UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OSKRBA STAROSTNIKA V PRIMERU POŽARA, POPLAVE ALI POTRESA (Diplomsko delo) Maribor, 2010 Lovro Fajfar
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: Viš. predav. dr. Ana Habjanič, univ. dipl. org. Somentor: Predav. Anton Koželj, dipl. zn., univ. dipl. org.
POVZETEK Delež starejših iz leta v leto narašča, zato je zelo pomembno, da vedno večjo pozornost oskrbe v primeru izrednih razmer polagamo na starejše, tako tiste ki še živijo doma, kot tiste, ki živijo v domovih za starejše. Starostniki, ki živijo doma skupaj s svojimi svojci, naj bi imeli zagotovljeno oskrbo tako kot vsi državljani Slovenije. Večje težave se pojavljajo v domovih za starejše občane, kjer kljub izdelanim načrtom za zaščito in reševanje prihaja do težav, predvsem zaradi zastarele gradnje domov in zaradi nezadostnega števila zaposlenih. V primeru potrebe reševanja je potrebno izboljšati stopnjo sodelovanja med ustanovami za oskrbo starostnikov in inštitucijami za zaščito in reševanje. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v dveh domovih za starejše, potrjujejo mnenja, da so člani negovalnega tima dobro seznanjeni z ukrepi v primeru požara, poplave ali potresa. Čeprav velika večina anketiranih še ni doživela naravne nesreče na delovnem mestu, so svoje znanje ocenili kot dobro. Ravno zaradi pomanjkanja izkušenj bi priporočili večkratno izvajanje praktičnih vaj evakuacije, skupaj s silami za zaščito in reševanje. S tem bi izboljšali sodelovanje, komunikacijo in koordinacijo med aktiviranimi organizacijami, ki so zadolžene za reševanje v primeru naravnih nesreč. Ključne besede: starostnik, izredne razmere, požar, potres, poplava, negovalni tim in evakuacija. I
ABSTRACT The proportion of elder people is increasing year by year, so it is very important that increased attention in the case of an emergency is placed to taking care of the old people, to those who still live at home and to those who live in nursing homes. Elderly people living at home with their relatives should have provided care, like all citizens of Slovenia. Major problems occur in homes for the elderly, where despite elaborate plans to protect and rescue some problems are caused, mainly because of outdated building homes and the lack of employees. If rescuing is necessary the level of cooperation between institutions for care of elderly people and institutions for protection and rescue needs to be improved. The results of the survey which was conducted in two nursing homes, confirm the opinion that the care team members are familiar with the actions in the event of fire, flood or earthquake. Although the vast majority of those surveyed have not experienced a natural disaster in the workplace, assess their knowledge as well. Precisely because of lack of experience we would like to recommend the implementation of practical exercises of repeated evacuation, together with the forces for protection and rescuing. This would improve cooperation, communication and coordination between the activated organizations, responsible for rescuing in the case of natural disasters. Key words: elderly, emergency, fire, earthquake, flood, nursed team and evacuation. II
KAZALO 1 UVOD... 1 2 OPREDELITEV POJMA IZREDNE RAZMERE... 3 2.1 Opredelitev pojmov nesreča, velika nesreča in katastrofa... 3 2.1.1 Nesreča... 3 2.1.2 Velika nesreča... 3 2.1.3 Katastrofa... 3 2.2 Vrste nesreč... 4 2.2.1 Naravne nesreče... 4 2.2.2 Tehnološke oziroma civilizacijske nesreče... 4 2.3 Sile za zaščito, reševanje in pomoč v Sloveniji... 5 3 NAJPOGOSTEJŠE VRSTE IZREDNIH RAZMER V SLOVENIJI IN OCENA OGROŽENOSTI MESTNE OBČINE VELENJE... 9 3.1 Najpogostejše vrste izrednih razmer v Sloveniji... 9 3.1.1 Potres... 9 3.1.1.1 Vzroki za nastanek potresov... 11 3.1.2 Poplava... 11 3.1.2.1 Vzroki za nastanek poplav... 12 3.1.3 Zemeljski plaz... 13 3.1.4 Požar... 14 3.2 Ocena ogroženosti Mestne občine Velenje... 15 3.2.1 Ocena ogroženosti zaradi potresa... 15 3.2.2 Ocena ogroženosti zaradi požara... 16 3.2.3 Ocena ogroženosti zaradi zemeljskih plazov... 17 3.2.4 Ocena ogroženosti zaradi poplav... 18 4 STAROST IN IZREDNE RAZMERE... 19 4.1 Opredelitev pojma starost... 19 4.2 Starostnik v izrednih razmerah... 19 4.3 Stanje pripravljenosti starostnikov na izredne razmere na njihovem domu... 19 4.4 Pripravljenost oskrbe starostnikov v institucionalnem varstvu... 20 4.4.1 Ocena ogroženosti Doma za varstvo odraslih Velenje... 20 III
5 NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA V DOMU ZA VARSTVO ODRASLIH... 22 5.1 Ogroženost okolja organizacije in nesreče, katerih posledice lahko terjajo izvedbo ukrepov iz načrta zaščite in reševanja... 22 5.2 Evakuacija in načrti evakuacije Doma za varstvo odraslih Velenje... 23 5.3 Zamisli izvedbe ukrepov zaščite in reševanja... 23 5.4 Razpoložljivi viri, sile in sredstva iz drugih domov starejših občanov... 26 5.5 Opazovanje in obveščanje... 26 5.6 Aktiviranje, vodenje in naloge osebja in organizacij... 26 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE RAZMERE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE... 28 6.1 Oddelek za domovinsko varnost (Department of Homeland Security)... 28 6.2 Organizacija FEMA (Federal Emergency Management Agency)... 28 6.2.1 Delo organizacije FEMA... 28 6.3 Pripravljenost prebivalcev Združenih državah Amerike na izredne razmere... 29 6.4 Starostniki in posledice hurikana Katrina... 30 7 SESTAVA SISTEMA ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE STAREJŠIH LJUDI NA DOMU... 32 7.1 Sestava oddelka za zaščito in reševanje v Mestni občini Velenje in njihovi evakuacijski načrti... 32 7.1.1 Občinski načrt zaščite in reševanja pred požarom... 33 7.1.2 Občinski načrt zaščite in reševanja pred poplavami... 35 7.1.3 Občinski načrt zaščite in reševanja ob potresu... 35 7.2 Oskrba starostnikov v domačem okolju v primeru izrednih razmer... 37 7.3 Projekt MONITOR (Hazard Monitoring for Risk Assessment and Risk Communication)... 37 8 POŽARI V DOMOVIH ZA STAREJŠE LJUDI V SVETU IN NJIHOVE POSLEDICE... 39 8.1 Pretekli požari v domovih za starejše občane... 40 8.1.1 Požar v domu starejših Memhis, Marec 1988... 40 8.1.2 Požar v domu starejših NORFOLK, VIRGINIA, Oktober 1989... 41 8.1.3 Požar v domu starejših HARTFORD, Februar 2003... 41 8.1.4 Požar v domu starejših KAMYSHEVATSKAYA, Marec 2007... 42 8.2 Skupne točke vseh požarov in njihova analiza... 42 8.3 Požarna varnost v domovih po Sloveniji... 43 IV
9 EMPIRIČNI DEL... 44 9.1 Namen... 44 9.2 Cilji... 44 9.3 Raziskovalna vprašanja... 44 9.4 Predpostavke in omejitve raziskave... 44 9.4.1 Predvidene metode raziskovanja... 45 9.4.2 Raziskovalni vzorec... 45 10 REZULTATI RAZISKAVE... 46 10.1 Rezultati anket Lambrechtov dom, Slovenske Konjice... 46 10.2 Rezultati anket Dom starejših občanov Velenje... 53 11 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA... 60 12 SKLEP... 62 13 LITERATURA... 65 13.1 Internetni viri... 69 14 PRILOGE... 1 14.1 Anketni vprašalnik... 1 KAZALO TABEL Tabela 1: Pregled množičnih naravnih in drugih nesreč v Sloveniji po vzroku njihovega nastanka ------------------------------------------------------------------------------------- 5 Tabela 2: Sile za zaščito, reševanje in pomoč na ravni regije ----------------------------------- 6 Tabela 3: Sile za zaščito, reševanje in pomoč na ravni občine ---------------------------------- 7 Tabela 4: Sile za zaščito, reševanje in pomoč na ravni države ---------------------------------- 7 Tabela 5: Zamisel izvedbe zaščite in reševanja---------------------------------------------------- 0 Tabela 6: Sestava oddelka za zaščito in reševanje v MO Velenje ------------------------------ 0 Tabela 7: Potek izvedbe zaščite in reševanja za potrese različnih jakosti --------------------- 0 KAZALO SLIK Slika 1: Potresna nevarnost Slovenije... 10 Slika 2: Varstvo pred nevarnimi in drugimi nesrečami projekt MONITOR... 38 Slika 4: Oznaka evakuacijske poti... 39 Slika 3: Javljalnika požarov... 0 Slika 5: Sprinkler sistemi za gašenje... 0 Slika 6: Ročni gasilnik... 0 V
KAZALO GRAFOV Graf 1: Spol ankentirancev --------------------------------------------------------------------------- 0 Graf 2: Starost ankentirancev ------------------------------------------------------------------------ 0 Graf 3: Izobrazba anketiranih zaposlenih v Lambrehtovem domu Slovenske Konjice------ 0 Graf 4: Izkušnje za delo s starostniki---------------------------------------------------------------- 0 Graf 5: Obdobje zaposlitve v Labrechtovem domu Slovenske Konjice ----------------------- 0 Graf 6: Mnenja anketirancev o njihovem znanju ustreznega ravnanja v primeru požara, poplave in potresa---------------------------------------------------------------------------- 0 Graf 7: Delež zaposlenih, ki so že doživeli požar poplavo ali potres na delovnem mestu -- 0 Graf 8: Število zaposlenih, ki vedo za interni dogovor o evakuacijskem načrtu ------------- 0 Graf 9: Usposobljenost zaposlenih za izvajanje evakuacij--------------------------------------- 0 Graf 10: Želja zaposlenih po dodatnem izobraževanju iz področja oskrbe starostnika v primeru požara, poplave in potresa ------------------------------------------------------- 0 Graf 11: Mnenje zaposlenih ali je med njihovim delovnim časom dovolj zaposlenih za izvajanje evakuacije------------------------------------------------------------------------- 0 Graf 12: Opažanja zaposlenih glede zadostnega števila izhodnih evakuacijskih poti ------- 0 Graf 13: Spoznanje zaposlenih ali je za stanovalce dovolj dobro poskrbljeno v primeru požara, poplave ali potresa----------------------------------------------------------------- 0 Graf 14: Odgovori zaposlenih koga bi aktivirali v primeru nastanka naravne nesreče ------ 0 Graf 15: Spol ankentirancev-------------------------------------------------------------------------- 0 Graf 16: Starost ankentirancev ----------------------------------------------------------------------- 0 Graf 17: Izobrazba anketiranih, zaposlenih v Domu starejših občanov Velenje-------------- 0 Graf 18: Izkušnje za delo s starostniki -------------------------------------------------------------- 0 Graf 19: Čas zaposlitve zaposlenih v Domu starejših občanov Velenje ----------------------- 0 Graf 20: Mnenja anketirancev glede znanja v primeru požara, poplave in potresa ---------- 0 Graf 21: Delež zaposlenih, ki so že doživeli požar, poplavo ali potres na delovnem mestu 0 Graf 22: Število zaposlenih, ki vedo za interni dogovor o evakuacijskem načrtu ------------ 0 Graf 23: Usposobljenost zaposlenih za izvajanje evakuacij ------------------------------------- 0 Graf 24: Želja zaposlenih po dodatnem izobraževanju iz področja oskrbe starostnika v primeru požara, poplave in potresa ------------------------------------------------------- 0 Graf 25: Mnenje zaposlenih ali je med njihovim delovnim časom dovolj zaposlenih za izvajanje evakuacije------------------------------------------------------------------------- 0 Graf 26: Opažanja zaposlenih, glede zadostnega števila izhodnih evakuacijskih poti------- 0 Graf 27: Spoznanje zaposlenih, ali je za stanovelce dovolj dobro poskrbljeno v primeru požara, poplave ali potresa----------------------------------------------------------------- 0 Graf 28: Odgovori zaposlenih, koga bi aktivirali v primiru nastanka naravne nesreče ------ 0 VI
1 UVOD Velike družbene spremembe v zadnjih desetletjih, predvsem hiter razvoj industrializacije in z njo povezani migracijski procesi s podeželja v mesta, razvoj sistema zdravstvene zaščite ter socialne politike, višji življenjski standardi ter daljše življenjsko obdobje posameznika, so vplivale na vse večji delež starejših ljudi v družbi, ki so še posebej občutljivi na dogajanje v svojem okolju (Cijan, 2003, str. 33). Število nesreč se iz leta v leto povečuje in posledično zaradi tega trpi vedno več ljudi. Starostniki zaradi nemoči, neznanja, strahu, telesne oslabelosti, osamljenosti, slabšega vida in sluha, ter pozabljivosti kasneje zaznajo nevarnost in zanje se lahko že manjši požar konča usodno (Špegel, 2009). Mnogi zaradi finančnih težav ne morejo oditi v domsko varstvo in zato ostanejo doma, kjer so pogosteje prepuščeni sami sebi, saj so svojci v službah in ne morejo skrbeti za njih. Povsem drugače je v domovih, kjer so z zakonom predpisani načrti evakuacije. Problemi se pojavijo le v času dežurstev, ko je število prisotnih na delovnem mestu veliko manjše, kar ima za posledico podaljšan čas evakuacije (Zupan, 2008). V domovih starejših občanov je večina oseb mobilno omejena. Stanovalci se večinoma lahko evakuirajo le s pomočjo osebja in reševalcev (Špec, 2009). Cilj varnostnih ukrepov je, da čim več pacientov ostane v sobah, oziroma se evakuirajo v sosednje varne prostore. Zato je zelo pomembno, da zaposleni dobro poznajo evakuacijski načrt in ga znajo uporabiti (Jakob, 2005). Sistemi za reševanje ter oskrbo starejših v izrednih razmerah, morajo biti posledično skrbno načrtovani in s simulacijo letno testirani. Takšen sistem morajo vzpostaviti vse javne in privatne institucije za starejše. V svojih planih morajo zajeti tudi predvideno število potrebnih različnih profilov reševalcev, negovalnega osebja in oskrbovalcev po odgovornosti, z možnostjo uporabo ustrezne komunikacijske in informacijske tehnologije (Fink, 2008). 1
V nekaterih državah že obstajajo organizacije ali omrežja, ki opozarjajo in skrbijo za problematiko starejših ljudi v primeru kriznih dogodkov. Organizacije pri reševanju izrednih razmer medsebojno delujejo in tudi v zelo tesni povezavi sodelujejo z vladnimi organizacijami. Združene države Amerike so ena najbolj organiziranih držav na področju izrednih razmer. Tukaj moramo predvsem omeniti Department of Homeland Security, ki deluje na nacionalnem nivoju in Federal emergency management agency, ki deluje na nivojih posameznih držav (FEMA, 2008). 2
2 OPREDELITEV POJMA IZREDNE RAZMERE Izredne razmere so posledice pojava vojn, ter naravnih ali drugih nesreč, ki spravijo v eksistencialno stisko večje število ljudi. Množične nesreče in naravne katastrofe v preteklosti na srečo niso bile tako pogoste, vendar se danes vse pogosteje pojavljajo in imajo bistveno večje razsežnosti. Običajno je potrebno aktiviranje večjega števila raznovrstnih reševalnih ekip in služb, ki se spopadajo z nastalo situacijo, občasno pa so potrebne tudi solidarnostne akcije širše družbene skupnosti na primer v obliki zbiranja denarnih ali materialnih sredstev in sosedske pomoči (Ahčan, 2007). Organizacija zdravstvenega varstva v primeru velikih nesreč in katastrof je v Sloveniji eden ključnih elementov zaščite, reševanja in pomoči, v katerem je zagotovljeno sočasno in učinkovito delo različnih služb z namenom, da se zmanjšajo posledice posameznih katastrof, še zlasti pa preprečijo človeške žrtve. Varovanje in reševanje človeških življenj ima prednost pred drugimi ukrepi (Ahčan, 2007). 2.1 Opredelitev pojmov nesreča, velika nesreča in katastrofa 2.1.1 Nesreča Nesreče opredeljujemo kot dogodke, v katerih se pojavijo poškodbe in škoda, pri čemer sam dogodek ni bil namerno izzvan, za razliko od vojn, umorov in vandalizma. Gre za nenamerne vzroke na eni in nezaželene posledice na drugi strani (Ahčan, 2007). 2.1.2 Velika nesreča Za veliko nesrečo je značilno, da je potrebno aktivirati dodatne ekipe in opremo služb, ki v okviru svoje redne dejavnosti opravljajo naloge reševanja. Za razliko od katastrof dejavnost reševalnih služb v primeru velike nesreče ni okrnjena (Ahčan, 2007). 2.1.3 Katastrofa Katastrofe običajno imenujemo nepričakovane dogodke, pri katerih je poškodovanih ali umre večje število ljudi hkrati. Ogrozijo nas nenadoma in nas v trenutkih pahnejo v izredno hude, neugodne okoliščine. Udeleženi so izpostavljeni številnim škodljivim vplivom, praviloma je povzročena ogromna materialna škoda. Poleg tega se pojavijo 3
psiho-socialni problemi in zveča se tveganje za zdravje in življenje ljudi. Pride do motenj v skupnosti, ki zahteva aktiviranje različnih služb v posebno velikem obsegu (Ahčan, 2007). 2.2 Vrste nesreč Med različnimi tipologijami razvrščamo nesreče na naravne in tehnološke. 2.2.1 Naravne nesreče Med naravne nesreče uvrščamo močne nenadne klimatske, meteorološke, fizikalne pa tudi biološke spremembe. Posamezne vrste nesreč se ne pojavljajo povsod, pač pa je vsaka značilna za določeno področje. Le malo je krajev kjer nebi poznali nesreč. Naravne nesreče se običajno pojavljajo nenadno, običajno imajo hiter in nepričakovan začetek. Nekatere vrste nesreč so postale bolj napovedljive (npr. poplave napovemo dva dni prej, tornado in hurikan nekaj ur prej, medtem ko potresov še ne znamo napovedati). Imajo veliko rušilno moč in lahko usmrtijo ogromno ljudi (Ahčan, 2007). 2.2.2 Tehnološke oziroma civilizacijske nesreče Tehnološke oziroma civilizacijske nesreče s svojim delovanjem povzroči človek. Pojavljajo se lahko povsod kjer je prisotna tehnologija. Do njih je prišlo z razvojem tehnologije in so postale tako rekoč del vsakdanjega življenja. Zgodijo se, ko človek izgubi nadzor nad upravljanjem tehnologije. Pojavljajo se nenadoma in le izjemoma lahko opozorimo nanje. Redni pregledi sicer opozorijo na nevarnost, toda pogosto znaki nevarnosti niso očitni ali pa jih spregledajo. Imajo izjemno moč in lahko povzročijo veliko škodo in že dosegajo zmogljivosti škode naravnih nesreč (Ahčan, 2007). 4
Tabela 1: Pregled množičnih naravnih in drugih nesreč v Sloveniji po vzroku njihovega nastanka NARAVNE NESREČE NESREČE, KATERIH POVZROČITELJ JE ČLOVEK GEOFIZIKALNE BIOLOŠKE TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE potres epidemija požar zemeljski plaz epizootija industrijska nesreča vihar epifitija radiološka nesreča suša infestacija jedrska nesreča pozeba letalska nesreča žled železniška nesreča toča nesreča v cestnem obilne snežne padavine prometu snežni plaz pomorska nesreča poplava rudniška nesreča erozija tal nesreča na žičnici požar v naravnem okolju DRUGE NESREČE nesreča pri delu nesreča v prostem času množično preseljevanje vojna terorizem Vir: Ahčan ( 2007, str. 631) 2.3 Sile za zaščito, reševanje in pomoč v Sloveniji Sile za zaščito, reševanje in pomoč sestavljajo prostovoljne in poklicne reševalne službe, Civilna zaščita, ter določene gospodarske družbe, organizacije in zavodi, ki glede na naravo svoje dejavnosti na podlagi pogodbe opravljajo določene naloge. Slovenija ima za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah pripravljenih vrsto sil na občinski, regijski in državni ravni. 5
V javnih reševalnih službah, Civilni zaščiti in drugih silah za zaščito reševanje in pomoč sodeluje okoli 5% vseh prebivalcev Slovenije, od katerih jih večina opravlja nalogo prostovoljno ali brezplačno na podlagi državljanske dolžnosti (Ušeničnik, 2002). Tabela 2: Sile za zaščito, reševanje in pomoč na ravni regije SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ V REGIJI PROSTOVOLJNE POKLICNE CIVILNA ZAŠČITA Rdeči križ Slovenije Gasilske enote širšega Tehnične reševalne enote Slovenska Karitas pomena Enota za radiološko, Potapljači Kinologi Javne službe regijskega pomena kemično in biološko zaščito (v nadaljevanju RKB) Taborniki in Skavti Organizacije po potrebi Enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (v nadaljevanju NUS) Enote za proženje snežnih plazov Služba za podporo Vir: Ahčan ( 2007, str. 632) 6
Tabela 3: Sile za zaščito, reševanje in pomoč na ravni občine SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ V OBČINI PROSTOVOLJNE POKLICNE CIVILNA ZAŠČITA Prostovoljni gasilci Rdeči križ Slovenije Slovenska Karitas Potapljači Kinologi Taborniki in Skavti Radioamaterji Poklicni gasilci Javna zdravstvena služba Javna služba socialnega varstva Javna veterinarska služba Gospodarske javne službe Druge organizacije po pogodbi Ekipe prve pomoči Enote za veterinarsko prvo pomoč Tehnično reševalne enote Enote za RKB-zaščito Službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč Službe za podporo Vir: Ahčan ( 2007, str. 632) Tabela 4: Sile za zaščito, reševanje in pomoč na ravni države SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ NA RAVNI DRŽAVE PROSTOVOLJNE POKLICNE CIVILNA ZAŠČITA Gorska reševalna služba Jamarska reševalna služba Javne službe državnega pomena Ekološki laboratorij Rudarske reševalne službe Enote za hitro ukrepanje Enota za RKB-zaščito Tehnične reševalne enote Službe za podporo Enote za reševanje ob nesrečah z jedkimi snovmi Mobilna meteorološka enota Organizacije po pogodbi Vir: Ahčan ( 2007, str. 632) Vse sile so med seboj povezane v enoten sistem, ki omogoča enotno upravljanje in vodenje skupne telekomunikacijske, informacijske in druge infrastrukture. O mobilizaciji Civilne 7
zaščite in drugih sil odloča vlada. Ob naravni ali drugi nesreči pa o aktivaciji sil za zaščito in reševanje odloča poveljnik Civilne zaščite in drugi pristojni za vodenje v skladu z načrti zaščite in reševanja. Po potrebi pa sodelujeta tudi vojska in policija. 8
3 NAJPOGOSTEJŠE VRSTE IZREDNIH RAZMER V SLOVENIJI IN OCENA OGROŽENOSTI MESTNE OBČINE VELENJE 3.1 Najpogostejše vrste izrednih razmer v Sloveniji Slovenija obsega 20.256 km² ozemlja s približno dva milijona prebivalci. Leži na stičišču Julijskih Alp, Panonske nižine, dinarsko-kraškega sveta in Sredozemlja, kar vpliva na izjemno pokrajinsko raznolikost s številnimi naravnimi lepotami pa tudi pogostimi naravnimi nesrečami. Gospodarski razvoj z radikalnim posegom v okolje je prinesel v naš življenjski prostor večje tveganje civilizacijskih nesreč (prometne nesreče, požari na objektih, nesreče z nevarnimi snovmi) (Ahčan, 2007). Vendar Slovenijo še vedno najbolj ogrožajo potresi, poplave, zemeljski plazovi, toča, viharji, žled, pozeba in požari. Od nesreč, povezanih z industrijo, prometom in urbanizacijo, so glede na možne okoljske posledice največja nevarnost nesreče z nevarnimi snovmi. Nedavne zgodovinske izkušnje in dogajanje v sodobnem svetu pa kažejo, da tudi v našem prostoru niso izključene migracije prebivalstva, vojne in terorizem. Med pogostejše naravne nesreče spadajo potresi, požari, poplave ter posledično zemeljski plazovi (Ahčan, 2007). 3.1.1 Potres Potresi so ena najhujših elementarnih nesreč, ki so v zgodovini po vsem svetu zahtevali več milijonov smrtnih žrtev (samo v 20. stoletju je ob potresih izgubilo življenje 1,4 milijona ljudi). Potresov, kakršen je bil leta 1556 na Kitajskem, ki je zahteval več kot 830.000 žrtev, seveda v Sloveniji ni bilo in jih seizmologi tudi ne pričakujejo. Zgodovinski podatki nam pričajo, da lahko pri nas le v daljšem časovnem obdobju nastanejo potresi, ki presežejo IX. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici (European Macroseismic Scale, kratica EMS). Na potresni karti vidimo, da je večji del Slovenije ogrožen do VII. stopnje, vmes pa so območja, kjer so možni potresi VIII. in celo IX. stopnje po EMS, ki bi že povzročali rušenje, vendar v manjšem obsegu. Najmočnejši potresi, ki so zatresli naše ozemlje in zahtevali tudi žrtve, so bili koroški potres leta 1348, idrijski potres leta 1511 in ljubljanski potres leta 1895. V 20. stoletju je bilo na Slovenskem 20 potresov, ki so povzročili večjo ali manjšo gmotno škodo in so na 9
srečo bili brez smrtnih žrtev. Najmočnejši so bili leta 1917 v Brežicah, leta 1956 na ilirskobistriškem, leta 1963 na litijskem, leta 1974 na Kozjanskem, leta 1976 v Furlanij, leta 1977 pod Storžičem, leta 1982 v Savinjski dolini, leta 1995 na območju Ilirske Bistrice in leta 1998 v zgornjem Posočju. V Sloveniji živi okoli 827.000 ljudi na potresnih območjih, to je kar 43% prebivalcev celotne države. Od slovenskih mest so najbolj ogrožena Ljubljana, Krško, Brežice, Idrija, Tolmin, Ilirska Bistrica in Litija (Ahčan, 2007). Ozemlje Slovenije je zaradi geotektonskih razmer srednje potresno ogroženo. Na razmeroma velikem delu ozemlja so možni rušilni potresni sunki. Za preprečevanje in zmanjševanje posledic je pomembna protipotresna gradnja in drugi ukrepi, ki zavarujejo ljudi. Poškodbe in smrtne žrtve so posledica porušitve zgradb, požarov, eksplozij, nenadzorovanega uhajanja nevarnih snovi in visokih voda (Vidrih, 2002). Slika 1: Potresna nevarnost Slovenije Vir: http://www.arso.gov.si/potresi/podatki/thumb_projektni_pospesek_tal.jpg (2010) 10
3.1.1.1 Vzroki za nastanek potresov Izviri seizmične energije so posledica tektonskih napetosti, ki premagujejo trenja na prelomnih površinah, ob katerih med seboj mejijo seizmogena območja. Potres nastane v trenutku, ko se v žarišču ali hipocentru del potencialne energije elastičnih napetosti spremeni v kinetično energijo elastičnih nihajev. To nihanje se širi v obliki primarnih (longitudinalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo prostornine in sekundarnih (transverzalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo oblike ter polariziranih elastičnih valov ob diskontinuitetah (Vidrih, 2002). Valovi se po fizikalnih zakonih odbijajo (reflektirajo), lomijo (refraktirajo), uklanjajo (difraktirajo) in interferirajo med seboj. V Zemlji se gibljejo kot prostorski valovi in po Zemljini površini kot površinski valovi. Potresni valovi se začno širiti z majhnega prostora, v katerem se v zelo kratkem času sprosti ogromna energija. Ta prostor se največkrat poistoveti s»točko«to je tista točka, ob kateri je prišlo do primarnega loma kamnin. Rušenje ob prelomu se nato širi od te začetne točke naprej s prelomno hitrostjo, ki je približno enaka hitrosti transverzalnih valov. Toda vsaka točka preloma je izvor vseh treh vrst prostorskih oziroma površinskih valov. Vzroki napetostnih stanj v litosferi so posledica kopičenja energije na kontaktih. V Sredozemlju Afriška plošča pritiska ob južni rob Evrazijske plošče. Pritiski se kopičijo na kontaktih in zaradi trenja na prelomnih površinah lahko pride do aktiviranja potresnih žarišč. Tak prostor, kjer se stikajo različne litosferske plošče, je sredozemsko-himalajski pas, ki velja za eno od potresno najbolj aktivnih območij na Zemlji in katerega del je tudi Slovenija (Vidrih, 2002). 3.1.2 Poplava Poplava je naraven pojav, ki nastane zaradi zelo močnih padavin, naglega taljenja snega ali obeh dejavnikov hkrati. Do poplav lahko pride tudi zaradi nenadnega delovanja hudournikov, posedanja zemlje in človekovega poseganja v naravo. Visoke vode, poplave in povodnji so naravni pojav, predvsem v deželah z obilnimi padavinami in goratim površjem, kamor sodi tudi Slovenija. V zadnjem času je problematika, povezana z vodami, postala po svetu in tudi pri nas vse bolj aktualna in odmevna v javnosti. To velja med drugim pripisati ugotavljanju močnih posledic svetovnih podnebnih sprememb, ki naj bi 11
vplivale tudi na vodni krog, vse bolj natančnemu preučevanju vremena in hidroloških značilnosti ter vse boljšemu pretoku informacij. Med hidrološkimi ekstremi prejšnjega stoletja in minulega desetletja so bili pri nas najbolj odmevni pojavi visokih voda, poplav in povodnji. V Sloveniji so poplave običajen pojav, z njimi povezana vse večja gmotna škoda pa je bolj kot od naravnih sil, odvisna tudi od človekove dejavnosti v obvodnem svetu. V zadnjih desetih letih v Sloveniji ni bilo leta brez poplav. Reke so se največkrat razlivale na območjih vsakoletnih poplav, nekajkrat pa so bile povodnji tako silovite, da smo jim, podobno kot v preteklosti, pripisali katastrofalne razsežnosti. 3.1.2.1 Vzroki za nastanek poplav Temeljni vzroki za nastanek poplav so padavinske razmere, reliefne, geotektonske, kamninskopedološke, vegetacijske in druge naravno-geografske značilnosti porečij. Ob vsem tem pa k obsegu v zadnjem času vse bolj prispevajo človekovi posegi v naravo. Poplave in povodnji delimo glede na njihove značilnosti v več kategorij. Ena izmed teh delitev je na hudourniške, dolinske in kraške, ki pa so lahko vsakoletne ali periodične. Pri slednjih se voda razlije tudi večkrat na leto in skupaj s številnimi naravnimi in antropogenimi pokrajinskimi elementi izoblikuje poplavna območja, kjer je raba prostora prilagojena rednim poplavam. Povodnje so redke, povzročijo jih izjemno visoke vode, ki poleg poplavnega sveta zalijejo ali preoblikujejo predele, katerih namembnost ni dosledno prilagojena učinkom povodnji. Intenzivnost pojava določamo s preučevanjem največjih pretokov v vodotoku, ki poplave povzroča. S pomočjo statističnih metod razvrstimo največje pretoke na vodomernih postajah v sistem verjetnega ponavljanja. Za opis o jakosti poplav na posameznih delih porečij uporabljamo tako imenovano povratno dobo največjega pretoka reke, to je statistična verjetnost pojava velikega pretoka na vodomerni postaji v enem letu. Pretoki rek, ki jih označimo kot stoletne vode, se lahko v enem letu pojavijo z enoodstotno verjetnostjo. Kot katastrofalne poplave pa označujemo tiste, ko največji pretok reke 12
preseže 50-letno povratno dobo. Verjetnost pojava tako velikega pretoka v enem letu je dvoodstotna. Poplave se razlikujejo: po tipu vodotoka (hudourniki, dolinski, ravninski, kraški), glede na relief zemljišča (ježa, depresije), po obsegu, glede na jakost in razprostranjenost padavin, glede na letni čas (jesenske, spomladanske, poletne poplave), po tipu visokovodnega vala, po trajanju, po pogostosti (npr. 20-letne poplave), glede na vrsto zemljišča in poplavljenih objektov. Poplave so tako eden izmed prevladujočih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine. Njihov vpliv je najbolj zaznaven predvsem v ozkih in hudourniških dolinah goratih območij, pa tudi v ravninsko-nižinskih predelih. So naravni dejavnik, ki neposredno vpliva na namembnost prostora in izrabo tal. Ob pojavljanju poplav v zadnjem času in s tem povezanega poplavnega sveta je imel v Sloveniji pomembno vlogo tudi človek. S kršenjem skoraj polovice gozdov, z obdelavo tal, gradnjo manjših in večjih naselij ter gosto cestno ter železniško mrežo je spremenil vodne razmere. S tem je zelo pospešil in povečal odtok padavinske vode, okrepila pa se je tudi erozija prsti (Polajnar, 2002). Ogroženih je 300.000 hektarjev ali 14,8% vsega ozemlja Slovenije, predvsem vzdolž hudourniških rek in potokov. Na območjih običajnih poplav prebiva 132.000 ali 7% prebivalcev, na območju katastrofalnih poplav pa že 480.000 ali 24% vseh prebivalcev države (Ahčan, 2007). 3.1.3 Zemeljski plaz Zemeljski plazovi ogrožajo 7000 km² ozemlja Slovenije. Najdemo jih povsod, razen na območjih primorskega in dolenjskega krasa, ter v debelozrnatih prodnatih nanosih Soče, Save, Savinje, Drave in Mure. 13
Številne pojave porušenja naravnega ravnovesja na zemeljskem površju, zaradi delovanja gravitacije in zunanjih procesov denudacije, uvrščamo pod zemeljske plazove. Beseda zemeljski pove, da je ta pojav vezan na zemeljske površinske sloje. Besedna zveza zemeljski plazovi torej zajema pojave plazenja v najširšem smislu to je zelo različne pojave porušenja naravnega ravnovesja na terenu. Pobočna premikanja zajemajo poleg zemeljskih plazov tudi vse druge pojave transporta mas po pobočju. Naziv zemeljski plazovi moramo ločiti od naziva zemljinski plazovi. Izraz zemljina izhaja iz geomehanske stroke in definira površinske nevezane sloje, ki so nastali kot posledica preperevanja na mestu samem ali pa so transportirani iz višjih leg in odločeni kot pobočni ali dolinski sedimenti. Zemljine delimo v koherentne in nekoherentne. Nekoherentne zemljine (prodi, grušči) vsebujejo tudi večje kose bolj ali manj zaobljenih kamnin, ki plavajo v osnovi drobnih zrnc. Zemljine pa geološko opredelimo z opisom njihove sestave in značilnostmi. Tako izraz debel glinast grušč pove, da imamo opraviti s pobočnim sedimentom, sestavljenim iz večjih nezaobljenih kosov neke trše kamnine s pretežno glinasto osnovo, v kateri je le malo melja in peska. Zemljine, sestavljene pretežno iz drobnih zrnc, manjših od 2 mm, spadajo glede na velikost zrnc v peske, melje in gline. To so koherentne zemljine, kadar nastopajo same brez večjih kosov kamnine v medsebojno različnih zmeseh. Zemljinski plazovi so torej plazovi sestavljeni iz zemljin (Ahčan, 2007). 3.1.4 Požar Ogenj je eno izmed najstarejših in najdragocenejših odkritij človeškega rodu. Človek ga je včasih uporabljal predvsem za osvetljevanje, predelavo hrane in ogrevanje. Vendar kot se je kasneje izkazalo je ob dobrih lastnostih ogenj, lahko tudi zelo nevaren. Ogenj se v času našega obstoja ni spremenil. Njegove fizikalne in kemične lastnosti so ostale nespremenjene. Vsestransko je uporaben do trenutka, ko spoštujemo njegove zakonitosti in ga imamo pod nadzorom. V primeru, da nam pobegne izpod nadzora pa lahko pride do obsežnejših katastrof. V zgodovini je bilo veliko primerov katastrofalnih požarov v katerih je zgorelo mnogo vasi. V današnjem svetu, se kljub dobro razvitemu gasilstvu, pojavljajo požari v naravnem okolju, gradbenih objektih, pa tudi na prometnih sredstvih, kjer je pojav najpogostejši. 14
Gorenje je kemijska reakcija med gorljivo snovjo in kisikom. Gorljiv material mora biti segret na vžigno temperaturo. Do pričetka gorenja lahko pride zaradi samodejnega vžiga gorljivega materiala ali pa zaradi zunanjega vira vžiga. Pri gorenju se sprošča toplota. Požar je nekontrolirano gorenje. Od hitrosti procesa gorenja je odvisna količina sproščene toplote. Delimo jih glede na okolje v katerem pride do nastanka in razvoja požara (v urbanem okolju, v industriji, v naravi), glede na velikost (majhni, srednji, veliki in katastrofalni), ter glede na vrsto gorljivega materiala, ki je zajet v požar: razred A: požari trdih gorljivih snovi, razred B: požari gorljiv tekočin, razred C: požari gorljivih plinov, razred D: požari kovin (Mažič, 2009). 3.2 Ocena ogroženosti Mestne občine Velenje Mestna občina Velenje leži na severnem delu Republika Slovenije. Zajema vzhodni del Šaleške doline med Paškim Kozjakom na vzhodu in Velenjskim jezerom na zahodu. Na severu poteka meja preko Graške Gore, na jugu pa preko Ložniškega gričevja. Območje občine obsega 83,5 km² površin, katere so večinoma kopaste oblike. 56% celotne površine pokriva gozd (MOV, 2006). Med hribovji so ozke doline po katerih tečejo reke in potoki. V Velenju se pojavlja srednjeevropsko podnebje, skupaj z vetrovi, ki pa so odvisni od vetrov v višjih plasteh. Zelo je razvito rudarstvo in energetika, ter industrija z Gorenjem. Velenje je peto največje mesto v Sloveniji in šteje 36.987 prebivalcev, od tega je 4.257 starostnikov. Na vasi živi 1082 starostnikov (MOV, 2008). 3.2.1 Ocena ogroženosti zaradi potresa Po predvidevanjih seizmologov je v Mestni občini Velenje (v nadaljevanju MO Velenje) pričakovati potrese do VI. stopnje po lestvici EMS. Manjši potresi niso tako nevarni, vendar tudi ti povzročajo preplah in škodo. Potres IV. stopnje še tudi ne povzroči občutne škode ali preplaha, medtem ko V. in VI. stopnja povzročita preplah, odpadanje ometa, poškodbe dimnikov, ter razpoke na slabše grajenih stavbah. VI. stopnja že močno 15
poškoduje objekte in povzroči posamezne zdrse zemljin (MO Velenje). Po opravljenih analizah in pregledih gradbenih načrtih so na MO Velenje ugotovili, da je večina stavb grajenih po letu 1964 in da so po zakonu o protipotresni gradnji varne, razen 25 poslopij v katerih bi prišlo do popolne porušitve. 3.2.2 Ocena ogroženosti zaradi požara Področje občine spada v srednjo stopnjo požarne ogroženosti, predvsem zaradi vrste gradenj v bivalnem okolju, tipov naselij, industrije, velike koncentracije prebivalstva in materialnih dobrin na območjih, ki so izpostavljeni vplivom naravnih procesov, ter povečani ranljivosti sodobnih industrijskih družb. Tudi v naravnem okolju zaradi vrste vegetacije in talnih razmer ostaja stalna nevarnost nastankov požara. V naravi nesporno nastaja največ požarov zaradi malomarnosti, nato v cestnem prometu in na koncu še v vseh večjih tovarnah in hišah (Mestna občina Velenje, 2006). Največje težave prestavljajo požari na težje dostopnih terenih in v predelih Kozjaka in Pake, kjer je pomanjkanje hidrantnih omrežij. Nastajanje požara pogojujejo različni vzroki: človeški faktor (malomarnost), naravni pojavi, tehnološki postopki. V Velenju lahko nastanejo različne vrste požarov: a) požari v naravi: na gozdnih površinah, na obdelovalnih površinah, na smetišču, drug požar v naravi, b) požari v gradbenih podjetjih: v proizvodnih, podjetniških, obrtnih in energetskih objektih, v poslovno-upravnih zgradbah, v stanovanjskih objektih, v kmetijskih objektih, 16
v trgovinah in gostinskih objektih, objektih kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi, c) požari na transportnih in prometnih sredstvih v cestnem prometu, v železniškem prometu. Požari v naravi se pojavljajo predvsem v spomladanskem času, poletju, manj v jeseni. V gradbenih podjetjih predstavljajo požari posebno nevarnost. Kakšen obseg in razsežnost bo požar zajel, je odvisno od tipa objekta. Na podeželju, kjer so starejše hiše je velika nevarnost za požare, prav tako kjer so bloki in gosto poseljene hiše (MOV, 2006). 3.2.3 Ocena ogroženosti zaradi zemeljskih plazov Konfiguracija in geološka sestava tal regije, ter primerne okoliščine so eden izmed virov za nastanek plazov. Namreč material, ki se nahaja na pobočjih in ni v ravnotežju s silo težnosti lahko plazi, pada ali drsi navzdol. Plazovi in podori povzročajo veliko škodo in človeške žrtve. Možnosti proženja plazov so predvsem na področju krajevnih skupnosti Šentilj, Plešivec, Bevče in Paka. Ob večdnevnem deževju pa lahko ogrozijo kmetije in obdelovalno zemljo (MOV, 2006). Nastanek zemeljskih plazov pogojujejo naslednji kriteriji: STRMINA POBOČIJ: bolj strmo kot je pobočje, manj je stabilno; VSEBNOST VODE: nasičenost z vodo povečuje nestabilnost, zato so plazovi še posebej pogosti med ali po močnih deževjih; GEOLOŠKA ZGRADBA: razpokane kamnine ali plasti in preperine, ki so vzporedne s pobočjem, zmanjšujejo stabilnost pobočja; VEGETACIJA: prisotnost vegetacije, predvsem gozdne, pa tudi travnate, povečuje stabilnost pobočja zaradi prestrezanja in transpiracije vode. Korenine tudi fizično povezujejo material na pobočju; DODATNE OBREMENITVE: še posebej, če so nestrokovno izvedene, zmanjšajo stabilnost pobočja; DEBELINA PREPARINE: debela preperina lahko drsi po stiku med preperino in nepreperelo kamnino; 17
ZMRZOVANJE IN TALJENJE: zmanjšuje kohezijo materiala in stabilnost pobočja; POTRESI: lahko sprožijo plaz na nestabilnem pobočju. Najpogosteje se zemeljski plazovi pojavljajo spomladi in jeseni. Povzročajo lahko poplave, poškodbe stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, izpad kmetijske proizvodnje, prometne nesreče, prekinitev prometa in moteno preskrbo z elektriko in pitno vodo. MO Velenje glede na območje v katerem leži spada v predel s nizko stopnjo ogroženosti pred plazovi (MOV, 2006). 3.2.4 Ocena ogroženosti zaradi poplav Večina vodotokov v MO Velenje je hudourniškega značaja, z visokimi pretoki zlasti ob jesenskem in spomladanskem deževju. Edina izjema je reka Paka, ki ima skozi vso leto konstanten pretok. Gladina se poveča le ob večjem in večdnevnem deževju in še to ogroža samo v zgornjem toku reke, medtem ko je v spodnjem delu regulirana in ne ogroža ljudi (MOV, 2008). Zaradi klimatskih sprememb se pozno spomladi in poleti pojavljajo večja lokalna neurja. Močni nalivi vplivajo predvsem na porast vodotokov Lepena, Ljubela, Potočnica, Pirešica in Trebušnica, ter reko Pako v zgornjem toku v predelu soteske Huda luknja. Obstaja možnost poplav v garažah, kjer je njihov nivo nižji od nivoja reke Pake (Stantetova ulica in Trg Edvarda Kardelja). Glede na povratno dobo nastopa visokih voda ločimo naslednje poplavne linije: pogoste poplave s povratno dobo nastopa do 5 let, redke poplave s povratno dobo 10 do 20 let, katastrofalne poplave s povratno dobo 100 let in več (MOV, 2006). 18
4 STAROST IN IZREDNE RAZMERE 4.1 Opredelitev pojma starost Življenjska doba se daljša in zato se posledično povečuje število starostnikov, kamor običajno štejemo osebe starejše od 65 let. Po nekaterih zbranih podatkih naj bi se v zadnjih 100 letih v razvitem svetu število oseb, starejših od 65 let povečalo za 8 krat, medtem ko se je število oseb starejših od 85 let povečalo celo za več kot 20 krat (Koprivnikar, 2008). 4.2 Starostnik v izrednih razmerah Starostnik je lahko v izrednih razmerah zaradi neznanja, nemoči, strahu in pomanjkljive organizacije življenjsko ogrožen. Sistem za zaščito in zavarovanje mora biti skrbno načrtovan in vsaj enkrat na leto tudi testiran. Vsaka javna in privatna institucija za starejše mora imeti izdelan načrt za evakuacijo, požarni načrt in načrt za ravnanje v drugih naravnih nesrečah. V njem mora biti zapisan potek evakuacije, koga je potrebno aktivirati, kako ravnati s starostniki in kako jim pomagati in zagotoviti primerno začasno nastanitev. Pomagati starostnikom torej pomeni, da delujemo po naprej načrtovanem načrtu. Medicinska sestra identificira starostnika, ugotovi njegovo pomičnost in potrebe, poskrbi za hitro evakuacijo in zadostne količine vode, hrane, življenjskega prostora, zadostne količine zdravil, ter osnovno higieno. Starostnik se odzove na izredne razmere glede na njegove sposobnosti in psihofizične zmogljivosti. Posameznika je potrebno dobro pripraviti. Razložiti mu je potrebno, do kakšne nesreče je prišlo, kako bo potekala evakuacija in nadalna oskrba, saj lahko reagira panično, kar privede do še hujših poškodb. Pomembna je varnost oseb in če jim bomo pravilno razložili potek reševanja, oziroma če ga poznajo, je evakuacija lažja. 4.3 Stanje pripravljenosti starostnikov na izredne razmere na njihovem domu V MO Velenje obstaja načrt zaščite in reševanja, ki zajema celotno tu živečo populacijo in ni narejen neposredno za starostnike. Za starejše osebe, če je potrebno, poskrbijo svojci s pomočjo strokovno usposobljenih služb. Predvsem igrajo pomembno vlogo patronažne medicinske sestre, ki imajo veliko podatkov o starostnikih, saj jih vsaj enkrat letno obiščejo in se pogovorijo o njihovem zdravstvenem stanju. V primeru večjih naravnih nesreč se aktivira štab za Civilno zaščito, ki po posvetu odobri intervencijo za posamezno 19
nesrečo usposobljenih služb, ki v skladu z načrti izvršijo naloge na terenu. V te načrte so zajeti tudi starostniki, za katere v celoti poskrbijo na domu. V primeru morebitne evakuacije ogroženih območij, ljudi preselijo v nadomestna stanovanja, ali pa k sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem. 4.4 Pripravljenost oskrbe starostnikov v institucionalnem varstvu Za starostnike je v domovih za starejše občane načeloma dobro poskrbljeno. Izdelani so požarni načrti in načrti evakuacije v izrednih razmerah, kateri so tudi enkrat letno testirani z izvedbo praktične vaje. Pomembna je uporaba evakuacijskih poti, požarnih stopnic, v začetni fazi požara uporaba gasilnih aparatov, ter javljanje požarov preko alarmiranja. Velik vpliv na uspeh evakuacije pa ima seznanjenost zaposlenih in starostnikov z evakuacijskim načrtom, ter požarnim redom (Kodrič, 2009). Domovi so opremljeni za požare z avtomatskimi javljalniki požarov, ki sprožijo alarm v požarni centrali, katera se nahaja v gasilskem domu Velenje. Prav tako so v prostorih nameščeni Sprinkler sistemi za avtomatsko gašenje (Jug, 2009). Vsaka gasilska enota, ki je v bližini doma za starejše občane, prejme načrt požarne varnosti in evakuacijski načrt, na podlagi katerega naredijo operativne načrte za zaščito ljudi, ki se nahajajo v domski oskrbi. Plani so narejeni sistematično, za vsako nesrečo posebej (Oblak, 2009). Zelo pomembna je izobraženost vsakega zaposlenega v domu, saj vsak človek v stresni situaciji reagira drugače. Po zakonu morajo imeti enkrat letno izobraževanje varstva pri delu, v katerem obnovijo znanje iz evakuacije ter požarne preventive in postopke gašenja (Oblak, 2009). 4.4.1 Ocena ogroženosti Doma za varstvo odraslih Velenje Dom za varstvo odraslih Velenje leži v Šaleški dolini v MO Velenje, v kateri se najpogosteje pojavljajo naravne nesreče, kot so požar, poplava in potres. Ker je stavba bila zgrajena leta 1976 in dograjena 1982 spada med starejše gradnje. Objekt je blokovnega načina gradnje, zaradi česar je evakuacija zelo otežkočena. Požar se ob nastanku lahko hitro širi, zato so s pomočjo gasilcev izdelali dober načrt evakuacije, prav tako so v stavbi 20
nameščeni sistemi za avtomatsko gašenje in javljanje požarov. Ocena požarne ogroženosti doma je srednje tveganje. Na Evropski potresni lestvici spada Velenje v VII. in VIII. stopnjo, kar lahko povzroča lažje in hujše poškodbe stanovanj, med starostniki pa povzroči strah in paniko. V VIII. stopnji bi že lahko prišlo do padanja predmetov, pohištva, pojavile bi se razpoke v tleh, lahko bi prišlo do posameznih poškodb stavbe doma, prav tako pa bi bilo poškodovanih nekaj ljudi (MOV, 2009). Poplave zaradi regulirane struge reke Pake doma ne ogrožajo neposredno. Ob večjih nalivih in lokalnih neurjih se lahko v kleteh pojavijo manjše poplave, ki pa ne ogrožajo starostnikov. 21
5 NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA V DOMU ZA VARSTVO ODRASLIH Načrt zaščite in reševanja je izdelan na podlagi odločitev direktoric/direktorjev organizacij za socialno varstvo starejših občanov v celjski regiji. Narejen je za morebitne nesreče ali dogodke, ki bi terjali izvedbo izrednih ukrepov v organizaciji za zagotovitev izvajanja osnovne dejavnosti. Za vse sodelujoče je bil izdelan enoten načrt medsebojne pomoči in ukrepanja, saj se s tem zagotovi najprimernejši način izvedbe nujnih ukrepov zaščite in reševanja za stanovalce, predvsem za tiste iz III. in IV. kategorije oskrbe, ki so še posebno ogroženi (Grošelj, 2008). 5.1 Ogroženost okolja organizacije in nesreče, katerih posledice lahko terjajo izvedbo ukrepov iz načrta zaščite in reševanja Vir največjega ogrožanja Doma za starejše občane Velenje je predvsem požar, ki se lahko pojavi v objektu samem, na sosednjih objektih in v naravi, za katerega je verjetnost najmanjša. Na podlagi statističnih podatkov ni zaznav, da bi v obravnavanih domovih kdaj bili večji požari. Pojavljajo se manjši požari, katerih vpliv so človeški dejavniki (malomarnost, neprevidnost, namerna dejanja, opustitev protipožarnih ukrepov, pozabljivost, preobremenjenost in lahkomiselnost), tehnični dejavniki (električne inštalacije s kratkimi stiki, zastarela ali dotrajana oprema, okvare in poškodbe opreme, nepravilno delovanje električnih ter grelnih naprav) in naravni pojavi (strela, veter, premik tal in samovžig) (Jug, 2009). Kot vse organizacije je tudi dom Velenje požarno ogrožen, zato mora imeti izdelane požarne rede in evakuacijske načrte. Vsi plani morajo biti, kot veleva zakon, izobeseni na vidnih mestih, zaposleni morejo biti seznanjeni z njimi in enkrat na leto tudi s pomočjo praktične vaje, tako teoretično kot praktično, izobraženi. Ne glede na vse preventivne ukrepe lahko pride do požarov in kot so pokazale izkušnje doma ter v tujini, so v takšnih primerih najbolj ogroženi stanovalci III. in IV. kategorije. Druga največja nevarnost, ki preti domu je potres. Velenje lahko strese potres VII. ali VIII. stopnje po EMS. Takšen tresljaj sicer neposredno ne vpliva na ljudi, vendar povzroča poškodbe in smrtne žrtve zaradi porušitve zgradb. Izkušnje kažejo, da takšen potres poškoduje predvsem stare stavbe. Glede na stopnjo v katero spada Velenje lahko med 22
starostniki potres povzroči strah in paniko, poškodujejo pa jih lahko padajoče stvari, ki so v prostoru v katerem se nahajajo. Zelo je pomembna hitra in pravočasna evakuacija, ter pravilno ravnanje po navodilih osebja. Posledično se lahko pojavijo požari, eksplozije plinov, poplave zaradi pretrganja vodovodnih in komunalnih omrežij (Grošelj, 2008). V bližini doma teče samo reka Paka, katere struga je regulirana tako, da ne more poplavljati. Ob večjih nalivih in nevihtah lahko pride do zalitja kleti in kuhinje, medtem ko stanovalci niso neposredno ogroženi. V takšnih primerih se aktivira gasilce, ki priskočijo na pomoč. Ob poplavah je lahko moten dotok pitne vode, tako da je potrebno zagotoviti neoporečno vodo in po potrebi tudi hrano. Ob hujših nesrečah se aktivira evakuacija ljudi v višje ležeče kraje oziroma domove. Po končanih poplavah je potrebna dezinfekcija in čiščenje poplavljenih prostorov. 5.2 Evakuacija in načrti evakuacije Doma za varstvo odraslih Velenje Evakuacijska pot je pot, po kateri je mogoč umik s katerekoli točke v stavbi do končnega izhoda. Evakuacijska pot predstavlja najkrajšo možno pot za umik ljudi na varno, v primeru požara in hujših poškodb stavb ob potresih. V primerih, ko ne pride do hujših poškodb, pa oceno o morebitni evakuaciji odda posebna komisija, ki pregleda stavbo, se selitev stanovalcev vseeno izvede. Stavbe razvrstijo med uporabne, začasno neuporabne in neuporabne. S tem tudi določijo koliko ljudi je potrebno izseliti in kako dolgo bodo stavbe prazne. Evakuacija izven območja organizacije se izvede, če poškodovani objekti zaradi hude nesreče niso primerni več za bivanje oziroma so tako poškodovani, da je potrebno zagotoviti premestitev oskrbovancev v druge objekte. Z vozili organizacije ali avtobusi se evakuira starostnike, ki spadajo v I. in II. kategorijo oskrbe. Tiste osebe, ki spadajo v III. in IV. kategorijo oskrbe pa premestijo z reševalnimi vozili. (Grošelj, 2008). 5.3 Zamisli izvedbe ukrepov zaščite in reševanja Izvajanje ukrepov zaščite in reševanja je odvisna od vrste in obsežnosti nesreče, ki se je pojavila. Zaposleni ali stanovalec, ki opazi neko nevarnost najprej poskuša rešiti situacijo v kateri se je znašel. V kolikor ne najde rešitve pokliče na številko 112 in prosi za pomoč. 23
Nezgodo je potrebno javiti tudi direktorju zdravstvenega doma, kateri zaprosi za dodatno pomoč, v kolikor je ta potrebna. Ob težjih primerih se takoj prične z evakuacijo ljudi s pomočjo zaposlenih ter gasilcev in reševalcev, kateri najprej pridejo na kraj nesreče. Če so potrebne še dodatne enote se pokliče še njih (Civilna zaščita, jamarji, gorki reševalci). Pomembno je tudi obveščanje svojcev o stanju njihovih bližnjih. Če je potrebna preselitev oskrbovancev se zaprosi druge domove za začasno nastanitev, ki pa se lahko zagotovi tudi s pomočjo šotorov Civilne zaščite. Poskrbeti morajo tudi za zadostne količine hrane in pijače, ter tople odeje in kar se da najboljše bivalne pogoje. Pomembno je sodelovanje z vsemi organizacijami. Primer takšnega načrta je prikazan v spodnjem konceptu. 24
Tabela 5: Zamisel izvedbe zaščite in reševanja Ogroženost ali prizadetost organizacije za oskrbo starejših občanov zaradi naravne ali druge nesreče interno obveščanje odgovornih oseb organizacije ne obvladujemo ocena vodstva o obvladovanju razmer obvladujemo aktiviranje drugih organizacij in obveščanje matične občine ugotavljanje možnosti medsebojne pomoči za izvedbo ukrepov aktiviranje načrta izvedbe ukrepov obvladuje mo koordiniranje in spremljanje izvedbe ukrepov ocena vodstva o obvladovanju razmer ne obvladujem aktiviranje zaposlenega osebja, dodatnih ekip in materialnih sredstev prošnja za dodatno pomoč občine (klic na 112) obveščanje svojcev oskrbovancev izvedba ukrepov zaščite in reševanja koordinacija aktivnosti za izvedbo ukrepov s poveljnikom CZ občine zaključek Vir: Grošelj (2008, str.18) 25
5.4 Razpoložljivi viri, sile in sredstva iz drugih domov starejših občanov V Domu starejših občanov Velenje je zaposlenih 45 oseb, ki skrbijo za 190 stanovalcev, kar zadovoljuje potrebam evakuacije. Problem se pojavi ponoči, ko dežurata samo dve osebi. Ocenjujejo, da ob večji nesreči, organizacija potrebuje zunanjo pomoč, ki jo lahko zahteva od občine in države. V Domu starejših občanov Velenje bi potrebovali vsaj 10 gasilcev, 4 avtobuse za evakuacijo in 3 reševalna vozila. Za zasilno pomoč bi lahko aktivirali domove v celjski regiji s katerimi imajo sklenjen dogovor za medsebojno sodelovanje. Ti domovi so: Dom ob Savinji Celje, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Dom upokojencev Polzela, ki je najbližji in lahko zagotovi do 80 zasilnih bivališč, saj ima kar 15 zabojnikov za začasno bivališče, Dom starejših Šentjur, Dom Nine Pokorn Žalec, Špesov dom Vojnik, Lambrechtov dom Slovenjske Konjice in Dom sv. Jožef Celje (Grošelj, 2008). 5.5 Opazovanje in obveščanje Opazovanje poteka s pomočjo Agencije Republike Slovenije za okolje, preko interneta, medijev in Uprave za zaščito in reševanje, ki deluje pod okriljem Ministrstva za obrambo. Nezgode se sporoči na številko 112, kjer obvestila dobi ReCo Celje, ki po potrebi aktivira sile za zaščito in reševanje. 5.6 Aktiviranje, vodenje in naloge osebja in organizacij V skladu z internimi navodili organizacije je direktor ali njegov namestnik pooblaščen za prevzem vodenja evakuacijskih ukrepov in za zaprositev pomoči zunanjih sil. Ko ugotovijo, da sami ne obvladujejo stvari pokličejo na pomoč reševalce in gasilce. O aktiviranju zaposlenega osebja, ki je na delovnem mestu ali izven njega, ter delavcev drugih domov, prav tako odloča direktor. V primeru, da organizacija ni zmožna obvladovati razmer lahko zaprosi poveljnika Civilne zaščite, da ta odredi, glede na število poškodovanih, pomoč, ki je potrebna glede na vrsto nesreče in potreb, ki so nastale na terenu. Zelo pomembna je medsebojna komunikacija na kraju nesreče, saj se le tako zagotovi ustrezno število ljudi, opreme in vozil za uspešno evakuacijo ljudi. Poleg obvladanja razmer pa ima veliko vlogo tudi ustrezna oskrba poškodovanih ljudi, ter tistih, ki so izgubili žvljenski prostor. Potrebna je utrezna nastanitev, preskrba s hrano, vodo in najnujnejšimi živlenjskimi stvarmi ter ustrezno nego. Pomembna je hitra vzpostavitev 26
normalnih razmer in popravilo poškodovanih infrastruktur, za čimprejšnjo vselitev stanovalcev. 27
6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE RAZMERE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE 6.1 Oddelek za domovinsko varnost (Department of Homeland Security) Oddelek za domovinsko varnost zajema zaščito celotnega prebivalstva na območju Združenih držav Amerike. Poučuje ljudi, kako ravnati v primeru izrednih razmer, torej zajema tako preventivo, kakor tudi kurativo. Deluje na državnem nivoju in zagotavlja uspešno oskrbo celotnega prebivalstva v primeru nesreč. V njihov program so vključeni gasilci, policija in reševalci, ki sodelujejo v primeru katastrof. Pod okrilje oddelka za domovinsko varnost spada tudi organizacija FEMA, ki deluje na federalnem nivoju. 6.2 Organizacija FEMA (Federal Emergency Management Agency) Zvezna agencija za upravljanje v sili ali FEMA, je agencija Združenih držav za domovinsko varnost, ki je nastala na zahtevo odredbe predsednika Jimmiya Cartetja leta 1979. Osnovni namen FEME je, da se usklajeno odzove na nesreče, ki ogrožajo Američane. V državi kjer se zgodi nesreča guverner razglasi izredne razmere in zaprosi predsednika za pomoč, ta pa odredi posredovanje FEME. 6.2.1 Delo organizacije FEMA Poslanstvo FEME je podpiranje državljanov in zagotavljanje sodelovanja celotnega naroda pri gradnji, obnovi in pripravi, ter zaščiti in ublažitvi vseh nevarnosti. FEMA je 1. marca 2003 postala del sektorja za domovinsko varnost (U.S. Department of Homeland Security). Danes ima ta organizacija več kot 3700 stalno zaposlenih uslužbencev, ki so razporejeni po regionalnih in lokalnih pisarnah po državi, veliko pa jih svoje delo opravlja na sedežu v Washingtonu. Poleg stalno zaposlenih ima organizacija tudi približno 4000 zaposlenih ljudi, ki priskočijo na pomoč v primeru večjih nesreč. FEMA pogosto deluje v sodelovanju z drugimi organizacijami, ki so del državnega urgentnega sistema. Zelo aktivno pa obnavljajo tudi svojo internetno stran, na kateri so navedeni številni uporabni napotki kako ravnati v primeru katastrofalnih nesreč kot so npr. potresi, hurikani, poplave itd. 28
Nesreče lahko pridejo kadarkoli, kjerkoli in v različnih oblikah. Oblikujejo se lahko dneve ali tedne, ali pa udarijo nenadoma, brez opozorila. Vsako leto, milijone Američanov doletijo te nesreče in njihove grozovite posledice. 6.3 Pripravljenost prebivalcev Združenih državah Amerike na izredne razmere Po pregledu literature in internetnih virov smo ugotovili, da je stopnja ozaveščenosti v Združenih državah Amerike, kako ravnati v primeru naravnih nesreč, na zelo visokem nivoju. Na prvo mesto postavljajo pomoč sorodnikov, ki jih na izredne razmere pripravljajo s pomočjo številnih načrtov za družinsko pripravljenost ob pojavu nesreč. Letno je v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) prijavljenih kar 24 milijonov požarov, ki povzročijo več kot 11 bilijonov $ škode. Hkrati pa uvrščajo ZDA v sam vrh smrti zaradi požara v svetu. Vsako leto tako umre najmanj 6.000 ljudi in približno 100.000 jih je poškodovanih. Seveda so najbolj izpostavljeni ravno starejši prebivalci in otroci stari manj kot 5 let. Ogenj je hiter, temen in smrten, emitira dim in pline, ki omamijo osebo v nekaj minutah. Hkrati je to nesreča, ki lahko najpogosteje doleti družino. Ravno zato domove opozarjajo na pomembnost nameščenih detektorjev dima, ter na njihovo redno vzdrževanje. Vsaka soba v objektu naj bi imela dva zasilna izhoda. Stanovalci se ob evakuaciji morajo držati čim bližje tlom, saj je tam čistejši zrak. V kolikor starejša oseba živi doma, mora družina določiti prostor srečanja zunaj hiše, kjer se bodo dobili v primeru požara. Pomembno načelo, ki se ga morajo držati vsi je, da ko si enkrat zunaj hiše, ne smeš iti več nazaj v njo. Če se vnamejo oblačila se je potrebno spustit na tla in kotaliti, dokler se ogenj ne zaduši (FEPP, 2008). Poplave so najpogostejša in najbolj razširjena oblika naravnih nesreč, ki se lahko pojavi skoraj kjerkoli v ZDA. Od leta 1900 dalje so odgovorne za smrt več kot 10.000 ljudi. Vsako leto za premoženjsko škodo, ki jo povzročijo, odštejejo več kot 1 milijardo $. Hudourniške poplave se lahko pojavijo z malo ali brez opozorila in lahko dosežejo popoln vrh v nekaj minutah. Ljudje, ki živijo na tako izpostavljenih območjih, morajo biti na takšen pojav še posebej pripravljeni. Zelo pomembno je da poznajo zvok uradnega signala, ki opozarja na prihod vode. Edini pravili, ki veljata sta, da se je potrebno čim hitreje umakniti v predele z višjo nadmorsko višino in da se vodi ne smemo približevali, saj je 29
lahko onesnažena z olji, bencinom ali surovimi odplakami. Pri vsem tem pa je potrebno tudi upoštevati možnost, da je lahko voda, zaradi uničenih električnih vodov, tudi električno nabita (FEPP, 2008). 7 milijonov ljudi, v 39 državah pa je izpostavljenih visoki stopnji ogroženosti zaradi potresa. Ti so lahko vzrok za propad stavb, za sproženje zemeljskih plazov, za hudourniške polave, požare, ter tudi cunamije in izbruhe vulkanov. Zelo pomembno je, da imajo ljudje v izpostavljenih območjih, težje in večje predmete shranje na nižjih mestih, saj bi le ti v primeru potresa lahko postali nevarni. Izogibati se je potrebno tudi oknom in zunanjim stenam. V času potresa ne smemo uporabljati dvigal in tudi ne prižigati sveč, saj bi lahko v prostoru bil prisoten plin (FEPP, 2008). 6.4 Starostniki in posledice hurikana Katrina V letu 2005 so v ZDA zabeležili sezono orkanov, ki je presegla številne dotedanje rekorde. Prvič se je zgodilo, da so bili v enem letu kar trije orkani najvišje, pete stopnje, med njimi tudi Katrina, ki je hkrati orkan s povzročeno največjo materialno škodo v zgodovini ZDA, v višini okoli 80 milijard ameriških dolarjev. Smrtnih žrtev je bilo približno 1300 (Malešič, 2006). Orkan je New Orleans prizadel v ponedeljek 29. avgusta 2005 zgodaj zjutraj. Prebivalcev mesta je bilo takrat približno pol milijona in večina prizadetih je živelo v svojih domovih. Le majhen delež ljudi je bil v času pojava naravne nesreče v zavodih, kot so na primer zapori, hoteli, šole, vrtci, tovarne, bolnišnice in domovi za starejše občane (Bytheway,2006). Po statističnih podatkih ZDA, iz popisa prebivalstva leta 2000, je New Orlans takrat imel 7400 prebivalcev starih 85 ali več. 2500 starejših oseb je imelo stalno prebivališče v domovih za starejše osebe. Ti statistični podatki kažejo, da je večina oseb starih 85 ali več, živela v običajnem, neinstitucionalnem gospodinjstvu (Bytheway, 2007). Pri vsem tem se nam pojavi vprašanje kako pomembna je starost za uspešno evakuacijo? Obstajajo tri različne teorije, ki obravnavajo starost kot odločilni faktor. Prva je, da je starost, statistično gledano, povezana z boleznijo in problemi mobilnosti. Druga govori o tem, da je starost povezana tudi z izkušnjami in biografijo. Ljudje, ki na nekem območju 30
živijo že dlje časa, so navajeni na letni cikel vremena. Kot je dejal eden izmed ostarelih:» Odraščal sem z hurikani, zato sem navajen na njih.«velik problem starejših oseb je tudi navezanost na domači kraj in dom. Eno izmed časopisnih poročil se je osredotočilo na 83 let stari dvojčici, ki mesta nista hoteli zapustiti zaradi svojih hišnih ljubljenčkov (psov, mačk in ptic). Starejši ljudje na evakuacijo gledajo drugače kot mlajši. V njihovih očeh so stavbe, rastline in živali njihovi prijatelji, ki jih ne smejo zapustiti. Tretja teorija pa je osredotočena na politiko območja, torej njen pogled na ostarele in njihove posebne potrebe (Križaj, 1999). 31
7 SESTAVA SISTEMA ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE STAREJŠIH LJUDI NA DOMU 7.1 Sestava oddelka za zaščito in reševanje v Mestni občini Velenje in njihovi evakuacijski načrti Oddelek za zaščito in reševanje v MO Velenje je sestavljen iz občinskih organov in sil zaščite in reševanja. Pod občinske organe spada župan, poveljnik, namestnik poveljnika in štab Civilne zaščite, ki ga skliče župan glede na obseg nesreče, ki se je zgodila. Občinske sile zaščite in reševanja vodi poveljnik s pomočjo štaba Civilne zaščite. Pod poklicne sile spada Poklicno jedro gasilskega društva Velenje, ki šteje deset zaposlenih, Zdravstveni dom Velenje, Podjetje za urejanje prostora PUP, Andrejc d.o.o., Erico Velenje in Jamarska reševalna četa, ki deluje pod okriljem Premogovnika Velenje. Prostovoljne sile predstavlja sedem Prostovoljnih gasilskih društev, Jamarsko društvo, Taborniki iz rodu Jezerski zmaj, Potapljaško društvo Jezero, Šaleški alpinistični odsek, Skavti, Rdeči križ Velenje in Karitas Velenje. Tretja veja Civilne zaščite so: Enote za prvo pomoč in tehnično reševanje, Enote za radiološko, kemično in biološko zaščito, ter Enote za administrativno in tehnično podporo. Z vsemi temi enotami razpolaga in jih aktivira glede na potrebe Štab za Civilno zaščito MO Velenje (MOV, 2008). 32
Tabela 6: Sestava oddelka za zaščito in reševanje v MO Velenje Vir: MO Velenje (2008, str. 16) 7.1.1 Občinski načrt zaščite in reševanja pred požarom Načrt zaščite in reševanja ob požarih je izdelan na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, ter ocene požarne varnosti MO Velenje, s splošno zakonodajo in izvedenimi predpisi (MOV, 2008). Vrste požarov, ki se lahko pojavljajo delimo na požare v naravnem okolju, v naseljih in na prometnih sredstvih, po obsegu pa so lahko požari mali, srednji, veliki ali katastrofalni. Požari v naravnem okolju so običajno povezani s spomladanskim čiščenjem, ter z 33
malomarnostjo in vandalskimi naravnanostmi skozi vso leto. Požari v stanovanjskih in gospodarskih objektih se pojavljajo predvsem zaradi slabe električne napeljave, samovžiga sena in začetkov kurilnih sezon. V prometu lahko pride do vžigov avtomobilov zaradi prometnih nesreč, na parkiriščih pa je za njihov vžig glavni krivec vandalizem. V Velenju imamo kar tri poklicne gasilske enote, saj imata Premogovnik Velenje in Gorenje svoji poklicni jedri, ki sta zadolženi predvsem za požare v industrijskih objektih, ki so novejše gradnje, tako da ne sodijo v višjo stopnjo požarne ogroženosti. Kljub temu gasilska društva veliko sodelujejo med seboj, saj se je leta 2000 ob velikem požaru v Gorenju pokazalo da je le to še kako pomembno. Poleg teh poklicnih društev se lahko aktivira sedem prostovoljnih društev in društva iz okoliških občin. Zaščitni ukrepi in naloge v primeru požara: OBVEŠČANJE - potrebno je zbrati zadostno količino podatkov o nastali situaciji, kakšna je velikost, kje se je zgodilo in kaj se je zgodilo. Po potrebi se obvesti tudi javnost. ALARMIRANJE - kot obveščanje stanovalcev o neposredni nevarnosti in aktiviranje za to usposobljenih ljudi za pomoč pri požaru (predvsem gasilci). ZAVAROVANJE OKOLICE IN OBMOČJA - fizično in tehnično zavarovanje območja požara, ter preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam. ZAVAROVANJE INFRASTRUKTURNIH NAPELJAV IN NAPRAV - izklop vodovodnih, plinskih, električnih in ogrevalnih inštalacij, ter umik ali zavarovanje naprav in napeljav z nevarnimi snovmi. ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM - preprečitev izteka ali razsutja nevarnih snovi ter kontaminacije ozračja z nevarnimi snovmi v objektih ali na območju požara, odstranitev nevarnih snovi v objektih ali na območjih požara. EVAKUACIJA - umik ogroženega prebivalstva na odločitev vodja intervencije, umik oseb na varno, ter ustrezna nastanitev in oskrba. UREJENOST PROMETA - policija je zadolžena za zavarovanje poškodovanih cest in usmerjanje prometa. 34
POŽARNA STRAŽA - nadzorovanje pogašenih požarov, kontroliranje, ter zapiranje nevarnih plinov in iztočenih tekočin (MOV, 2008). 7.1.2 Občinski načrt zaščite in reševanja pred poplavami Varstvo pred poplavami v okviru svojih pravic, dolžnosti in pristojnosti zagotavljajo gospodarske državne javne službe (Podjetja za vzdrževanje cest in Javno komunalno podjetje), prostovoljna društva, v katera se vključujejo prebivalci, in organizacije, ki se prostovoljno ali poklicno ukvarjajo z zaščito in reševanjem (MOV, 2008). Načrt občine je izdelan za poplave, ki nastanejo zaradi naravnih pojavov na kateremkoli vodotoku v MO Velenje. S tem planom se zagotovi varnost ljudem, ki živijo na ogroženem območju. Opozorila pred poplavami se dobivjo iz Regijskega centra za obveščanje Celje. Kot smo že omenili je poplava naravni pojav, ki nastane zaradi velike količine padavin, naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Ob poplavi je potrebna razglasitev vrste poplave, ki jo določi poveljnik Civilne zaščite in njegov štab. Zelo pomembno je obveščanje ljudi preko siren ali medijev. Ob poplavah spremljamo trenuten vodostaj rek, ter s tem se ustrezno aktivirajo sile, ki so potrebne. Torej sile se aktivirajo glede na vrsto poplav. Ob nenadnih poplavah se obvesti pristojne organe, aktivirajo se sile za zaščito in reševanje in oceni se nastala situacija. Na podlagi ocen se vidi stopnjo ogroženosti, ter s tem določi ukrepe. Ob umiritvi razmer je potrebno oceniti škodo in kolikšna bo potrebna pomoč pri popravilu le te. V primeru katastrofalnih poplav je potrebno čimprejšnje aktiviranje sil, obveščanje javnosti, sporočanje nadaljnjih možnih posledic, izvajanje zaščite in pomoči, ter pomoč na regijskem in državnem nivoju. 7.1.3 Občinski načrt zaščite in reševanja ob potresu V Sloveniji so potresi razmeroma pogosti in lahko prizadenejo gosteje naseljena območja, zato se je nanje potrebno ustrezno pripraviti. Občinski načrt zaščite in reševanja temelji na podlagi ocene občinske ogroženosti (Uradni list Republike Slovenije, 2006). 35
Potres udari nenadoma, brez predhodnega opozorila. Ravno zato je pomembno, da smo na potencialno nevarnost dobro pripravljeni, saj je le tako možno omejiti nastanek smrtnih žrtev, ranjencev in gmotne škode, ki jo potres povzroči. Vsak človek ima pravico do zaščite, reševanja in pomoči, če je zaradi nesreče ogroženo njegovo življenje, zdravje in premoženje. Reševanje človeških življenj ima prednost pred varovanjem življenjsko pomembnih dobrin, vrednot, infrastrukture, varstvom okolja in drugimi reševalnimi dejavnostmi. Ob potresu je MO Velenje dolžna aktivirati vse sile in sredstva za zaščito in reševanje ter pomoč, prav tako je vsak posameznik dolžan pomagati po svojih najboljših močeh in sposobnostih. V preventivo spada izobraževanje ljudi glede potresov, prav tako je pomembna organizacija, opremljenost, ter dodatna izobraževanja in usposabljanja sil za zaščito in reševanje (MOV, 2008). V konceptu zaščite, reševanja in pomoči se razdelijo ukrepanja ob potresu v tri stopnje, za katere je izpostavljena neka skupna značilnost (odzivnost ljudi, poškodbe objektov, delovanje na predmete ter spremembe v naravi): ŠIBAK POTRES: ne povzroči poškodb na objektih (do IV. stopnje EMS). Urad za seizmologijo dokumentira potres in obvesti javnost o vsakem potresu, ki ga lahko s svojimi čutili zaznajo prebivalci Slovenije. MOČNEJŠI POTRES: poškodbe pri ljudeh in na objektih (od V.-VII. stopnje EMS). Izvaja se obveščanje pristojnih organov in javnosti, aktivirajo se sile za zaščito, reševanje in pomoč, določijo se zaščitni ukrepi in naloge, ocenjuje se poškodovanost objektov in spremljajo se dogodki. Župan MO Velenje in poveljnik Civilne zaščite aktivirata načrt zaščite in reševanja ob potresu ter določita izvajanje zaščitnih ukrepov, nalog in aktivnosti. RUŠILNI POTRES: poškodbe in možne smrtne žrtve pri ljudeh, povzroči rušenje objektov (VIII. in IX. stopnje EMS). Izvaja se obveščanje pristojnih organov in javnosti, aktivirajo se sile za zaščito in reševanje. V takšnem primeru se aktivira državni načrt, zato zaščitne ukrepe in naloge določi poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije v sodelovanju s poveljnikom Civilne zaščite regije in MO Velenje (MOV, 2008). 36
Tabela 7: Potek izvedbe zaščite in reševanja za potrese različnih jakosti Vir: MO Velenje (2008, str. 13) 7.2 Oskrba starostnikov v domačem okolju v primeru izrednih razmer Glede na to, da starostniki vse kasneje prihajajo v domsko varstvo in da ostajajo doma vse tja do 70. ali 75. leta so najpogosteje prepuščeni sami sebi. Tisti za katere skrbijo svojci, v primeru naravnih nesreč ostanejo doma. Zagotavljajo jim življenjski prostor in vse potrebno za preživetje. Če narave nesreče prizadenejo celo družino zanje poskrbijo ustrezne inštitucije, ki so navedene v načrtih zaščite in reševanja. Največji problem so starostniki, ki so osamljeni, težje hodijo, komaj poskrbijo zase. Te lahko naravne nesreče najhuje prizadenejo in najpogosteje se zanje končajo tragično, saj ne morejo poskrbeti sami zase. Za te bi morale imeti institucije ustrezne načrte in jih pravočasno spraviti na varno. Predvsem bi se morale na tem nivoju povezovati lokalna skupnost, patronažne medicinske sestre, prostovoljci in posamezna društva upokojencev. 7.3 Projekt MONITOR (Hazard Monitoring for Risk Assessment and Risk Communication) Varstvo pred naravnimi nesrečami predstavlja naraščajoč izziv za družbo. Obseg škodnih dogodkov v zadnjem desetletju jasno nakazuje potrebo po celovitem in inovativnem obvladovanju tveganj. V tem projektu sodelujejo podjetja Slovenije in tudi sosednje 37
Avstrije. Uporaben je kot odgovor na nevarno stanje, v smislu preventive in kurative, v katerem so lahko ogroženi ljudje. Krog se prične z raziskovanjem, pregledovanjem in ocenjevanjem dosedanjih ugotovitev, nadaljuje pa se z pripravljenostjo ustreznih inštitucij za zaščito in reševanje. Uporablja se v kriznih trenutkih, v okviru obveščanja okolice, hitre pomoči in zmanjševanja posledic nesreče. Po končanem reševanju se prične z začasno obnovo, oziroma namestitvijo ljudi v zasilna bivališča in z ocenjevanjem škode, ter dokončno obnovo, s katero je prizadetim zagotovljeno normalno življenje, ki so ga živeli pred nesrečo. Slika 2: Varstvo pred nevarnimi in drugimi nesrečami projekt MONITOR Vir: Horvat (2007, str.263) 38
8 POŽARI V DOMOVIH ZA STAREJŠE LJUDI V SVETU IN NJIHOVE POSLEDICE Požari, ki se pojavljajo v domovih za starejše občane, se glede na izkušnje iz tujine zgodijo zaradi malomarnosti stanovalcev, tehnične okvare ali neznanih vzrokov. Med stanovalci se najpogosteje pojavlja kajenje v postelji, uporaba odprtega ognja in pa tudi samomorilna dejanja. Domovi morajo po zakonodaji biti grajeni iz negorečih materialov in razdeljeni na požarne sektorje, katere morajo ločevati požarna vrata iz negorečega materiala. Na stropih morajo biti nameščeni detektorji dima, ki zaznajo dim in sprožijo alarm za požar. Slika 3: Javljalnika požarov Vir: http://www.gasilskabrigadaljubljana.si/net/slike/preventiva/javljlaniki.jpg (2010) Na stropu so običajno nameščene Sprinkler naprave za avtomatsko gašenje, ki se aktivirajo, ko detektorji zaznajo prekomerno toploto. Evakuacijske poti morajo biti jasno označene in ustrezno osvetljene. Slika 4: Oznaka evakuacijske poti Vir: http://www.ivd-maribor.si/index.php?id=260 (2010) Slika 5: Sprinkler sistemi za gašenje Vir:Vir:http://www.redstaplerchronicles.com/obamadales//uploads/sprinkler.jpg (2010) 39
Na stenah morajo biti nameščeni gasilniki na prah ali ogljikov dioksid in sicer 80 do 120 cm od tal, tako da jih lahko doseže vsak. Aparat se mora nahajati na vsakih 300 m² etažnih površin in vsebovati 6 enot gasilnega sredstva. V notranjosti doma morajo biti nameščeni tudi suhi hidranti, ki pridejo v poštev za obsežnejši požar (Rebolj, 2008). Slika 6: Ročni gasilnik Vir: http://www.pge-celje.com/images/dsc00795.jpg 8.1 Pretekli požari v domovih za starejše občane To poglavje vsebuje pregled hujših požarov v domovih za starejše občane v tujini, njihove posledice in težave, ki so se pojavile. 8.1.1 Požar v domu starejših Memhis, Marec 1988 Kompleks doma starejših občanov»goodman Building«v okrožju Memhis je bil zgrajen leta 1930. Obsegal je pet objektov, pri čemer je vsak imel dve nadstropji in klet, s površino etaže 1500 m 2. Objekt, v katerem je nastal požar, je bil zgrajen iz požarno odpornih materialov. Razdeljen je bil na dva požarna sektorja. Vrata na mejah požarnih sektorjev so bila opremljena z napravami za avtomatsko zapiranje v primeru požara. V vsakem požarnem sektorju je bil v bližini požarnih vrat nameščen avtomatski javljalnik požara. Drugod po sektorjih in v sobah avtomatskih javljalnikov požara ni bilo. V objektu ni bilo vgrajenih naprav za avtomatsko gašenje. V bližini izhodov in na hodnikih so bili nameščeni ročni javljalniki, ki so prenesli signal neposredno v gasilsko enoto. V času požara je bilo v prvem nadstropju 36, v drugem pa 38 oskrbovancev. Dom starejših občanov je imel svojo prostovoljno gasilsko enoto, ki je bila zadolžena za gašenje in 40