Davni urad Murska Sobota Slomškova 1 9000 Murska Sobota Zadeva: Pritožba na odlobo številka: X o odmeri nadomestila za pozidana in nepozidana stavbna zemljiša v obini Tišina Podpisani XY, podajam pritožbo na odlobo št. X o odmeri nadomestila za pozidana in nepozidana stavbna zemljiša, ki ga je izdalo Ministrstvo za finance, Davna uprava republike Slovenije, Davni urad Murska Sobota, na predlog obine Tišina. Pritožbo vlagam glede na ve tok: 1. S to odlobo se ne strinjam predvsem iz vidika, ki izhaja iz 218.b lena Zakona o spremembah in dopolnitvah o graditvi objektov (UL št. 47, 30.4.2004) Tam je namre navedeno, da je osnovni pogoj, da se zemljiše smatra kot nepozidano stavbno zemljiše, e je zanj možno izvesti prikljuke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor ni dovoljena možna gradnja greznic oziroma malih istilnih naprav. Glede na objavo na internem kanalu TVSRK, ki se predvaja v kabelskem sistemu Tišina in je predvajana že nekaj asa (glej priloga št. 3), ki sta bili sneti iz tega medija v nedeljo, 9.10.2005), smatram, da ni izpolnjen vsaj eden izmed pogojev, ki jih doloa 218.b len Zakona o graditvi objektov. Pogoj, da ima parcela zagotovljeno med drugim tudi odvajanje odplak, ni izpolnjen. Kot prikazujejo priložene fotografije velja celo prepoved odvajanja odplak v kanalizacijsko omrežje, ki bi naj bilo po nekem nenaveden zakonu oz. odloku celo kaznivo dejanje. Zraven tega je na obmoju obine Tišina dograjena samo ena istilna naprava, ki pa še zaenkrat nima uporabnega dovoljenja. Prav tako pa nima uporabnega dovoljenja kanalizacijsko omrežje, saj je še le-to komaj v fazi vzpostavljanja delovanje prerpališ, ki bi naj zagotavljala odvajanje odplak za vasi Petanjci, Murski Petrovci, Gederovci, Sodišinci in Krajna do istilne naprave na Petanjcih. 2. Sporna je objava Spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiša v uradnem listu št. 84, iz dne 16.9.2005. 1. len tega odloka se ne ujema s predlogom za katerega so glasovali svetniki na septembrski seji obinskega sveta. Predlog, za katerega so svetniki glasovali na seji se je glasil:» Šteje se, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo ter odvajanje odplak, e je na obmoju, na katerem ležijo te zemljiške parcele, sprejet državni ali obinski prostorski izvedbeni nart ali je zazidljiva gradbena parcela oddaljena do 50 m od obstojee trase javnega vodovoda, javnega elektroenergetskega omrežja ali od javnega kanalizacijskega omrežja, kolikor ni dovoljena gradnja greznic ali malih istilnih naprav, in je do nje urejen neposredni dostop do javnega cestnega omrežja.«v uradnem listu pa je objavljena naslednja vsebina:» Šteje se, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, dostop na javno cesto ter odvajanje odplak, e je na obmoju, na katerem ležijo te zemljiške parcele, sprejet državni 1/5
ali obinski prostorski izvedbeni nart ali je zazidljiva gradbena parcela oddaljena do 50 m od obstojee trase javnega vodovoda, javnega elektroenergetskega omrežja ali od javnega kanalizacijskega omrežja, kolikor ni dovoljena gradnja greznic ali malih istilnih naprav, in je do nje urejen neposredni dostop do javnega cestnega omrežja.«tako smatram, da omenjeni objavljeni odlok ni veljaven, saj se ne ujema s sprejetim predlogom na obinski seji, saj je ve kot oitno, da je bila vnesena sprememba pozneje, po sprejetem predlogu. Dokaz za to je posnetek na priloženem elektronskem mediju, ki se ne ujema z objavljenim obinskim odlokom. 3. 1. len, Sprememb in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiša (UL 8/05), je v nasprotju z 218.b lenom Zakona o gradnji objektov, kjer so navedeni isto drugi pogoji. V Spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiša je zapisano:»-šteje se, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, dostop na javno cesto ter odvajanje odplak, e je na obmoju, na katerem ležijo te zemljiške parcele, sprejet državni ali obinski prostorski izvedbeni nart ali je zazidljiva gradbena parcela oddaljena do 50 m od obstojee trase javnega vodovoda, javnega elektroenergetskega omrežja ali od javnega kanalizacijskega omrežja, kolikor ni dovoljena gradnja greznic ali malih istilnih naprav, in je do nje urejen neposredni dostop do javnega cestnega omrežja.«v 4. lenu, 218.b lena Zakona o gradnji objektov pa je zapisano:»šteje se, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega lena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, e je za obmoje, na katerem ležijo, sprejet državni ali obinski lokacijski nart. e je za obmoje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega lena, sprejet obinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, e imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti prikljuke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih istilnih naprav.«v 218.b lenu ZGO je pogoj, da morajo biti izpolnjeni vsi našteti pogoji. V 1. lenu Sprememb in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiša, pa je navedeno, da je zadosti, da se parcele, ki so oddaljene do 50 m od obstojee trase javnega vodovoda, javnega elektroenergetskega omrežja ali od javnega kanalizacijskega omrežja,, smatrajo kot nepozidana stavbna zemljiša. To je razvidno iz tega ker se pojavi beseda»ali«takoj za besedno zvezo»sprejet državni ali obinski prostorski izvedbeni nart«in za besedno zvezo»javnega elektroenergetskega omrežja«v nadaljevanju. To pa je v nasprotju z 218.b lenom ZGO. 4. 218.b len ZGO zahteva med drugim tudi to, da ima parcela urejen dostop do javnega cestnega omrežja. Pod pogojem»urejen dostop«smatram, da gre za dostop do cestnega omrežja za katerega sem neko, kot lastnik, zaprosil pri pristojnem organu, ker je le-ta sestavni del lokacijskega dovoljenja za gradnjo nekega objekta. Tako se za parcele, ki ležijo neposredno ob cestnem omrežju ne more generalno smatrati, da imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja. Le lastnik lahko poda zahtevo za ureditev dostopa na nekem doloenem mestu, ki mora biti v skladu z veljavno zakonodajo in zahtevo nazadnje potrdi oziroma zavrne pristojni organ. Tako smatram, da na podlagi tega dejstva, nobena izmed parcel parc. št. in k.o. Petanjci ne izpolnjuje tega pogoja, ker nobena od teh parcel zaenkrat nima urejenega dostopa do javnega cestnega omrežja. e obina Tišina, kot 2/5
predlagatelj smatra drugae, potem si lahko vsakdo kjerkoli in kadar koli zgradi dostop do svoje parcele brez ustrezne dokumentacije. Smatram, da obina nima pravice doloati dostopa na parcelo, ki je v lasti fizine osebe, brez njene predhodne zahteve oziroma soglasja. 5. Sporen je tudi postopek javne razgrnitve, oziroma seznanitve obanov s stanjem. Javna razgrnitev je potekala od 16. do 25. februarja 2005. Na sami razgrnitvi je bilo možno vložiti Pritožbo. Pritožba kot obrazec oziroma formular je bila posredovana s strani obinske uprave. Po ZUP-u je možno vložiti pritožbo samo na odlobo, ne pa na javno razgrnitev. V tem primeru je šlo za nekorektno»zavajanje«obanov, ker smo nato na to pritožbo dobili posredovan Odgovor na ugovor. To je razvidno tudi iz 2. toke Odgovora z dne 7.6.2005 priloga št. 4, ki mi je bil posredovan na osnovi prijave upravni inšpekciji 8.4.2005 (glej priloga št.3). Vse stranke s strani obine smo dobile Odgovor na ugovor z isto vsebino, brez konkretne obrazložitve z zakonsko podlago. To je v nasprotju s 3. odstavkom 218. lena. Tam je navedeno, kot je ugotovila obinska uprava v drugi toki prej omenjenega Odgovora, da v primeru, e se zavezanec za plailo nadomestila za uporabo nepozidanega stavbnega zemljiša s podatki obine ne strinja, mora v roku 30 dni, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov iz prvega odstavka tega lena pri obinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepreminin. Obina je tako obane zavedla z možnostjo pritožbe, ki pa dejansko ni bila mogoa. 30 dnevni rok je potekel in tako ni bilo ve mogoe vložiti spremembe podatkov. Takšno dejanje obinske uprave obine Tišina je v nesoglasju s 4. odstavkom, 7. lena ZUP-a, ki pravi, da»organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu«. 6. Sporna je izdaja Odgovora na ugovor in sicer v ve tokah: Po 63. lenu ZUP-a je ugovor vloga, ki se jo obravnava po ZUP-u. Po 31. lenu istega zakona lahko vodi postopek samo oseba, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo in strokovni izpit iz ZUP-a. Podpisnik Odgovora na ugovor je župan obine Tišina, Jožef Poredoš. Ker z Odgovorom na odgovor in izpeljanim postopkom nisem bil zadovoljen, sem posredoval, dne 8.4.2005, celotni postopek v presojo upravni inšpekciji (glej prilogo št. 3). Iz tega naslova do sedaj nisem dobil nobenega odgovora. Obina Tišina pa mi je posredovala Odgovor (glej priloga št. 4). Iz 6. toke tega odgovora je razvidno, da ima strokovni izpit iz ZUPa opravljen eden izmed lanov komisije, ki je istoasno svetnik in ne podpisnik Odgovora na ugovor. Glede na to izjavo in glede na izpeljan postopek, se pojavlja dvom o ustrezni strokovni izobrazbi in opravljenem izpitu iz ZUP-a podpisnika Odgovora na ugovor. Smatram, da v primeru, e podpisnik v tistem asu ni izpolnjeval pogojev glede na 31. len istega zakona, da je Odgovor na ugovor nien in s tem celoten postopek javne razgrnitve. V Odgovoru iz prejšnje toke je sporno tudi to, da je komisija predlagala županu, kako naj reši posamezen primer (glej 3. toka Odgovor priloga št. 4). Komisija je tista, ki»pritožbo«obravnava in na podlagi le-tega izda sklep oziroma odgovor. Podpiše pa ga oseba, ki postopek vodi. 3/5
Po 319. lenu ZUP-a, državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo na primeren nain objaviti, katere uradne osebe so pooblašene za odloanje o upravnih stvareh (28. len istega zakona), katere pa za dejanja v postopku pred odlobo (30. len). Obina tega ni opravila. Šele pozneje so bila imena lanov komisije objavljena v lanku asopisa Pomurski Vestnik, kar pa nima nobene veze z uradno objavo. Iz posnetka obinske seje (september 2005), je razvidno da je nezdružljivo delo svetnika in delo obinske uprave. Na podlagi tega posnetka smatram, da je bila komisija imenovana v nasprotju z zakonom, saj sta kar dva lana (g. Evgen Hašaj, g. Stanko Kranjec) komisije obinska svetnika in gre v tem primeru za nezdružljivost funkcije. Kljub dejstvu, da so bili svetniki obvešeni o napakah v postopku, so le ti ponovno izglasovali sklep, ki je bil objavljen v UL 84/05. Odgovor na ugovor ni vseboval: - odloka, oziroma sklepa, na podlagi katerega je bila imenovana komisija (319. len ZUP-a), oziroma oseba, ki bi naj postopek vodila, - datuma zasedanja komisije, - številke zapisnika, - lanov komisije, ki so v postopku sodelovali, - podpisa enega izmed lanov komisije, - celotne obrazložitve za vzrok zavrnitve Pritožbe, saj sem predlogo Pritožbe, posredovane s strani obine Tišina sem dopolnil s Pritožbo 2/2. Komisija omenjene»pritožbe«ni obravnavala po nobeni toki. V Odgovoru na ugovor (Priloga št. 2), se podpisnik sklicuje le na 218.b len. (Glej kopije prilog št. 1 Pritožba 1/2, Pritožba 2/2 in prilogo št.2). Iz odgovora obine Tišina posredovanega dne 7.6.2005 (glej priloga št. 4 ) pod toko 4, saj je obina po ZUP-u dolžna»pritožbo«oziroma ugovor obravnavati v vseh tokah in podati obrazložitve v skladu z zakonom. Po 80. lenu ZUP-a je zapisnik javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja. Glede na to, da Odgovor na ugovor ne vsebuje številke zapisnika smatram, da zapisnik ne obstaja. Obinska uprava, oziroma komisija je med postopkom ugotovila, da ni mogoa pritožba, ampak samo ugovor. Po 67. lenu ZUP-a, smatram, da bi v tem primeru morala komisija, oziroma obinska uprava posredovati meni, kot stranki zahtevo po dopolnitvi vloge, oziroma me seznaniti, da pritožba ni mogoa. Obinska uprava tega ni storila, ampak je»pritožbo«obravnavala na nain, kot je opisan pod toko 1 v Odgovoru (priloga št. 4), kar je v nasprotju s prej omenjenim zakonom. 7. Glede na to, da je bil spremenjen in dopolnjen 1. len odloka Sprememb in dopolnitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiša (UL 84/05), ki se nanaša na Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiša (UL 1/05) in glede na 218. len Zakona o gradnji Objektov (UL 47/04), smatram da bi obina Tišina morala ponoviti celotni postopek javne razgrnitve in seznaniti obane s stanjem glede na spremembe odloka, saj 4/5
sprememba odloka mono vpliva na obseg nepozidanih stavbnih zemljiš. Obina tega ni storila, ampak je enostransko na podlagi svoje presoje doloila zemljiša, ki spadajo v kategorijo nepozidanih stavbnih zemljiš, kar je v nesoglasju s prej omenjenim 218. lenom zakona o gradnji objektov. (Glej prilogo elektronski medij-posnetek obinske seje) Na podlagi vseh opisanih tok vlagam pritožbo na Odlobo o nadomestilu za stavbna zemljiša v obini Tišina. Glede na omenjene zakone in odloke smatram, da je Ministrstvo za finance, Davna uprava republike Slovenije, Davni urad Murska Sobota, na predlog obine Tišina neupravieno izdalo Odlobo za nadomestilo za pozidana in nepozidana stavbna zemljiša v obini Tišina. Na podlagi 279. lena ZUP in vseh prej navedenih tok pa podajam predlog za ninost odlobe št.. Lep pozdrav! XY Xxx, 21.10.2005 priloge: - priloga št. 1: kopija Pritožb 1/2, 2/2 - priloga št. 2: kopija Odgovora na ugovor - priloga št. 3: prijava na upravno inšpekcijo - priloga št. 4: kopija Odgovora s strani obine Tišina - priloga št. 5: fotografiji objave snete iz internega kanala TVSRK o prepovedi priklopa na kanalizacijsko omrežje - priloga št. 6: DVD medij: posnetek objave snete iz internega kanala predvajanega v kabelskem sistemu Tišina TVSRK dne 9.10.2005 posnetek seje, kjer je bila sprejeta sprememba obinskega odloka posnetek seje, kjer je bila ugotovljena neustreznost komisije za obravnavo pritožb oziroma ugovorov 5/5
Zadeva: Dopolnilo pritožbe, iz dne 21.10.2005, na odlobo številka: o odmeri nadomestila za pozidana in nepozidana stavbna zemljiša v obini Tišina Podpisani XY, dopolnjujem podano pritožbo, iz dne 21.10.2005, na odlobo št. o odmeri nadomestila za pozidana in nepozidana stavbna zemljiša, ki ga je izdalo Ministrstvo za finance, Davna uprava republike Slovenije, Davni urad Murska Sobota, na predlog obine Tišina. V pritožbo iz dne 21.10.2005, se je prikradla napaka in sicer pod toko 1. ni pravilno navedena priloga. Pod to toko je navedena priloga št.3. Pravilno se glasi priloga št. 5. Prav tako je izpadla priloga št. 5. Zato le-to, prilagam sedaj. Za nastalo napako se opraviujem. Dopolnil pa bi še pritožbo iz dne 21.10.2005 v treh tokah: 8. V 17. lenu obinskega Odloka (UL 1/05) o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiša je na koncu naveden korekcijski faktor 0,125. V 2. lenu Sprememb in dopolnitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš (UL 84/05) pa je korekcijski faktor spremenjen na 0,13. To ima za posledico dvig konnega nadomestila za delež nepozidanih stavbnih zemljiš za 4%. Glede na to, da je bil prvi odlok sprejet v prejšnjem letu in bi naj veljal skozi celotno leto smatram, da je obina Tišina, neupravieno, posredno s spremembo vrednosti korekcijskega faktorja spremenila višino nadomestila za nepozidana stavbna zemljiša, kljub temu da je dejansko ostala višina toke nespremenjena. Ta sprememba je bila sprejeta septembra in se obraunava za nazaj, za celotno leto. Smatram, da bi višina nadomestila v vseh ozirih morala skozi celotno leto ostati nespremenjena. 9. Po 3. lenu dopolnilu odloka (UL 84/05) se doda 32.a len zemljiša. Smatram, da je ta len v nesoglasju z 19. lenom istega odloka. Takšne spremembe in dopolnitve odloka se ne bi smele vršiti po koncu drugega tromeseja, ki so doloena z 19. lenom istega odloka in da se obveznosti iz prvih dveh tromeseij, tako ne bi smele prenesti na zadnji dve tromeseji. Prav tako pa bi opozoril na to, da je med prvim in zadnjim rokom plaila samo 2 meseca oziroma 62 dni.za prenekaterega obana bo to pomenilo dodatno finanno obremenitev v tako kratkem obdobju, saj je v 19. lenu navedeno, da se za neplaane ali nepravoasno plaane obveznosti obraunavajo zamudne obresti skladno z zakonom o davkih obanov. Na podlagi teh dveh dodatnih ugotovitev, se pojavlja upravien sum, da je obina Tišina namerno tako pozno sprejela spremembo odloka, ker se je v asu od sprejetja odloka, pa do spremembe odloka, višina nadomestila za nepozidana stavbna zemljiša dvignila za 4%. Prav tako je strnila štiri obroke plaila na samo dva obroka v razmiku treh mesecev. Pri tako kratkem roku za poravnavo obveznosti nas bo najverjetneje kar precej obanov prisiljenih»zamuditi«plailo obveznosti v predpisanem roku. 1/2
Predvidevam, da se seveda tudi obresti stekajo v obinski proraun in je zamuda plail za obinski proraun ve kot dobrodošla. 10. V obrazložitvi Odlobe je navedeno:»v skladu s 17. lenom Odloka se letna višina nadomestila za zazidano stavbo zemljiše doloi tako, da se število tok iz 13. lena Odloka pomnoži z neto površinami zavezanevega objekta in vrednostjo toe za izraun nadomestila. Letna višina za nezazidano stavbo zemljiše se doloi tako, da se število tok iz 13. lena odloka pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljiša in z vrednostjo toke za izraun nadomestila. Dobljen zmnožek se pomnoži še s korekcijskim faktorjem 0,13. Vrednost toke je doloena s Sklepom o doloitvi vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiša (Ur. l. RS, št. 01/05) in znaša za leto 2005 0,45 SIT.«Pri pregledu imenovanega Odloka sem ugotovil, da v 13. lenu, na katerega se sklicuje 17. len, niso navedene nobene toke, ki bi bile uporabljene v izraunu. Tako smatram, da je izraun za nadomestilo stavbnih zemljiš neveljaven, saj je nastal na osnovi podatkov, ki niso del omenjenega lena.. Na podlagi teh navedb dopolnjujem Pritožbo iz dne 21.10.2005., 26.10.2005 XY 2/2
Priloga št.1 PRITOŽBA 2/2 Obina Tišina Tišina 4 9251 Tišina Zadeva: Pritožba glede doloitve nezazidanega stavbnega zemljiša Na obini Tišina sem se seznanil s stanjem oziroma podatki za nepozidana stavbna zemljiša v moji lasti, ki bodo po trenutno veljavnem odloku obdavljiva s prispevkom za nepozidana stavbna zemljiša. Glede na seznanitev s stanjem in glede na obinski odlok imam naslednje pritožbe: Kot prvo bi navedel to, da so vsa zemljiša, za katera bi se naj obraunale dajatve, kmetijska zemljiša. Parcela k.o. Petanjci, vložek št. X, je v Rednem izpisku iz zemljiške knjige (izpis številka /2004, ser. št. /2004), navedena kot sadovnjak. Parcela je namre že enkrat obdavljiva iz naslova katastrskega dohodka. Zemljiše se trenutno uporabljajo izkljuno za kmetijsko zemljiše. To velja tudi za vse ostale parcele v moji lasti, razen za parcelo št. k.o. Petanjci. Po razgovoru, na davni upravi v Murski Soboti, na oddelku za katastrske dohodke, sem bil seznanjen, da je merodajen zapis v zemljiški knjigi in se od omenjenih parcel plauje katastrski dohodek. Do istega podatka sem prišel na podlagi telefonskega razgovora s predstavnikom direktorata za lokalno samoupravo v Ljubljani. Tudi tam so mnenja, da ne more biti isto zemljiše obdaveno dvakrat, kajti parcela lahko ima samo en status in nikakor dveh. Torej je lahko zemljiše ali samo kmetijsko zemljiše ali pa je gradbena parcela oziroma po vašem odloku nepozidano stavbno zemljiše. Prav tako je sporno, da lahko samo obina Tišina enostransko doloa meje stavbnega zemljiša z obinskim odlokom. Nikjer namre nisem zasledil možnosti, da e že je neko zemljiše uvršeno v kategorijo nepozidanih stavbnih zemljiš, kakšen je postopek, da se omenjeno zemljiše pretvori nazaj v kmetijsko zemljiše. Smatram namre, da kot lastnik imam pravico odloati o namenu svojega zemljiša. e se trenutno parcela, po obinskem odloku nahaja pod naslovom nepozidanega stavbnega zemljiša, smatram, da kot lastnik imam pravico zahtevati, da se parcela, ki se ne uporablja kot nepozidano stavbo zemljiše, prekategorizira nazaj v kmetijsko zemljiše. Tako, bi se morala dopušati zakonska možnost, da lahko lastnik na svojo pobudo oziroma pobudo obine, prekategorizira zemljiše iz nepozidanega stavbnega zemljiša nazaj v kmetijsko zemljiše, e je le-to mogoe in ni nobenih zakonskih ovir. Sporen je tudi postopek, ki ga je izpeljala obina. Obvestila na internem kanalu in obvestila oziroma vabila vstavljena v poštni nabiralnik, se ne šteje kot osebno vabilo. V tem primeru, ko gre za lastnino v lasti fizinih oseb, smatram da bi obina morala vse lastnike zemljiš osebno poklicati in jih seznaniti s stanjem in pridobiti njihovo soglasje, da se zemljiše prekategorizira, oziroma da se ne prekategorizira. Za to sporno zadevo je najverjetneje potreben tudi ustrezen vpis prekategorizacije zemljiš v zemljiško knjigo. In le-ta se lahko opraviti samo v soglasju z lastnikom zemljiša. Iz tega vidika, je postopek»e ne vroiš
pritožbe, pomeni da se strinjaš«, ki ga je izpeljala obina Tišina, povsem napaen, saj se v tem primeru nikjer ne beleži ali je lastnik bil dejansko seznanjen s stanjem ali ne. Glede na omenjena dejstva, oziroma glede na dejansko stanje v naravi, ki se ne ujema s stanjem in podatki, ki jih poseduje obina Tišina, zahtevam da se vse moje parcele, razen parcele št. k.o. Petanjci, smatra kot kmetijska zemljiša in ne kot nezazidano stavbno zemljiše. Lep pozdrav!, 25.2.2005 XY
Priloga št.3 Vsebina elektronskega sporoila na upravni inšpekcijo 8.4.2005 Spoštovani! V prilogi vam pošiljam pritožbo glede na razgrnitev in odgovor s strani obine Tišina. Kratek opis postopka: Obina Tišina je v mesecu februarju na internem kanalu objavila javno razgrnitev za seznanitev obanov v zvezi z nadomestilom za nepozidana stavbna zemljiša. Glede na to, sem se udeležil te razgrnitve in bil seznanjen, da celoten sadovnjak v velikosti 65 ar zapade pod nepozidana stavbno zemljiše. Nato sem podal pritožbo na obino Tišina in dobil "Odgovor na ugovor". Smatram, da je ta "Odgovor na ugovor" nepravilno izdan iz ve razlogov: 1. Vložil sem pritožbo in ne ugovor. 2. Obina bi mogla izdati odlobo in ne "Odgovor na ugovor". 3. Glede nato, da je o zadevi razpravljala komisija, smatram, da bi moral biti naveden datum obravnave, številka zapisnika obravnave in vsaj podpis enega od lanov komisije. 4. V pritožbi sem navedel ve razlogov zakaj to pritožbo vlagam. Nobena moja "pripomba" oziroma toka pritožbe ni obrazložena z zakonsko podlago, razen gole navedbe 218.b lena Zakona o graditvi objektov. 5. Na koncu manjka pravni pouk in pritožbeni rok. 6. Glede na vse omenjene toke se mi pojavlja dvom o tem, da ima podpisnik odgovora na ugovor opravljen izpit Zakona o upravnem postopku. 7. Takšne pritožbe nisem podal kot edini oban. Tudi drugi obani so podali podobne pritožbe in veina (nisem govoril z nobenim, ki bi imel pozitivno odobritev pritožbe) nas je dobila vse zavrnjene pritožbe. Glede na to, da je imel vsak svoj razlog, zakaj je podal pisno pritožbo smo, vsi dobili enake odgovore. Razlike so se pojavile samo v primeru osebnih podatkov, številki dokumenta in parcelnih številkah. Glede na vse reeno me zanima predvsem to, ali je bil postopek pravilno izpeljan in kako ukrepati naprej. Lep pozdrav! XY