposlenih, je moč doseči prihranke okoli 10 %. Z investicijskimi ukrepi v sistemu ogrevanja je možno doseči prihranke do 20 %, z dodatno izolacijo ovoja stavbe do 20% ter z izolacijo podstrešja do 12 %. Pomemben ukrep za zmanjšanje porabe energije je zamenjava starih in dotrajanih oken, kar omogoča doseganje prihrankov do 20 % (AURE, 2011). V nadaljevanju je predstavljenih nekaj splošnih smernic, ki lahko pripomorejo k energetskemu upravljanju in učinkovitejši rabi energije v zgradbah: 1. Najpomembnejši korak v prizadevanjih za učinkovitejšo rabo energije v javnih zgradbah in zmanjšanju stroškov zanjo je dogovor med uporabnikom zgradbe (npr. šolsko vodstvo) in občino. Šele ob njunem tesnem sodelovanju in ob doseženem soglasju o načrtu za URE, posebej pa o porabi privarčevanih denarnih sredstev, bodo rezultati doseženi v obojestransko zadovoljstvo. Proces je uspešen in učinkovit takrat, ko da pobudo zanj ali pa jo vsaj podpre s svojo avtoriteto vodstvo institucije. 2. V objektih je potrebno uvesti energetsko knjigovodstvo, ki pomeni beleženje in spremljanje rabe energije in stroškov v vseh javnih objektih; šele poznavanje trenutnega stanja in preteklih trendov omogoča sprejemanje učinkovitih ukrepov in opazovanje njihovih učinkov. Energetsko knjigovodstvo tako zajema: a. spremljanje rabe energije in drugih energetskih/ekoloških kazalcev, b. ugotavljanje odstopanj od pričakovanih trendov rabe energije, c. odkrivanje vzrokov za odstopanja, 102

103 d. spremljanje učinkov izvajanja organizacijskih in tehničnih ukrepov URE v objektih (npr. spremembe bivalnih navad uporabnika, pravilno delovanje regulacijske tehnike ). 3. Pogosto je koristno imenovati posebno osebo (lahko je to hišnik, član vodstva, ), t.i. energetskega upravljavca, posebej zadolženega za spremljanje rabe energije in beleženje stroškov ter opazovanje in poročanje o rezultatih ukrepov URE; energetski upravljavec deluje tudi kot kontaktna oseba med institucijo in občino na tem področju. 4. Bistveno je sodelovanje hišnika in drugih oseb, zadolženih za vzdrževanje objekta (redni pregledi ogrevalnega in vodovodnega omrežja, pregledi električne napeljave, preverjanje tesnjenja oken, poročanje vodstvu in energetskemu menedžerju o potrebnih vzdrževalnih delih in zamenjavah, ). 5. Zaposleni v javnih zgradbah imajo lahko izmenično vlogo "energetskih izvidnikov" in skrbijo za dobro gospodarjenje z energijo v posameznih in skupnih prostorih (ugašajo luči, če svetijo po nepotrebnem, pravilno prezračujejo prostore, beležijo temperaturo v prostorih, opozorijo na pokvarjene vodovodne pipe ipd.). 6. K energetskemu upravljanju in URE je potrebno pritegniti celotno institucijo ter tematiko vključiti v program rednih sestankov. 7. Čim prej se je potrebno dogovoriti za energetski pregled zgradbe in na podlagi izsledkov organizirati načrt dejavnosti, investicij v ukrepe. Osnovni namen energetskega pregleda je izdelava načrta predlaganih ukrepov in investicij v obliki programa aktivnosti energetske učinkovitosti, s čimer se doseže nižje porabe energije in s tem stroškov. Energetski pregled obsega naslednje aktivnosti: a. Analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo vključuje pridobivanje podatkov (iz računov, s pomočjo meritev, popisov števcev itd) in analizo podatkov o rabi energije. Z analizo zapisov o porabi energije v preteklem obdobju se pridobi podatke o strukturi in mesečnih porabah posameznih virov energije, ki so lahko osnova za napoved porabe energije v prihodnosti. b. Določitev nabora možnih ukrepov učinkovite rabe energije. Ukrepi segajo od zamenjave kotla in uvedbe boljše regulacije ogrevanja pa do zamenjave oken in izolacije fasade, pri čemer igra pomembno vlogo tudi informiranje lastnika in uporabnikov o možnostih za smotrnejše ravnanje z energijo. c. Analiza izbranih ukrepov. Za posamezne ukrepe se določijo prihranki energije in stroškov ter višina in vračilni rok investicije. Oceni se tudi pozitivne vplive ukrepov na okolje. Izvajalec energetskega pregleda izdela tudi prednostni seznam predlaganih ukrepov. d. Poročilo o energetskem pregledu. Izvajalec energetskega pregleda izdela poročilo, ki obsega tudi povzetek predlaganih ukrepov. Svoje predloge izvajalec predstavi 103

104 lastniku in uporabnikom na skupnem sestanku, kjer se dogovorijo o prioritetnih aktivnostih, ki izhajajo iz energetskega pregleda. 8. Uporabiti obnovljive vire energije, kjer je to mogoče: (pasivni in aktivni solarni sistemi, uporaba kotlov na lesno biomaso oz. daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, toplotnih črpalk, itn.). 9. Izvajati osnovne ukrepe URE pri ogrevanju, prezračevanju, rabi električne energije in rabi vode Seznam ukrepov za javne stavbe Seznam razmeroma enostavnih ukrepov za izboljšanje energijskega števila javnih stavb oz. varčevanja z energij v javnih stavbah (URE). Tabela 34: Seznam ukrepov za javne stavbe Objekt Specifična raba energije - samo za ogrevanje (kwh/m 2 /leto) Predlagani ukrepi Občina Mislinja 138 Vrtec Mislinja - VVZSG 0 Osnovna šola Mislinja 71 Energetski pregled stavbe Izolacija stavbe Izolacija cevi Vgradnja termostatskih ventilov Vgradnja avtomatske regulacije Energetski pregled stavbe Izolacija strehe in tal Izolacija cevi Vgradnja avtomatske regulacije Energetski pregled stavbe Izolacija strehe Vgradnja termostatskih ventilov Osnovna šola Mislinja - telovadnica Osnovna šola Dolič - podružnična šola Osnovna šola Završe - podružnična šola Objekt je v izjemno slabem stanju, predvidena novogradnja telovadnice Energetski pregled stavbe Izolacija strehe Izolacija cevi Energetski pregled stavbe Izolacija strehe Izolacija cevi Osnovna šola Kozjak / Energetski pregled stavbe Izolacija strehe Izolacija cevi 104

105 Izbrani energetski upravljavec občine bo na podlagi razširjenih energetskih pregledov javnih stavb, potreb in proračunskih zmožnosti občine v sodelovanju s predstavniki občine presodil, kakšen bo dejanski vrstni red energetskih sanacij javnih stavb v občini Mislinja. Predlagamo, da občina opravi razširjene energetske preglede stavb in na njihovi osnovi določi končno prioriteto sanacije posameznih objektov. Na podlagi preliminarnih energetskih pregledov ugotavljamo, da bi največje prihranke dosegli tako v javnem sektorju kot pri individualnih gradnjah z izgradnjo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso - DOLB Mislinja (možne so tudi druge variantne rešitve). Na ta način bi lahko iz ene kotlovnice ogrevali lahko ogrevali več objektov. 105

106 10.3. Podjetja in industrija V bodočih podjetjih v načrtovanih obrtnih conah je smotrno opraviti energetske preglede in na osnovi rezultatov spodbuditi ukrepe za realizacijo energetskih prihrankov. Med uporabljenimi ukrepi, ki običajno v industrijskih obratih prinašajo energetske prihranke lahko štejemo naslednje: 1. Energetsko učinkovito ogrevanje (moderni kondenzacijski kotli, regulacija, itd.): a. izraba odpadne toplote za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, b. nadzor nad temperaturami v prostorih, c. izdelava pravilnikov o temperaturah v prostorih, d. dnevno spremljanje porabe goriva za ogrevanje v odvisnosti od zunanje temperature, e. analiza stroškov obratovanja lokalnih električnih grelnikov. 2. Energetsko učinkovita razsvetljava: a. izklapljanje, ko razsvetljava ni potrebna, b. lokalna razsvetljava, c. dnevna svetloba, d. energetsko učinkovite sijalke. 3. Učinkovita raba in odprava puščanja vode: a. tedensko spremljanje porabe vode po posameznih vejah. 4. Optimizacija tehnoloških procesov. Na spletnih straneh so dostopni informacijski listi, bilteni ter vodniki v zvezi z ukrepi učinkovite rabe energije v gospodarstvu. Smiselno se lahko uporabi tudi večino ukrepov, ki so navedeni pri gospodinjstvih in javnih objektih. 106

107 11. AKCIJSKI NAČRT Tabela 35: Akcijski načrt PROJEKT Naloge Akterji Stroški Terminski plan Opomba 1 Optimizacija javne razsvetljave Analiza stanja javne razsvetljave Prenova javne razsvetljave za učinkovitejšo rabo energije Občina Mislinja / Že izvedeno Občina Mislinja Projekt v teku Ureditev spremljanja rabe električne energija za javno razsvetljavo Vsaj en javni objekt prehod na OVE za ogrevanje Občina Mislinja / 2012 Občina Mislinja Omogočeno s preglednico dodano v elaboratu Analiza stanja JR OŠ Mislinja (idejna zasnova) 2 Sanacija javnih stavb Izvedba ukrepov za zmanjšanje rabe energije in povečanje deleža OVE Občina Mislinja Večstanovanjski objekt Sejmišče 7 Večstanovanjski objekt Sejmišče 5 in 6 107

108 3 4 Načrt spodbujanja in uvajanja učinkovite rabe energije v gospodinjstvih Postavitev (imenovanje) občinskega energetskega upravljavca Izobraževanje za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe Uporaba obnovljivih virov energije Svetovanje pri načrtovanju sanacije Pomoč pri iskanju finančnih virov Spremljanje izvajanja ukrepov LEK, spremljanje razpisov za sofinanciranje projektov URE in OVE Občina Mislinja, RRA Koroška Občina Mislinja Občina Mislinja Občina Mislinja, občinski energetski upravljavec Občina Mislinja / 2012 Projekt Energetski dan občine Mislinja, znotraj vsebin občinskega glasila Projekt Energetski dan občine Mislinja, znotraj vsebin občinskega glasila Projekt Energetski dan občine Mislinja, znotraj vsebin občinskega glasila Projekt Energetski dan občine Mislinja, znotraj vsebin občinskega glasila V sodelovanju z RRA Koroška 108

109 5 Uvedba energetskega knjigovodstva v javnih stavbah Spremljanje porabe energije Občina Mislinja, občinski energetski upravljavec V sodelovanju z RRA Koroška 6 Energetski pregled 1 javne stavbe Energetski pregled stavbe Zunanji izvajalec Od naprej za razširjen energetski pregled OŠ Mislinja 7 Preliminarna študija o možnosti za postavitev sončne elektrarne na javnih objektih Pregled in ugotovitev ustreznosti mikrolokacije Občina Mislinja, zunanji investitor / 2012 Projekt že izveden za OŠ Mislinja in Vrtec Mislinja 8 Preliminarna študija o možnostih izrabe lesne biomase Nadaljevanje projekta GetEKO (Mislinja) Občina Mislinja, zasebni partner 2012 Po izdelave idejne zasnove 10* Izvedba študije izvedljivosti za rabo OVE na obstoječih stavbah in novogradnjah Vrtanje testne geotermalne vrtine Občina Mislinja Cca. 60 na izkopan meter 2013 Pogojna izvedba ukrepa * Ukrep se izvede pogojno in je odvisen od izkazanega interesa posameznikov (potencialnih individualnih interesentov) za izrabo geotermalne energije na področju občine. Namero za izrabljanje geotermalne energije bodo lahko občani izkazali neposredno na Energetskemu dnevu ali se oglasili neposredno na občini. 109

110 11.1. Prioritetni cilji Prioritetni ukrepi so določeni glede na rezultate delavnice z usmerjevalno skupino in glede na učinek ukrepa na povečanje rabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Za vsak ukrep je opredeljen tudi vpliv občine Mislinja na izvedbo. Posamezni ukrepi tako predstavljajo direkten vpliv občine Mislinja na izvedbo, posamezni pa predlog občine drugim akterjem. Tabela 36: Prioritetnih ukrepov akcijskega načrta LEK Mislinja OPIS PRIORITETNEGA UKREPA Prenova javne razsvetljave Imenovanje odgovorne osebe za energetsko načrtovanje Informiranje Izobraževanje Dolgoročni program osveščanja in promocije Vpeljava energetskega knjigovodstva VLOGA OBČINE Neposredna Neposredna Neposredna Neposredna Neposredna Posredna Prenova javne razsvetljave Opis ukrepa: V letu 2012 občina načrtuje prenovo javne razsvetljave. Občina je v letu 2011 izvedla analizo stanja javne razsvetljave in pristopila projektu priprave skupne vloge za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada in sicer na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do UJR1 v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje , razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Učinkovita raba električne energije. Projekt povezuje 11 občin iz koroške in savinjske statistične regije. Občina bo pridobila nepovratna sredstva na javnem razpisu in po izvedenem ukrepu uspešno sledila cilju, ki jih za lokalne skupnosti zahteva Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, zmanjšala porabljeno električno energijo za javno razsvetljavo ter racionalizirala upravljanje s sistemom javne razsvetljave. 110

111 Glavni cilji ukrepa: s prenovo omrežja javne razsvetljave zagotoviti prihranek električne energije in obenem zadostiti ciljni vrednosti Uredbe - manj kot 44,5 kwh na prebivalca za porabljeno električno energijo javne razsvetljave letno, ureditev javne razsvetljave v skladu z Uredbo o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), za javno razsvetljave se smejo uporabljati svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. Postopek: Zamenjava starih energetsko potratnih svetilk in namestitev varčnih in okolju prijaznih svetilk. Odgovornost za izvedbo: Občina Mislinja. Druge organizacije vključene v izvajanje: RRA Koroška, Ministrstvo za gospodarstvo. Pričakovani rezultati: Zmanjšanje porabe električne energije in zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja. Kazalci spremljanja ukrepa: Poraba električne energije za javno razsvetljavo. Stroški: Za izvajanje ukrepa občina Mislinja nameni Vir financiranja: Občina Mislinja, Ministrstvo za gospodarstvo. 111

112 Terminski plan: Naloge: Priprava vloge in dokumentacije. Zamenjava starih in vgradnja novih svetilk. Spremljanje porabe javne razsvetljave Imenovanje občinskega energetskega upravljavca V primeru, da občina ni kadrovsko zadostna za izvajanje nalog na tem področju energetske politike mora imenovati znotraj občinske uprave odgovorno osebo, ki bo zadolžena za nadzor izvajanja aktivnosti in nalog izbranega občinskega energetskega upravljavca. Predlog osnutka za imenovanje občinskega energetskega upravljavca se nahaja v prilogi D (stran 143). Opis ukrepa: Občina naj imenuje osebo, ki bo odgovorna za izvajanje ukrepov in nadaljnje energetsko načrtovanje. Gre za osebo oziroma izbrano podjetje, ki opazuje in poroča o rezultatih, beleži stroške, pripravlja razpise, pripravlja letni program projektov, sledi objavljenim razpisom za sofinanciranje projektov itd. Občinski energetski upravljavec okoli sebe zbere skupino, ki dobro pozna določeno področje in upravljavcu pomaga pri izvedbi posameznega projekta. Smiselno bi bilo vzpostaviti odgovorno osebo znotraj občinske uprave in zunanjega sodelavca, npr. energetska agencija. Glavna naloga odgovorne osebe za energetsko načrtovanje bo spremljanje izvajanja ukrepov določenih v LEK. Odgovorno osebo za energetsko načrtovanje v občini se imenuje vsaj za obdobje LEK, torej za obdobje Naloge: spremljanje izvajanja ukrepov lokalnega energetskega koncepta, sodelovanje pri pripravi prostorskih načrtov (preverjanje skladnosti z LEK), usmerjanje Občinske uprave k energetski učinkovitosti (ravnanje, naročila, projekti, itd.), 112

113 skrb za sodelovanje z deležniki na področju energetike, spremljanje razpisov za sofinanciranje projektov URE in OVE, skrb za stalno informiranje in osveščanje občanov o URE in OVE, dogovarjanje s potencialnimi investitorji za izrabo obnovljivih virov energije. Odgovornost za izvedbo: Občina Mislinja, Izbrano energetsko svetovalno podjetje. Druge organizacije vključene v izvajanje: Energetska svetovalna pisarna, energetska agencija. Pričakovani rezultati: Izvajanje ukrepov določenih v LEK. Povečanje energetske učinkovitosti in izrabe obnovljivih virov energije. Povečanje osveščenosti in informiranosti javne uprave. Kazalci spremljanja ukrepa: Po imenovanju odgovorne osebe za energetsko načrtovanje v občini je ukrep izveden. Stroški: Predvideno je mesečno plačilo odgovorne osebe za energetsko načrtovanje skladno z določili zaposlovanja v javnem sektorju ali po dogovoru v primeru odločitve za zunanjega izvajalca. Vir financiranja: 100% občina Mislinja. 113

114 Terminski plan: Delovanje odgovorne osebe za energetsko načrtovanje: Informiranje Opis ukrepa Za kvalitetno izvajanje in implementiranje dokumenta LEK je nujno potrebno uvesti informacijski kotiček v okviru informacijske dejavnosti občine. Predstavitev dejavnosti občine poteka preko spletnega portala in na tem portalu je potrebno uvesti rubriko informacije o aktivnosti občine na področju energetske oskrbe javnih ustanov, kot vzpodbudo za vse ostale dejavnike v občini (ustanove, dejavnosti, podjetja in prebivalce). Spletni portal mora omogočiti vsem občanom in ostalim zainteresiranim osebam postavljati vprašanja o pridobitvi relevantnih informacij o učinkoviti rabi energije (URE), možnosti izrabe obnovljivih virov energije (OVE), (sončne, bioplina, biomase, geotermalne in vodne). Spletni portal mora omogočati enostavno povezavo do informacij vseh institucij države, ki vzpodbujajo in omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev za izvedbo ukrepov na področju URE in OVE. V občini so po mestnih, primestnih in vaških skupnostih postavljene oglasne table, na katerih se lahko s primernimi brošurami ali plakati izvede informiranje na področju URE in OVE. Občina periodično izdaja svoje glasilo in znotraj tega je potrebno urediti stalno rubriko o ravnanju z rabo energentov. Na tem mestu se podajajo kontakti za informacije, nasveti ter izvedene dobre prakse za vse prejemnike glasila. Na področju regije, kjer je locirana občina obstaja regionalni radijski program, katerega je potrebno vzpodbuditi, da prične obravnavati tematiko URE in OVE, kot informator za izboljšanje rabe energije in varovanja okolja. Podobno vlogo mora opraviti regionalni TV program, kateri lahko z različnimi predstavitvami izvedene dobre prakse, pogovornimi oddajami in nasveti odgovornih ter strokovnih oseb veliko pripomore k dvigu zavesti prebivalcev občine, da razmišljajo o URE in OVE, ter posledično o varovanju svojega bivalnega okolja. Postopek: Stalno informiranje. 114

115 Odgovornost za izvedbo: Občina Mislinja: občinski energetski upravljavec, Izbrano energetsko svetovalno podjetje. Druge organizacije vključene v izvajanje: Energetska svetovalna pisarna. Regijski informacijski mediji. Pričakovani rezultati: Povečanje informiranosti občanov. Kazalci spremljanja ukrepa: Število postavljenih vprašanj Energetsko svetovalni pisarni. Stroški: Za izvajanje ukrepa se letno nameni 600. Vir financiranja: Občina Mislinja, Namenska sredstva različnih agencij in ministrstev (npr. AURE, Ministrstvo za gospodarstvo). Terminski plan: Dolgoročni program informiranja Naloge: Izdelava kataloga informacij. 115

116 Izbor izvajalca za informacijski marketing. Predstavitev posameznih informacij v izbranih medijih. Organizacija posameznih informacijskih dogodkov. Vodenje analize izvajanja programa informiranja občanov. Izdelava vsakoletnega terminskega plana dogodkov Izobraževanje Opis ukrepa: Lokalni energetski koncept (LEK) je dokument občine na področju izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE), vpeljevanje možnosti izrabe obnovljivih virov energije (OVE), možnosti povečanja samozadostnosti na področju energetske samooskrbe in varovanja okolja s trendom zmanjšanja škodljivih izpustov in posledično znižanje ogljičnega odtisa. Na osnovi analize stanja rabe energentov in stanja objektov na področju občine se mora uvesti način izobraževanja občanov, kot stalna naloga. Cilj izobraževanja je podati kvalitetne in relevantne informacije za možnost izvedbe posameznih izbranih ukrepov na področju URE in OVE, skozi predavanja, prikaze, delavnice in obiskih delujočih sistemov. Izobraževalni program mora biti kvalitetno pripravljen in izveden z določeno vsebino, ki poda udeležencem jasno sliko, kako in zakaj uporabiti in izvesti določen izbran ukrep na področju URE in OVE. Pri izvedeni analizi stanja stavb je zaznati veliko potrebo po možnosti varčevanja z rabo energije, kar predstavlja za občinske organe velik izziv in nalogo na tem področju. Predlagamo, da se projekt izobraževanja izvaja na regijskem območju, ker je problematika z rabo energije sorodna v vseh občinah in bi tako dosegli večjo učinkovitost programa. Priporočamo, da se sistem izobraževanja organizira v okviru dejavnosti RRA Koroška. Izobraževanje mora posameznemu udeležencu dati možnost pridobiti kvalitetne podatke za pripravo, izvedbo ukrepa, ekonomsko vrednost izbranega ukrepa in vse informacije za pridobivanje različnih subvencij, ki jih nudi država na področju URE in OVE. 116

117 Postopek: Izdelan izobraževalni program. Odgovornost za izvedbo: Občina Mislinja: občinski energetski upravljavec, Izbrano energetsko svetovalno podjetje. Druge organizacije vključene v izvajanje: Energetska svetovalna pisarna. Organizacije in podjetja s področja energetike. Razpisovalci subvencij. RRA Koroška. Pričakovani rezultati: Povečano število ukrepov občanov. Kazalci spremljanja ukrepa: Število izvedenih ukrepov. Stroški: Za izvajanje ukrepa se letno nameni Vir financiranja: Občina Mislinja. Namenska sredstva različnih agencij in ministrstev (npr. AURE, Ministrstvo za gospodarstvo). Terminski plan: Dolgoročni program informiranja Naloge: Izdelava izobraževalnega programa. 117

118 Izbor organizatorja izobraževalnega programa. Izbor izvajalcev izobraževalnega programa. Izdelava terminskega plana izobraževanja. Vodenje analize izvajanja programa izobraževanja. Pridobitev povratnih informacij od udeležencev izobraževanja o uporabi pridobljenega znanja v praksi Dolgoročni program osveščanja in promocije Lokalni energetski koncept (LEK) po izsledkih analize zahteva pripravo in izvajanje programa osveščanja in promocije uporabe postopkov za učinkovito rabo uporabljenih energentov (URE) in iskanja poti do uporabe obnovljivih virov energije (OVE). Opis ukrepa: V letnem proračuni občine se zagotovi denar za izvedbo internetne rubrike na spletni strani občine, izvedba delavnic v šolah in vrtcih (spodbujanje učiteljev), v osnovnih šolah se uvedbe krožek na temo varovanju okolja in učinkoviti rabi energije ter vzdržuje se stalna rubrika v lokalnem glasilu na temo energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije. Na delavnicah se obravnavajo teme, ki so razumljive šolski populaciji oziroma so pripravljene na enostaven, otrokom prijazen način. Izvedejo se nagradni natečaji na temo varovanja okolja z uporabo zelene energije. Predstavijo se vse možnosti izkoriščanja obnovljivih virov energije s poudarkom na lokalnih energetskih virih (potencial občine) ter možnosti energetsko učinkovitih objektov in naprav in seveda naučiti otroke, da se LEK začenja pri njih doma, z njihovimi dejanji. Ukrep predvideva tudi izdelavo različnih brošur na temo varovanja okolja, energetske učinkovitosti in izrabe obnovljivih virov energije. Ukrep med drugim predvideva še: poljudni povzetek LEK s predstavitvijo ciljev in ukrepov, energetski dan predstavitev LEK-a, energetska politika občine Mislinja, primere dobre prakse, Program in obravnavane teme na energetskem dnevu občine Mislinja v prilogi E (stran 145) obveščanje občanov o možnostih financiranje ukrepov URE in OVE, 118

119 brošure o stroških investicije v času življenjskega cikla posameznih energetskih ureditev (na UE, kjer se ureja dokumentacija za GD) spodbujanje sprotnega spremljanja temperature in rabe energije v stanovanjih (merilne naprave). Postopek: Stalna promocija. Odgovornost za izvedbo: Občina Mislinja: občinski energetski upravljavec, Izbrano energetsko svetovalno podjetje. Druge organizacije vključene v izvajanje: Energetska svetovalna pisarna. Pričakovani rezultati: Povečanje ozaveščenosti občanov. Kazalci spremljanja ukrepa: Število postavljenih vprašanj Energetsko svetovalni pisarni. Stroški: Skozi stroške občinskega glasila in spletne strani. Vir financiranja: Občina Mislinja, Namenska sredstva različnih agencij in ministrstev (npr. AURE, Ministrstvo za gospodarstvo). 119

120 Terminski plan: Dolgoročni promocijski program Naloge: Izdelava promocijskega programa. Izbor izvajalca promocijskega programa. Izdelava terminskega plana promocije. Vodenje analize izvajanja programa promocije Vpeljava energetskega knjigovodstva Opis ukrepa: Energetsko knjigovodstvo omogoča primerjavo rabe energije med posameznimi stavbami, saj vsi podatki zbirajo in obdelujejo na enem mestu in so ažurno posodobljeni. Z uvedbo energetskega knjigovodstva vse v posameznih stavbah lažje določajo ustrezne investicije za zmanjšanje rabe energije. Energetski upravljavec je zadolžen za vzpostavitev komunikacije med predstavniki javnih stavb in izvajalcem energetskega knjigovodstva. Energetsko knjigovodstvo lahko vodi tudi izbran občinski energetski upravljavec ali izbrano podjetje ali agencija. Glavni cilji ukrepa: spremljanje in ovrednotenje rabe energije v javnih stavbah, nenehen nadzor nad rabo energije, boljše razumevanje rabe energije v posameznih stavbah, ki omogoča določitev ustreznih ukrepov za zmanjšanje rabe energije. Odgovornost za izvedbo: Občinski energetski upravljavec, vodstvo javnih stavb. Druge organizacije vključene v izvajanje: RRA Koroška. 120

121 Pričakovani rezultati: Nadzor nad rabo energije, zmanjšanje porabe energije ter boljše načrtovanje investicijskih ukrepov. Kazalci spremljanja ukrepa: Število stavb, ki imajo vzpostavljeno energetsko knjigovodstvo. Stroški: Za izvajanje ukrepa občina Mislinja (izbran občinski energetski upravljavec ali podjetje) nameni 500. Vir financiranja: Občina Mislinja, občinski energetski upravljavec. Terminski plan: 2012 Naloge: Vpeljava energetskega knjigovodstva. Spremljanje porabe energije v izbranih stavbah. Načrtovanje ustreznih ukrepov in investicij za izboljšanje rabe energije. 121

122 12. SEZNAM TABEL, SLIK IN GRAFIKONOV Tabele Tabela 1: Kurilne vrednosti energentov Tabela 2: Prikaz letne porabe energentov v občini Mislinja Tabela 3: Seznam občinskih stanovanj Tabela 4: Podatki o rabi energije v javnih stavbah Tabela 5: Stanje javnih stavb Tabela 6: Poraba energentov v javnih zgradbah Tabela 7: Raba električne energije v podjetjih po podatkih Elektro Celje (v kwh) Tabela 8: Podatki o rabi energije v podjetjih v občini Mislinja Tabela 9: Stanje objektov v lasti ali najemu podjetij v občini Mislinja Tabela 10: Skupna raba energije na območju občine Mislinja Tabela 11: Število in nazivna moč transformatorskih postaj Tabela 12: Število elektrarn OVE Tabela 13: Poraba električne energije po odjemalcih Tabela 14: Skupno število svetilk, drogov in izračunana moč svetilk Tabela 15: Kotlovnice v občini Mislinja Tabela 16: Emisije individualno ogrevanih stanovanj Tabela 17: Emisije javnih stavb Tabela 18: Emisije v industriji Tabela 19: Skupne emisije Tabela 20: Dolžine cest v občini Mislinja po kategorijah Tabela 21: Prometna obremenjenost ceste Mislinja-Zgornji Dolič v obdobju Tabela 22: Prometna obremenjenost ceste Slovenj Gradec-Mislinja v obdobju Tabela 23: Zemljiške kategorije v občini Mislinja

123 Tabela 24: Razpoložljivost rastlinskih ostankov na leto v občini Mislinja Tabela 25: Razpoložljivost rastlinskih ostankov v t na leto (po Jerič, D., Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, Slovenj Gradec, 2001) Tabela 26: Vrsta živali po ekvivalentu GVŽ Tabela 27: Število GVŽ in živine v občini Mislinja, Tabela 28: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov (povzeto po Energetska zasnova občine Vojnik - Dissemond et. al. 1993, Dunaj, Umweltbundesamt) Tabela 29: Trenutno stanje lesne biomase v občini Tabela 30: Delujoče sončne elektrarne v občini Mislinja Tabela 31: Povprečne in maksimalne hitrosti vetra v m/s po mesecih za samodejno hidrometeorološko postajo Šmartno pri Slovenj Gradcu za obdobje Tabela 32: Ocenjen potencial vetrne energije pri hitrostih vetra 4,5 in 5,5 m/s ter gostotah 3 in 5 vetrnic na km 2 z upoštevano pokritostjo območja za območje Črni vrh Zaloška planina Tabela 33: Ocenjeni razpon potenciala vetrne energije pri delovanju vetrnih elektrarn obratovalnih ur letno pri polni obremenitvi za območje Črni vrh Zaloška planina Tabela 34: Seznam ukrepov za javne stavbe Tabela 35: Akcijski načrt Tabela 36: Prioritetnih ukrepov akcijskega načrta LEK Mislinja

124 Slike Slika 1: Karta koroške statistične regije z označeno lego občine Mislinja Slika 2: Karta občine Mislinja Slika 3: Povprečno trajanje ogrevalne sezone v občini Mislinja Slika 4: Povprečno število dni s padavinami v občini Mislinja Slika 5: Lokacija občinskih stanovanj v občini Mislinja Slika 6: Obstoječe elektro energetsko omrežje Slika 7: Svetilke v občini Mislinja Slika 8: Lokacije kotlovnic in stavb priključenih na kotlovnico Slika 9: Podatki onesnaženja zraka s SO Slika 10: Mreža Podatki onesnaženja zraka z NO Slika 11: Mreža cest v občini Mislinja Slika 12: Karta obremenjenosti cest na Koroškem Slika 13: Krivulja potrebnih toplotnih moči Slika 14: Idejna zasnova»dolb«v občini Mislinja po fazah izgradnje Slika 15: Karta gozdnatosti Slika 16: Povprečno letno globalno obsevanje na horizontalno površino Slika 17: Trajanje sončnega obsevanja poleti v občini Mislinja Slika 18: Trajanje sončnega obsevanja pozimi v občini Mislinja Slika 19: Temperatura Zemlje v globini m Slika 20: Prikazano delovanje 600 kw vetrne elektrarne Slika 21: Povprečna letna hitrost vetra 50 m nad tlemi v obdobju Slika 22: Primerno območje za postavitev vetrnih elektrarn v občini Mislinja Slika 23: Merilna naprava

125 Grafikoni Grafikon 1: Starost stanovanj Grafikon 2: Stanovanja glede na leto prenove Grafikon 3: Stanovanja glede na površino Grafikon 4: Kanalizacija in vodovod Grafikon 5: Napeljave v stanovanjih Grafikon 6: Stanovanja po glavnem viru ogrevanja popis Grafikon 7: Stanovanja po glavnem viru ogrevanja - ankete Grafikon 8: Stanovanja po načinu ogrevanja popis Grafikon 9: Starost kurilnih naprav Grafikon 10: Starost oken ter streh Grafikon 11: Prikaz vrste ventilov, izolacije cevi ter regulacije kurilnih naprav Grafikon 12: Energijska števila javnih objektov na območju občine Mislinja Grafikon 13: Skupna raba energije po energentu Grafikon 14: Skupna povprečna poraba električne energije Grafikon 15: Hitrost vetra, lokacija: Srednji Dolič 48, meritve:

126 13. VIRI Energetski zakon EZ-1, Ministrstvo za gospodarstvo RS. URL: rgetski_zakon/ (citirano ) Močna spodbuda za varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost, Sporočilo za medije, Evropska komisija. URL: d=0&language=sl&guilanguage=en (citirano ) Praznik, M., Učinkovita raba energije za ogrevanje v javnih in poslovnih stavbah. EN svet, energetsko svetovanje. URL: (citirano ) Rekonstrukcija starih objektov, Arhem d.o.o. URL: (citirano ) Statistični urad Republike Slovenija, podatkovni portal SI-STAT. URL: (citirano ) Podatki o rabi električne energije, Elektro Celje d.d., Direkcija Republike Slovenije za ceste URL: (citirano ) Plineks d.o.o., URL: (citirano ) Poslovni imenik Bizi.si, URL: (citirano ) PURES Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 52/2010). Energetska zasnova občine Vojnik, Agencija za prestrukturiranje energetike. URL: _energetska_zasnova_elaborat_marec_2006.pdf (citirano ) Narodoslawsky, M., prof. dr., Zelena biomasa in bioelektrarna. Institut für Grundlagen der Verfahrenstechnikund Anlagentechnik, Technische Universität Graz, Avstrija, Popis kmetijstva, Statistični urad Republike Slovenija. URL: (citirano Prometno-informacijski center za državne ceste. URL: (citirano ) Spletni portal Geopedia. URL: si (citirano ) Podatki o površini kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v RS po občinah, Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo , Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. URL: (citirano ) Jerič, D., Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Slovenj Gradec. ENGIS, Geografski informacijski sistem za področje obnovljivih virov energije. URL: (citirano ) Šrot, N., Geografski peogoji rabe sončne energije (fotovoltaika) v Sloveniji in na 126

127 Portugalskem. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 130 str. Klimatski podatki za Šmartno pri Slovenj Gradcu, Agencija Republike Slovenije za okolje. URL: (citirano ) Geografski atlas Slovenije Ljubljana, DZS, 360 str Langerholc, N., Primerjava geotermalnega potenciala in rabe geotermalne energije v Sloveniji in na Islandiji. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 107 str. Geotermična karta Slovenije, Geološki zavod Slovenije. URL: (citirano ) Geotermalni viri severne in severovzhodne Slovenije, Regionalna razvojna agencija za Koroško, Dravograd, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 134 str. AURE, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, Direktorat za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo. URL: (citirano ) Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, Strokovna podlaga za Nacionalni energetski program za obdobje Aquarius d.o.o., Ljubljana. 28 str. Lokalna razvojna strategija območja LAS MDD ; 2007 Zavod RS za gozdove URL:( (citirano ) Analiza stanja javne razsvetljave, Breznik in Breznik d.n.o. (citirano ) Vode, URL: ml#n4743 (citirano ) Geosonda, URL: (citirano ) Vrtavček, URL: (citirano ) Bisol, URL: (citirano ) Register deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom, Javna agencija republike Slovenije za energijo. URL: (citirano ) PV portal, Slovenski portal za fotovoltaiko. URL: (citirano ) Gorenje Solar, Reference. URL: (citirano ) 127

128 14. PRILOGE Priloga A: Priporočila za projektiranje, izvedbo in obratovanje javne razsvetljave Priporočila za javno razsvetljavo podajajo smernice za projektiranje, izvedbo in obratovanje javne razsvetljave za osvetlitev prometnih površin in ostalih javnih površin. Priporočila določajo katere ceste je potrebno osvetliti. Potrebnost razsvetljave se v večini primerov določa z izvedbenimi prostorskimi akti ter drugimi dokumenti kateri urejajo namembnost prostora za potrebe varnosti prometa in življenja občanov. V priporočilih so izhodišča, ki utemeljujejo potrebnost razsvetljave oziroma osvetlitve posameznih površin. Izhodišča so: 1. Konfliktno področje: To je področje kjer se srečujejo prometni tokovi v različnih smereh in z različnimi tipi udeležencev (tovorna vozila, osebna vozila, vsa ostala prometna sredstva, kmetijski stroji in pešci). Ta področja so predvsem krožišča, križišča, prehodi, priključki, 2. Zahtevnost orientacije: Ta je odvisna predvsem od prometne situacije, katera zahteva v pravem trenutku pravo orientacijo, prilagoditev trenutni prometni situaciji, vidnosti potrebnih informacij (elementi obeleženih prometnih površin znaki, table, svetlobi signali, zvočni signali, talne obeležbe,..) ter varnosti vseh trenutnih udeležencev v prometni situaciji. Za mirujoči promet na ostalih javnih površinah (parki, trgi, pločniki, igrišča in površine v okolici javnih stavb) je pomembna situacija stanja vseh tektonskih ovir, ki so gospodarska javna infrastruktura. 3. Nevarnost kriminala: Merilo za to področje je predvsem informacija o obravnavanem stanju kriminalitete na širšem geografskem področju (občine, okraja). 4. Svetlost ali odprtost okolice: Manj osvetljenosti potrebujemo na področjih, kjer so prometne površine odprte in niso obdane z zgradbami in drugimi naravnimi ovirami. Ta področja delimo na podeželsko ali ruralno, potem urbano področje in na ožja mestna področja. 5. Kompleksnost vidnega področja: To področje je odvisno koliko potrebnih različnih vidnih informacij je pomembnih za kvalitetno orientacijo. 128

129 Priloga B: Projekt GETEKO IDEJNI PROJEKT (Kratek povzetek) JANUAR

130 POVZETEK Idejni projekt GETEKO je operativni dokument namenjen zmanjševanju odvisnosti koroške regije od uvoza osnovnih energentov (toplotne energije, električne energije in pogonskih goriv). Načela projekta GETEKO so usklajena s strateškimi zavezami Slovenije po zmanjševanju ogljikovega odtisa (carbon footprint), zmanjšani rabi energije in uvajanju novih in okolju prijaznih obnovljivih virov energije. Idejni projekt GETEKO temelji na Drugem nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje , Operativnem programu rabe lesne biomase kot vira energije (OP ENLES ), Nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljivo energijo (AN OVE) in Lokalnih energetski konceptih (LEK). Projekt GETEKO opredeljuje koroško regijo (Občina Mislinja, Slovenj Gradec in Dravograd) kot potencialo perspektivno regijo za proizvodnjo energije iz ostankov, ki nastajajo pri uveljavljenih delovnih procesih. Koroška regija je popolnoma odvisna od uvoza osnovnih energentov (naftnih derivatov z zemeljskim plinom in pogonskimi gorivi, električno energijo, itd.). Z izvajanjem projekta GETEKO bi povečali samooskrbnost občin z osnovnimi energenti (toplotno energijo, električno energijo in pogonskimi gorivi), izkoristili bi lokalno dosegljive in obnovljivi vire energije, znanje in človeške resurse, kar bi pripomoglo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju regije, znižalo stroške za energijo priključenim gospodinjstvom in javnim zgradbam, ter dalo zaposlitev lokalnemu prebivalstvu. Cena uvožene energije bo zaradi potreb na trgu v prihodnjih letih le še naraščala, kar se zavedajo številne razvojno usmerjene občine, države in družbe. S povečano energetsko samooskrbnostjo koroških občin bi preprečili odhajanje denarja iz Koroške za energetske dobrine, ki jih lahko proizvedemo s svojim znanjem iz lokalno dosegljivih virov. 1. UVOD Projekt GETEKO proučuje uporabo virov, ki obremenjujejo okolje ali pa so na razpolago zaradi morfoloških karakteristik regije, za pridobivanje energije. Poleg tega pa so rezultati iz tako zaokroženega projekta večplastno koristni tudi iz naslednjih razlogov: zmanjšajo odvisnost regije od uvoza energije, zmanjšajo obremenitve okolja, povečujejo konkurenčnost gospodarstva, odpirajo nova delovna mesta, vzpodbujajo regionalni razvoj, ekološko osveščajo ljudi pri uporabi obnovljivih naravnih materialnih virov, prispevajo k izpolnjevanju zavez Slovenije za trajnostni razvoj EU. 130

131 2. VSEBINA PROJEKTA 2.1 IZHODIŠČA Generalno - Sedanje potrebe po energiji v regiji so pokrite večinoma z uvozom energije iz virov zunaj regije. - Potrebe po energiji se bodo zaradi splošnega razvoja regije in razvojno tehnoloških trendov stalno večale. - Zaradi propadov večjih industrijskih obratov posledično grozi zmanjšanje števila delovnih mest. - Specifične dejavnosti v regiji zelo obremenjujejo okolje. - Podatki o rabi tal kažejo na velike potenciale biomase v regiji Lastnosti energentov Biodiesel Po postopku transesterifikacije pridobivamo iz odpadnih rastlinskih olj in živalskih maščob gorivo - BioD. Iz 1 litra odpadnega olja dobimo okoli 0.8 do 0.85 litra goriva in okoli 0.1 do 0.15 l glicerinske faze. BioD vsebuje približno kj/kg energije. Zgorevanje BioD goriva v dieselskem agregatu povzroča 80 % manjše emisije ogljikovega dioksida in do 100 % manj žveplovega dioksida, do 20 - krat manj ogljikovega monoksida kot dieselsko gorivo. Samo zgorevanje BioD zagotavlja za 90 % manjšo količino nezgorelih ogljikovodikov in ogromno zmanjšanje aromatičnih ogljikovodikov in ogljikovega monoksida v primerjavi s fosilno nafto. Njihova emisijska vrednost omogoča idealno uporabo v pomorstvu, nacionalnih parkih, jezerih in gozdovih ter v onesnaženih mestih, ker se izpuh biološko razgradi v pičlih dvanajstih dneh (99,6 %). Za naš projekt uporabljamo kot vhodno surovino odpadna rastlinska olja in živalske maščobe iz gospodinjstev in obratov za predelavo hrane. Nikakor pa predlog ne vsebuje uporabo surovin, ki pomenijo obremenitev kmetijskih površin in poseganje v prehrambeno verigo (npr. oljna repica ipd.). Na ta način dosežemo znatno zmanjševanje obremenjevanja okolja hkrati pridobimo energijo v obliki goriva, ki ga uporabimo za pogon strojev in vozil (komunalna vozila, osebna vozila ), s katerimi sodelujemo v tem procesu in tudi v obeh ostalih predlaganih tehnologijah Bioplin 131

132 BioP je plin, ki nastaja z vrenjem ali gnitjem organskih snovi oziroma odpadkov brez prisotnosti kisika oziroma zraka v enostavnejše sestavine pod vplivom fermentov. Najpomembnejša sestavina je metan CH 4, ki pri izgorevanju v ustreznem reaktorju svojo energijo transformira v vsoto električne in toplotne energije. Temu načinu pretvorbe pravimo soproizvodnja električne in toplotne energije ali kogeneracija. Za naš projekt je izbrana surovina goveja gnojevka. Razlogi za to so sledeči: - Odstranjevanje viškov goveje gnojevke z namenom zmanjševanja obremenitve okolja - Večinska dejavnost na tem segmentu v koroški kmetijski shemi je govedoreja, ki predstavlja krepko čez 90 % vse reje. - Pri proizvodnji BioP dobimo tudi kvalitetno in okolju prijazno gnojilo, ki vsebuje manj žvepla, ima manj neprijeten vonj, je manj»agresiven«do rastlin in vsebuje manj klic kot običajni gnoj in gnojevka, zato ima gnojenje z njim za posledico tudi manjšo uporabo kemijskih zaščitnih sredstev. - Za razliko od fosilnih goriv je izgorevanje bioplina CO 2 nevtralno, tako da ne prispeva k povečanju emisij toplogrednih plinov v atmosferi. Tudi pri tem delu projekta ne predlagamo uporabo surovin, ki pomenijo obremenitev kmetijskih površin in poseganja v prehrambeno verigo (npr. koruzna silaža ipd.), ampak je namen predloga zmanjševanje obremenjevanja okolja in hkrati pridobivanje presežne energije Biomasa Energija BioM se lahko transformira v: uporabno energijo (toplotna, elektrika) energijo prenosov (oglje, olje-nafta, plin) skozi: o biokemične (fermentacija do alkoholov ali anaerobno gnitje) o termokemične transformacijske procese V našem projektu obravnavamo transformacijo BioM v uporabno energijo in sicer primarno v toplotno energijo in sekundarno v električno energijo. Ostale možnosti so potencialno možne z ustrezno organizacijo razvojne dejavnosti z ozirom na osvajanje ustreznih tehnologij in ustvarjanje strokovnega ter proizvodnega potenciala. 132

133 Lesna BioM obsega predvsem naravni les: les iz gozdov (hlodi, vejevje, grmovje itn.), lesni odpadki iz industrije (odpadni kosi, žagovina, lubje ) odpadni proizvodi iz lesa kot so gajbice, palete ipd. Koroška krajina je bogato poraščena z gozdom. Na trajnosten in sonaravni način gospodarjenja z gozdom je mogoče trajno pridobivati kvalitetne gozdno-lesne proizvode, ostanke, ki nastajajo pri gozdni proizvodnji ali nadaljnji predelavi lesa pa je smoterno porabiti za proizvodnjo toplotne in električne energije. Lesne BioM je količinsko omejen vir, vendar je v primerjavi s fosilnimi gorivi obnovljiv vir energije. Ob pravilnem gospodarjenju se BioM trajno obnavlja (vrašča) in ne onesnažuje okolja (CO 2 nevtralni material). Za naš projekt sta izbrani obliki sekancev v velikosti 10 mm in žaganje. Pomembna je še vlažnost materiala, ki mora biti 15 %. Ti parametri so pogojeni z uporabo izbrane tehnologije vplinjanja. Tehnologijo vplinjanja smo izbrali zaradi možnosti soproizvodnje električne in toplotne energije. Manjši del te energije uporabimo v procesu, večji del pa je namenjen prodaji. Prednosti izbrane tehnologije so: - uporabimo odpadne oblike lesne BioM iz obnovljivih virov, ki so na razpolago v regiji, - zmanjšujemo obremenjevanje okolja, - električno energijo oddajamo v omrežje, toplotno pa v sistem daljinskega ogrevanja, - zmanjšujemo odvisnost od uvoza energije, - odpiramo nova delovna mesta - z razvojnim delom prispevamo k višanju dodane vrednosti, hkrati pa dvigamo izobrazbeni nivo udeležencev Razpoložljivi viri BioD: Na področju koroške regije je možno realno pridobiti iz obratov za pripravo hrane cca do litrov (ali kg) odpadnega rastlinskega olja 1. Vse te količine virov v tem trenutku izvozimo v Avstrijo. 133

134 BioP: Surovinske kapacitete na področju, ki ga obdelujemo v projektu, so po doslej zbranih podatkih med m 3 in m 3 goveje gnojevke 2, kar zadošča za proizvodnjo kwh/a električne energije in kwh /a toplotne energije. Pri tem smo obdelali največjih 30 kmetij na področju, ki konvergira k potencialni lokaciji v Mislinjski Dobravi. Prav tako kot zgoraj je možno to količino povečati za ~25%, vendar je potrebno za takšno povečanje natančno preučiti ekonomičnost zbiranja in transporta teh virov BioM Viri lesne biomase, uporabne v energetske namene so: - Gozd: del rednega poseka, lesni ostanki, ki nastajajo pri poseku drevja pri gospodarjenju z gozdom, sanitarne sečnje, redčenja, vejevina - Kmetijske in urbane površine: grmišča, obnova sadovnjakov in vinogradov, vzdrževanje parkov, čiščenje pašnikov, gradnja objektov - Lesni ostanki: iz primarne predelave lesa - Odslužen les: gradbeni les, pohištvo, odpadi na komunalnih odlagališčih Lesna biomasa iz gozdne proizvodnje 5 MO Slovenj Gradec Občina Mislinja Občina Dravograd Ostanki lesne biomase m Ocena še ne izkoriščene lesne biomase v % SKUPAJ ostanki še možno izkoristljive lesne biomase v m SESTAVNI ELEMENTI PROJEKTA Proizvodnja BioD - Predvidena lokacija: 134

135 Mislinjska Dobrava - Vrsta in predvidena površina: Tehnološki obrat v proizvodnih prostorih površine 200m 2. Sestavljen je iz skladišča vhodnih surovin in proizvodnega dela. Poseben del je skladišče BioD v izmeri 50 do 100 m 2. Masna bilanca (letna): Potrebne količine rastlinskih olj in živalskih maščob: Količina NaOH za proces: Količina metanola za proces: Voda za pranje: Pridobljeno BioD: Glicerin kot stranski produkt: l 625 kg l l l l S proizvodnjo goriva v takih količinah lahko omogočimo oskrbo večino transportnih in delovnih sredstev v javni uporabi (komunala, mestni in primestni prevozi, službena vozila, delovni stroji ipd..). Poleg tega pa je pomembno, da s to proizvodnjo odstranjujemo odpadne produkte organskega izvora (olja, maščobe..), ki predstavljajo veliko potencialno nevarnost in obremenitev okolja Proizvodnja in kogeneracija BioP 7 : - Predvidena lokacija: Mislinjska Dobrava - Vrsta in predvidena površina: Tehnološki obrat na površini m 2. Sestavljen je iz proizvodnega dela za BioP in proizvodnega dela za elektriko, pri čemer večino površine zavzema proizvodnja BioP. 135

136 a) Proizvodnja BioP: skladiščenje vhodnih surovin, proizvodni del in skladiščenje izhodnih produktov. b) Kogeneracija BioP s pridobivanjem električne in toplotne energije: tehnološki postopek v kogeneracijski postaji in distribucija pridobljene energije. Letni rezultati: - Totalna toplotna energija kwh - Porabljeno za proces kwh - Višek za prodajo kwh - Električna energija kwh - Porabljeno za proces kwh Prikazani podatki so pridobljeni od ponudnikov bioplinske tehnologije, ki imajo dolgoletne izkušnje na tem področju. Obdelali smo 12 ponudnikov, z dvema se dogovarjamo o rešitvah za posamezne kmetije BioM proizvodnja energije Predvidena lokacija: Dravograd:????? Mislinja:?????? Tehnološki obrat na površini m 2. Sestavljen je iz proizvodnega dela za plinsko fazo in proizvodnega dela za elektriko, pri čemer večino površine zavzema proizvodnja plinske faze. a) Proizvodnja plinske faze: proizvodni del, čiščenje plinske faze in skladiščenje plinske faze. b) Kogeneracija plinske faze s pridobivanjem električne in toplotne energije: B/IGCC system: tehnološki postopek v kogeneracijski postaji in distribucija pridobljene energije. 136

137 Letni rezultati: - Totalna toplotna energija kwh - Porabljeno za proces kwh - Višek za prodajo kwh - Električna energija kwh - Porabljeno za proces kwh 2.3 FINANČNI PRIKAZ BioD: S ponujeno opremo je mogoče predelati 500 l odpadnega jedilnega olja v 400 l BioD dnevno. Oprema sestoji iz dveh sklopov - sklop za esterifikacijo in - sklop za čiščenje in filtriranje Cena Cena ponujene opreme z vso potrebno tehnično dokumentacijo, šolanjem kadra in instrukcije ob zagonu je: ,00 EUR BioP: Cena v Projektna dokumentacija Nadzor, zagon in šolanje Oprema Gradbena dela in konstrukcije* Proizvodnja BioP

138 Kogeneracija toplotne električne energije in * - Ta dela in konstrukcije izvede naročnik z lokalnimi podizvajalci pod nadzorom in kontrolo ponudnika tehnološke opreme. Skupna vrednost: EUR BioM: Cena Cena ponujene opreme z vso potrebno tehnično dokumentacijo, šolanju kadra in inštrukcije ob zagonu je: EUR 2.4 TERMINSKI NAČRT BioD: Proizvodnja BioD je v pilotni fazi. Za redno proizvodnjo je predviden 3 mesečni dobavni rok opreme za predviden obseg proizvodnje.po dobavi opreme je pričakovan 14 dnevni rok za uvajanje BioP: Meseci Projektna dokumentacija xxx xxx xxx xxx Dobava opreme xxx xxx xxx xxx xxx Dobava kogeneratorja xxx xxx xxx xxx xxx xxx xxx 138

139 Izgradnja in postavitev xxx xxx xxx xxx xxx Zagon xxx xxx xxx BioM: Meseci Projektna dokumentacija xxx xxx Dobava opreme xxx xxx xxx xxx xxx Dobava kogeneratorja xxx xxx Izgradnja in postavitev xxx xxx xxx xxx xxx Zagon xxx xxx xxx 2.5 ČLOVEŠKI VIRI BioD: Neposredna proizvodnja: Zbiranje zhodne surovine: BioP: Upravljanje BioP in kogeneracijske naprave: 3 Vzdrževanje: 1 Zbiranje in transport vhodnih surovin: BioM: Upravljanje BioP in kogeneracijske naprave: 3 Vzdrževanje: 1 Zbiranje in transport vhodnih surovin: 3 139

140 3. ZAKLJUČEK V uvodu smo omenili, da je projekt nastal zaradi naše ideje pridelati biodieselsko gorivo iz odpadnih rastlinskih olj in živalskih maščob, ki jih sedaj vse izvažamo v Avstrijo. Pri tem plačujemo za odstranjevanje, posledično pa v primeru naše okoljevarstvene orientacije tudi za BioD, ki ga v celoti uvažamo iz tujine. Na geografskem prostoru treh občin, ki jih obdelujemo v projektu, je možno pridelati v startu cca l BioD. ki ga lahko uporabimo za pogon transportnih sredstev in strojev v javnih podjetjih, ki skrbijo za okolje in komunalne zadeve. Na ta način znatno zmanjšujemo obremenjevanje okolja, hkrati pa tudi znatno znižujemo stroške v teh podjetjih. Pilotna proizvodnja BioD kaže, da je možno to proizvodnjo organizirati na manjšem prostoru (delavnica), za kar je odgovorna ekipa GETEKO. Seveda pa je zbiranje in transport odpadnih olj povezan s pridobitvijo ustreznih koncesijskih dovoljenj. To pa bo izvedljivo le v povezavi z že obstoječimi službami na področju komunalnega servisa, kar pa bo pozitivno vplivalo na zmanjšanje njihovih stroškov za pogonska goriva. Z uporabo dela produktov iz proizvodnje BioD v proizvodnji BioP izboljšamo karakteristike tega proizvodnega procesa, hkrati pa ob uporabi viškov gnojevke kot osnovne surovine za proizvodnjo BioP iz okolja odstranjujemo snovi, ki jih moramo drugače odstranjevati na poseben način in na za to namenjenih napravah in prostorih. S tem razbremenjujemo komunalne čistilne naprave, omogočamo kmetom na okolju prijazen način odstranjevati te viške in predelujemo gnojevko z uporabo ustrezne tehnologije v toplotno in električno energijo, s katero precej pomagamo regiji v zmanjševanju odvisnosti od uvoza energije. Zelo pomembno pa je tudi, da je izhodni produkt koncentrirano naravno gnojilo, zaradi proizvodnih karakteristik očiščeno vseh potencialnih patoloških dejavnikov, ki ga vračamo kmetom kot dobaviteljem vhodne surovine ali pa ga prodajamo na trgu. Za organiziranje in realizacijo tega dela projekta bo potrebna povezava s komunalnimi službami in z že obstoječo komunalno čistilno napravo v Mislinjski Dobravi. Na tem prostoru je predvidena tudi postavitev te proizvodnje, v bližini pa tudi postavitev nekaterih novih postrojenj, ki bi uporabljala toplotno energijo za svoje potrebe. V tej fazi nismo razmišljali o uporabi toplotne energije za potrebe daljinskega ogrevanja, ker so oddaljenosti potencialnih uporabnikov prevelike glede na izgube v toplovodih. BioM pa je daleč najpomembnejša oblika surovine za proizvodnjo energije (toplotne in električne), ki je na razpolago na tem območju. Kot je že v prejšnjih poglavjih omenjeno, segajo velikostni razredi naprav od ogrevanja individualnih hiš pa do omejenega daljinskega 140

141 ogrevanja posameznih skupin poslopij in celo naselja. Poudariti pa je potrebno, da smo v projektu obdelovali samo uporabo BioM z namenom odstranjevanja biomasnih odpadkov, ki niso uporabni za druge namene. Prav tako pa smo predelavo BioM obdelali v smislu kogeneracije toplotne in električne energije, kjer je primarni namen zmanjševanje odvisnosti od uvoza energije, šele nato pa je možna uporaba toplotne energije tudi za ogrevanje. Pri tem smo glede na potencialne vire BioM, ki jih imamo po začetnih podatkih na razpolago, ugotovili, da je smiselno najprej postaviti pilotno proizvodnjo na področju mislinjske občine in sicer v velikosti cca 300 kw. Ta proizvodnja bi zadovoljevala tudi ogrevanje nekaterih poslopij, za katere je že sedaj predvidena oskrba z energijo iz alternativnih virov. Pridelano električno energijo je možno prodajati v omrežje in s tem zmanjševati stroške in odvisnost od uvoza. V naslednji fazi bi podoben projekt približno enake energetske velikosti uresničili tudi na področju dravograjske občine. Finančno je najmanj zahteven projekt BioD, ki ga bo obdelala in izpeljala skupina GETEKO z viri financiranja, ki so na razpolago za te namene. Dejansko pa to pomeni ustanovitev podjetja, ki bo izvedlo in nato vodilo ta del projekta. Predvidevamo, da je možna organizacija tega dela projekta tudi znotraj organizacije, ki bi jo skupaj imenovale vse tri občine. Projekta BioP in BioM pa po svoji velikosti zahtevata sodelovanje strokovnjakov in služb iz vseh treh občin, zato je za njiju najprimerneje, da bi ju izvajali v okviru že obstoječih skupin, ki so jih koroške občine ustanovile za med drugim tudi za namene zmanjševanja obremenitev okolja. Takšni skupini sta npr. RRA Koroške in KOCEROD, ki sta bili ustanovljeni s sodelovanjem vseh koroških občin. Izkušnje in rezultati iz teh predlaganih projektov bi v nadaljevanju služili tudi za realizacijo podobnih projektov v ostalih koroških občinah, ki v tem trenutku v sam projekt še niso zajete. Na ta način pridobljeno znanje in izkušnje bi bile tudi podlaga za postavitev strokovne ekipe, ki bi bila sposobna takšne projekte ponuditi navzven in hkrati postaviti osnove za šolanje podobni strokovnih profilov. S tem bi povečali tudi razvojni potencial regije in tako pripomogli k dvigu izobrazbene strukture, saj bi strokovnjaki ostajali znotraj regije in v njej tudi spodbujali razvojno raziskovalno delo. Finančni viri za izvedbo projektov s področja kogeneracijskih tehnologij ob uporabi alternativnih virov so po zadnjih podatkih sestavljeni iz % evropskih sredstev, ostala sredstva pa predstavljajo bančni krediti in pa zasebna vlaganja, kar bo tudi v prihodnje ostalo 141

142 približno enako, saj se zmanjšuje podpora projektom za tehnologije, ki predvidevajo samo ogrevanje z alternativnimi viri. Predvsem je potrebno animirati zasebni sektor, saj je projekt možno uresničiti samo z aktivnim sodelovanju javnega in zasebnega znanja in kapitala. Še posebej dobro je potrebno preučiti vse prednosti takšnega sodelovanja in jih uporabiti za finančno in terminsko optimizacijo vseh dejavnosti. Tudi zaradi pridobivanja omenjenih virov je smiselno, da potekajo projekti znotraj skupin, ki že imajo s tem večje izkušnje. Celoten projekt (še posebej pa poglavji, ki govorita o BioP in BioM) je glede na obseg strokovnega znanja, ki je za njegovo realizacijo potreben po tehnično tehnološki plati, zelo zahteven. Za njegovo uspešno realizacijo je potrebno organizirati ekipo, ki bo združevala strokovnjake z več področij. Del teh strokovnjakov v regiji že imamo; nekaj v že prej omenjenih RRA Koroške in KOCERODU, nekaj pa v strokovnih skupinah občinskih služb. Seveda je v regiji tudi precej strokovnjakov, ki delajo na področjih, zanimivih za ta projekt (npr. distribucija toplotne energije, izdelava projektne dokumentacije, ekološka svetovanja ), ki pa v tem trenutku še niso vključeni v nobeno izmed navedenih skupin. Izmed vseh teh ljudi je potrebno izbrati in organizirati ekipo, ki bo lahko ob uporabi ustreznih virov in sodelovanju z ustanovami, ki se ukvarjajo s podobno problematiko optimalno in v najkrajšem času realizirala ta projekt. Za pomemben del v takšni ekipi je potrebno uporabiti iniciatorja tega projekta, to je skupino GETEKO in njen strokovni potencial uporabiti kot gonilo za uspešno realizacijo. Naš predlog je, da postane član te ekipe za časa trajanja projekta član RRA Koroške ali KOCERODa, saj bo lahko na ta način bistveno lažje in učinkoviteje deloval in usmerjal svoj potencial, s tem pa tudi potencial ekipe, v smer zagotavljanja zastavljenih ciljev. To pa je (kot je že v uvodu omenjeno): zmanjšanje odvisnost regije od uvoza energije, zmanjšanje obremenitve okolja, povečanje dodane vrednosti, odpiranje novih delovnih mest, ekološko osveščanje ljudi pri uporabi materialnih virov, prispevek k izpolnjevanju zavez Slovenije za trajnostni razvoj EU. V skupini GETEKO menimo, da je projekt zelo pomemben za regijo, ki jo obdeluje, hkrati pa omogoča postavljanje osnov za : 142

143 tehnološki in razvojni napredek, razširitev v naslednji fazi na vse koroške občine, potencialni izvoz znanja in opreme in s tem povečanja "dodane vrednosti". Povezan pa je v prvi vrsti z viri, ki jih ta regija ima tako na materialnem kot na kadrovskem področju. Za skupino GETEKO Pečečnik Rafael, uni.dipl.ing.kem.tehnol. Viri: 1 - Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010 in lastni podatki 2 - KGZ CE, enota Sl. Gradec in izpostava Dravograd, RRA Koroška d.o.o. (tudi KOCEROD) 3 - Zavod za gozdove Slovenije, Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec Medved s sodelavci, Zavod za gozdove Slovenije, gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot Mislinja, Paški Kozjak, Pohorje, Plešivec, Dravograd in osebne interpolacije 6 - Dokumentacija skupine GETEKO 7 - WELTEC BIOPOWER GmbH in Zorg Biogas AG 8 -Letno poročilo Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2010, Območni načrt gozdno gospodarskega območja Slovenj Gradec, Gozdno gospodarski načrti gozdno gospodarskih enot Slovenj Gradec, Kozjak, Dravograd, Mislinja, Pohorje; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Nacionalni gozdni program, Zakon o gozdovih (1997 in dodatki) 9 - B/IGCC system 10 -FRAS avtomatizacija 143

144 Priloga C: Hidrološko hidravlično poročilo reke Mislinja Pri izvedbi regulacije po projektu Projektivnega biroja za urejanje hudournikov Ljubljana "Investicijski program za ureditev hudournika Mislinja v Mislinji", št. proj. 5/1, leta 1957, so pretočni profil struge Mislinje in vse prelive ustalitvenih pragov dimenzionirali na pretok 102,00 m 3 /s. Ta pretok je bil določen na osnovi empiričnega obrazca Kresnika, ob upoštevanju površine vodozbirnega območja, ki znaša do mostu na cesti v Mislinjo F = 39,70 km 2. Ta vodna količina je bila umerjena na karakteristični profil regulacije ob visokih vodah 1. in 2. junija Do leta 2001 je pretok Q = 102,00 m 3 /s veljal kot pretok letne povratne dobe za prerez do mostu na cesti v Mislinjski jarek. V letu 2001 je Naročnik (takratna Agencija za okolje, Izpostava Vodnega območja Drave) naročila študijo "Program urejanja Mislinje s predlogom ukrepanj". Študijo je izvedlo Podjetje za urejanje hudournikov d.d. Ljubljana, novelirane hidrološke izračune pa je izvedel podizvajalec del Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane. Na osnovi študije je ugotovljeno, da se padavine spreminjajo od najvišjih vrednosti na Pohorju oziroma zahodnem delu porečja (24 urne padavine s povratno dobo 100 let cca 200 mm) do najnižjih v podolju (24 urne padavine s povratno dobo 100 let cca 130 mm). Na osnovi novejših hidroloških izračunov za povodje Mislinje so bile določene visoke vode Mislinje za 100 letno povratno dobo na Q 100 = 126,00m 3 /s (v prerezu mostu v P3). Spodaj prilagamo fotokopijo vzhodnega dela Hidrološke karte iz študije "Program urejanja Mislinje s predlogom ukrepanj", na katerem je prikazano vodozbirno območje našega območja obdelave, ki ima oznako 11. V vsakem prečnem prerezu so določene konične vrednosti visokih vod s povratno dobo100 in 20 let (tabela spodaj). 144