UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Razvoj slovenske borze vrednostnih papirjev v pogojih približevanja evropski uniji Kandidat: Urban Demšar Študent izrednega študija Številka indeksa: 82149789 Program: univerzitetni Študijska smer: denarništvo in finance Mentor: prof. dr. Dušan Bobek Radomlje, april 2004
UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta IZJAVA Kandidat(ka) Demšar Urban, absolvent(tka) študijske smeri: denarništvo in finance, študijski program: univerzitetni, izjavljam, da sem avtor(ica) tega diplomskega dela, ki sem ga napisal(a) pod mentorstvom prof.dr. Bobek Dušana in uspešno zagovarjal(a) 26.05.2004. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mariboru, dne 26.05.2004 Podpis: Urban Demšar
PREDGOVOR Trg vrednostnih papirjev je eden najpomembnejših delov finančnega trga, saj skrbi za neposreden prenos finančnih presežkov med suficitnimi in deficitnimi celicami. Zaradi omogočanja stalnega kupovanja, prodajanja in dodatnih možnosti razpršitve naložb skrbi za hitrejši razvoj gospodarstva. Namen diplomske naloge je opisati in analizirati delovanje in razvoj Ljubljanske borze vrednostnih papirjev skozi posamezna obdobja, od ustanovitve borze do vključitve Slovenije v Evropsko unijo in s tem pojasniti položaj in pogoje delovanja ter razvoja Ljubljanske borze na skupnem trgu Evropske unije. Prikazal bom Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, v primerjavi z razvitimi zahodnoevropskimi trgi, kot majhen, lokalni in manj razvit trg. Navedel bom razloge obstoja Ljubljanske borze, kot tudi potrebe po povezovanjih z bolj in manj razvitimi borzami ter obstoječe povezave borz, ki so na trgu Evrope že prisotne. Trge bom primerjal po glavnih finančnih pokazateljih, ki jih uporabljajo mednarodno priznane finančne institucije. Vse borzne količine so opredeljene v skladu s klasifikacijami Svetovnega združenja borz (FIBV), katerega članica je tudi Ljubljanska borza, in njegovimi statističnimi poročili, od koder sem statistične podatke tudi črpal. Predstavil bom bistvene novosti na področju zakonodaje, direktive Evropke unije in omenil borzna pravila, ki jih sprejema borza neodvisno od zakononov, ki jih predpisuje država. Finančni trgi imajo ključno vlogo v tržnih gospodarstvih, zato države povsod po svetu štejejo za dolžnost, da s predpisi posegajo na nekatera področja finančnih trgov. S svojo zakonodajno vlogo države vplivajo na rast in razvoj finančnih trgov in finančnih institucij. Slovenska zakonodaja je močno ščitila domači trg pred tujimi investitorji. Te omejitve so v zadnjih letih odpravljene, kar olajša možnost prihoda na naš trg tujim investitorjem tako portfeljskih investicij, kakor tudi neposrednih investicij. Velja tudi obratno. Sprejeta je bila zakonodaja o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki je odpravila večino omejitev ob investiranju v tujino in vplivala na nadaljne povečanje deleža tujih naložb v premoženju institucionalnih investitorjev. 2
KAZALO 1. UVOD... 5 1.1. Opredelitev področja in opis problema raziskovanja... 5 1.2. Namen in cilji diplomskega dela... 5 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave... 5 1.4. Predvidene metode raziskovanja... 6 2. BORZA KOT INSTITUCIJA FINANČNEGA TRGA... 7 2.1. Pojem borze... 8 3. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI LJUBLJANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV... 9 3.1. Organizacija in poslovanje Ljubljanske borze... 9 3.2. Vrednostni papirji na Ljubljanski borzi... 10 3.3. Primerjava z drugimi borzami v EU... 11 4. RAZVOJ LJUBLJANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV... 12 4.1. Vizija Ljubljanske borze... 12 4.2. Strategija Ljubljanske borze... 12 4.3. Začetki borzništva v Sloveniji in ustanovitev Ljubljanske borze... 12 4.4. Ustanovitev Ljubljanske borze... 13 4.5. Delovanje Ljubljanske borze od ustanovitve do vključevanja v EU... 13 4.5.1. Leto 1992... 13 4.5.2. Leto 1993... 14 4.5.3. Leto 1994... 14 4.5.4. Leto 1995... 15 4.5.5. Leto 1996... 16 4.5.6. Leto 1997... 16 4.5.7. Leto 1998... 17 4.5.8. Leto 1999... 17 4.5.9. Leto 2000... 18 4.5.10. Leto 2001... 19 4.5.11. Leto 2002... 20 4.5.12. Leto 2003... 20 4.5.13. Leto 2004... 21 4.6. Pregled rasti trgovanja skozi obdobja... 21 4.6.1. Ljubljanska borza v letih 1989-1994... 21 4.6.2. Ljubljanska borza v letih 1995-1998... 22 4.6.3. Ljubljanska borza v letih 1999 2003... 23 4.6.4. Ljubljanska borza v začetku letu 2004... 24 4.6.5. Promet, tržna kapitalizacija in število vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi od leta 1994 do 2003... 24 4.6.6. Ljubljanska borza in borze vrednostnih papirjev na trgu nekdanje skupne države... 25 4.6.7. Ljubljanska borza in zahodnoevropske borze vrednostnih papirjev, sodelovanja, primerjava... 25 5. LJUBLJANSKA BORZA NA TRGU EU... 30 5.1. Obstoj Ljubljanske borze na trgu EU... 30 5.2. Kaj čaka Ljubljansko borzo?... 34 5.3. Pravna ureditev organiziranega trga vrednostnih papirjev... 36 5.3.1. Najpomembnejši zakoni, ki urejajo področje vrednostnih papirjev... 37 3
5.3.2. Spremembe zakonov in direktive EU... 38 5.3.3. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgu vrednostnih papirjev (Ztvp-1a)... 39 5.4. Spremenjena pravila Ljubljanske borze... 41 6. TUJE INVESTICIJE... 42 6.1. Investicije tujih vlagateljev na slovenskem trgu vrednostnih papirjev... 43 6.2. Investicije domačih vlagateljev na tujih borznih trgih... 45 6.3. Vloga države pri tujih vlaganjih... 46 7. Sklep... 47 8. Povzetek... 49 Seznam predvidene literature... 50 Seznam predvidenih virov... 51 4
1. UVOD 1.1. Opredelitev področja in opis problema raziskovanja Ustanovitev Ljubljanske borze vrednostnih papirjev sega v leto 1989. Domačega znanja in izkušenj na področju borznega poslovanja je bilo izredno malo. Zato se je bilo potrebno pri oblikovanju pravne ureditve poslovanja borze zgledovati predvsem po tujih ureditvah. Ureditev notranje organizacije Ljubljanske borze se je izoblikovala predvsem po Züriški borzi vrednostnih papirjev, saj je nekako najbolj ustrezala začetkom organizacije borznega poslovanja pri nas. V času od ustanovitve do danes se je Ljubljanska borza neprestano razvijala. V letu 2004 vstopa Slovenija v Evropsko unijo, z njo pa tudi Ljubljanska borza vrednostnih papirjev. Področje mojega pisanja je prilagajanje in razvoj Ljubljanske borze vrednostnih papirjev od ustanovitve do vključevanja na trg Evropske skupnosti in tudi vprašanje obstoja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev na trgu Evropske unije. 1.2. Namen in cilji diplomskega dela Predstaviti želim nekaj osnov razvoja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, samo ustanovitev, nekaj besed o kotaciji vrednostnih papirjev, analizi prometa in spremembah borznega poslovanja in slovenske zakonodaje na tem področju v okviru približevanja Evropski uniji. Omenil bom še možnosti investiranja naših investitorjev na tujih borzah in tujih investitorjev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Namen diplomskega dela je opredeliti mesto in način obstoja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev v prihodnosti, na skupnem trgu Evropske unije; predvsem pa razvoj borze od tako imenovane pionirske faze do borze, ki bo sposobna konkurirati in preživeti na trgu Evropske unije. 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave Za Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev še vedno lahko rečemo, da nima prave tradicije, čeprav lahko trdimo, da je prešla pionirsko fazo in sledi trendom tujih, razvitejših borz. Na razvoj je v preteklosti močno vplivala tudi država z zaviranjem tujih investicij in drugim političnim vmešavanjem države v poslovanje borze. Če želi preživeti na trgu Evropske unije, mora slediti tamkajšnim pravilom poslovanja in obnašanja in tem prilagoditi svoj razvoj. Pri delu bom uporabljal domačo in tujo literaturo, predvsem pa članke s področja finančnega trga in borzništva, saj literature na temo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in vključevanja v Evropsko unijo praktično ni. V veliko pomoč mi bo tudi internet in povezave na spletne strani tujih borz vrednostnih papirjev. 5
Uporabil bom znanje, ki sem ga pridobil na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, teoretične predpostavke in podatke iz omenjene literature ter znanje, ki sem ga pridobil z aktivnim trgovanjem na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v preteklih šestih letih. 1.4. Predvidene metode raziskovanja Pri delu bom uporabil strokovno literaturo, tako domačo kot tujo, glasila Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, mnenja borznih udeležencev na slovenskem trgu kapitala ter svetovni splet z neštetimi povezavami do nosilcev borznih dogajanj doma, na področju trgov Evropske unije, kakor tudi trgov nekdanje Jugoslavije. Pri diplomskem delu se bom v glavnem posluževal značilnosti poslovno-ekonomske raziskave. Moj pristop je deskriptivni, vključujoč zbiranje in analizo podatkov. Na osnovi zbranih podatkov bom prikazal razlike Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in nekaterih borz na trgu Evropske unije. S pomočjo metode kompilacije, sem iz domače in tuje strokovne literature ugotovil smernice razvoja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, tujih borz in pridobil boljšo predstavo o dogajanjih na borzi. Za pisanje diplomske naloge sem uporabljal osebni računalnik in ADSL dostop do svetovnega spleta. 6
2. BORZA KOT INSTITUCIJA FINANČNEGA TRGA Finančni trg je mehanizem, ki neposredno omogoča, oziroma preko katerega se izvaja prenos finančnih prihrankov ter upništva oziroma lastništva. V najširšem pomenu finančni trg obsega vse tokove finančnih prihrankov, ne glede na to, ali gre pri tem za vrednostne papirje ali ne, in ne glede na to, ali gre za bilateralne odnose med posojilodajalcem in posojilojemalcem ali ne (Ribnikar 1993, str. 172). Kriterijev za delitev finančnega trga je veliko. Finančni trg v najširšem pomenu kot ročnost finančnih oblik, delimo na denarni trg in trg kapitala. Na prvem poteka trgovanje s kratkoročnimi finačnimi oblikami z ročnostjo do enega leta, na drugem pa se trguje z dolgoročnimi finančnimi oblikami z ročnostjo nad enim letom. Povezava med obema trgoma so finančne institucije, predvsem poslovne banke, ki opravljajo tako imenovano funkcijo transformacije ročnosti (Mramor 2000, str. 23). Poznamo več delitev trga kapitala, splošno najbolj uporabljena delitev je na primarni in sekundarni trg (Mramor 1993, str. 173). Na primarnem trgu se trguje z na novo izdanimi papirji. Le-ti so prvič ponujeni v prodajo, izdajatelji pa si pri izdaji pomagajo s posredništvom posebnih finančnih inštitucij ali bank. Namen izdajateljev je priti do denarja za financiranje njihovih izdatkov. Na sekundarnem trgu kapitala se vrši preprodaja vrednostnih papirjev. Ta trg omogoča imetnikom finančnih naložb, da spremenijo svojo finančno terjatev v denar pred njenim dospetjem, kar povečuje vrednost finančnih naložb. Poznamo še tercialni in kvartalni trg. Na terciarnem trgu se z vrednostnimi papirji, ki sicer kotirajo na borzah, trguje mimo borze. Tak trg vzdržujejo posamezni specializirani brokerji in dilerji, ki želijo tako doseči novo posebno ceno vrednostnih papirjev, ki bi jim prinesla večji dobiček pri trgovanju kot sicer. Udeleženci takega trgovanja so predvsem institucionalni investitorji, včasih pa tudi posamezniki (Svilan 1990, str. 140). Kvartalni trg je trg institucionalnih investitorjev, ki prodajajo in kupujejo večje količine vrednostnih papirjev med seboj v neposrednih stikih, brez posredovanja finančnih posrednikov. Cene vrednostnih papirjev se določajo s pomočjo medsebojnih pogajanj. Stroški takega trgovanja so veliko nižji kot pri običajnem trgovanju prek borze ali OTC, poleg tega je medsebojno dogovorjena cena ugodnejša za obe pogajalski strani, izvedba transakcije pa hitrejša kot sicer. Dodatna ugodnost je, da taki posli ostanejo tajni za širšo javnost (Svilan 1990, str. 141). Finančni trg v ožjem pomenu sestavljajo agenti, posredniki, institucije in posredovalci, ki se ukvarjajo z nakupi in prodajami vrednostnih papirjev. Tako pojmovan finačni trg, razdeljen na denarni trg in trg kapitala, je tisti del širše pojmovanega finančnega trga, kjer se trguje z vrednostnimi papirji. Pri finančnem poslovanju gre za prenos kupne moči med posameznimi ekonomskimi subjekti. Če gre za trajen prenos, govorimo o lastniških finančnih oblikah, dolžniške finančne oblike pa predpostavljajo začasen prenos kupne moči med posameznimi ekonomskimi subjekti. Učinkovit mehanizem finančnega trga uravnava nasprotje med varčevalci, ki želijo prihranke obdržati v čim bolj likvidni obliki in investitorji, ki želijo priti do dolgoročnih finančnih prihrankov. Slednji imajo investicijske priložnosti, ki bi ostale neizkoriščene, če ne bi bilo finančnega trga, preko katerega lahko pridejo do dodatnih sredstev oziroma potrebnih finančnih virov. 7
Finančni trg ima dve funkciji (Mramor 1993, str. 67-69): ekonomska funkcija finančni trg omogoča prenos finančnih presežkov za zagotavljanje učinkovite porabe v produktivne namene; investirajo naj ekonomski subjekti, ki imajo najboljše sposobnosti in možnosti, vsi ostali naj varčujejo; finančna funkcija gre za funkcije, ki imajo posreden učinek na prenos finačnih prihrankov. Najpomembnejši sta zagotavljanje likvidnosti in razpršitev naložb. 2.1. Pojem borze V okoiru trga kapitala je borza kraj menjave oziroma trga, kjer se srečujejo profesionalci, ki prodajajo in kupujejo vrednostne papirje za določeno ceno, ki se imenuje tečaj (Veselinovič 1995, str. 10). Tečaj se določi tržno, odvisno od ponudbe in povpraševanja po vrednostnem papirju. Dnevno nihanje tečajev oziroma največjih vrednosti denarja in vrednostnih papirjev pokažejo borzni indeksi. Borza vrednostnih papirjev je institucija sekundarnega trga kapitala. Osnovni funkciji borze sta vpliv na stabilnost trgovanje in omogočanje, da se cene predpisanega blaga obdržijo v mejah realne vrednosti. Borza ustvarja tudi trg za državne in druge obveznice ter s tem vpliva na obrestno mero na trgu nasploh. Borzi pravijo tudi "barometer gospodarskega življenja", saj nudi pregled stanja glavnega dela državnega in zasebnega premoženja. Utečena borza občutljivo in hitro reagira na vsako spremembo splošnega gospodarskega položaja, pa tudi na spremembe v posameznih večjih podjetjih in gospodarskih panogah. Na njej se pokažejo razna politična nihanja in pretresi doma kako tudi v tujini (Tičar 1991, str. 18-19). Borze lahko delimo po različnih kriterijih, najpomembnejša pa je delitev glede na predmet trgovanja, kjer ločimo (Tičar 1991, str. 25-29): efektne borze ali borze vrednostnih papirjev, kjer so predmet trgovanja prvovrstni vrednostni papirji; devizne borze, kjer pooblaščene banke od nosilcev deviznih sredstev kupujejo razpoložljive devize in jih naprej prodajajo zainteresiranim uvozikom za plačevanje njihovih obveznosti v tujini; denarne borze, kjer se trguje predvsem z bančnimi krediti; blagovne ali produktne borze, kjer se lahko trguje na primer s kavo, z bombažem, z nafto oziroma z produkti, ki so podvrženi večjim nihanjem cen v sorazmerno kratkih časovnih obdobjih. 8
3. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI LJUBLJANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV 3.1. Organizacija in poslovanje Ljubljanske borze Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je po Pravilih borze 1 opredeljena kot delniška družba, ustanovljena za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih in za trgovanje z drugimi finančnimi instrumenti oziroma za organizirano, pregledno, likvidno in učinkovito poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti v skladu z zakonom in drugimi predpisi. Po ZTVP je borza samoregulativna institucija, ki sama določa sistem in način trgovanja ter druga vprašanja v zvezi s samim trgovanjem z vrednostnimi papirji na borzi. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je bila ustanovljena 26.12.1989 in je organizirana kot delniška družba s sedežem v Ljubljani. Delničarji borze so banke in borzno posredniške družbe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in so hkrati člani borze. Vsi člani borze, razen Republike Slovenije in Banke Slovenije, imajo enako število delnic borze, ki jih ne smejo prenašati na drugega, razen ob prenehanju članstva na borzi. Osnovni kapital borze znaša 50 milijonov tolarjev, ki se lahko vsako poslovno leto poveča, če se poveča število novih članov borze, da se ohrani enakomerno lastništvo delnic borze. Član Ljubljanske borze vrednostnih papirjev lahko postane borzno posredniška družba ali banka, ko pridobi ustrezno dovoljenje ATVP oziroma Banke Slovenije. Bodoči član mora vložiti zahtevo za sprejem v članstvo na borzi ter istočasno predložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev. Po sklepu o sprejemu člani plačajo enkratno letno pristojbino in letno članarino ter pristopijo k elektronskemu načinu trgovanja z vrednostnimi papirji (BIS oziroma BTS 2 ). Dolžnosti borznih članov, ki jih določajo Pravila borze so: skrbeti za ugled borze ter za spoštovanje in izvajanje pravil in navodil organov borze; voditi natančno evidenco o prejetih naročilih in sklenjenih borznih poslih; borzi predložiti vsa letna in polletna poročila o svojem poslovanju ter obveščati o morebitnih spremembah pogojev poslovanja, podatkov iz registra in drugih dogodkih, ki vplivajo na finančno stanje in poslovanje; preprečiti dostop in uporabo BIS drugim osebam, razen borznemu posredniku, kateremu je borza dodelila osebne kode; plačevati članarino in pristojbine v skladu s cenikom borze; varovati podatke, ki so kot poslovna skrivnost določeni za zaupne v Statutu borze. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, d.d., opravlja naslednje dejavnosti (Statut borze 1994): organiziranje povezovanja ponudbe in povpraševanja v prometu z vrednostnimi papirji; 1 Pravila borze, Navodila borze in Statut borze so borzni splošni akti, ki se nanašajo na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. 2 Programsko opremo Borznega informacijskega sistema (BIS) sestavlja pet modulov: borzno trgovanje in nadzor nad trgom, registracija izdajateljev vrednostnih papirjev in pridobivanje informacij o njih, registracija borzno posredniških družb, obračun in poravnava borznih poslov in denarna poravnava (Mramor, 2000, str. 180). Iz tega sledi, da je Borzni trgovalni sistem (BTS) del BIS-a. 9
informiranje o ponudbi, povpraševanju, tržni vrednosti in drugih podatkih o vrednostnih papirjih; ugotavljanje oziroma kotiranje tečajev vrednostnih papirjev in objavljanje tečajev vrednostnih papirjev. Borza opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. Med tovrstne posle spada tudi nadzor borznega poslovanja. Borza oziroma pooblaščeni uslužbenci borze nadzorujejo poslovanje z vrednostnimi papirji na uradnem borznem trgu in prostem trgu. V primeru ugotovljenih kršitev oziroma nepravilnosti ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi, da bi tako zagotovili nemoteno in pošteno trgovanje z vrednostnimi papirji. Pravilnost poslovanja prek BIS-a nadzoruje posebna borzna služba, ki odloča tudi o morebitnih pomanjkljivostih in nepravilnostih pri sklepanju borznih poslov (Mramor 2000, str. 145). Organi Ljubljanske borze so (Veselinovič 1995, str. 419): skupščina delničarjev, ki jo sestavljajo vsi delničarji borze in katere sestanek je najmanj enkrat letno; uprava borze (generalni direktor in njegov nemestnik), ki vodi poslovanje družbe; nadzorni svet, ki nadzoruje poslovanje družbe; odbor za sprejem, ki odloča o sprejemu in izključitvi članov in vrednostnih papirjev; častno razsodišče, ki odloča in ukrepa v primeru kršitve dobrih poslovnih običajev pri poslovanju z vrednostnimi papirji na borzi; borzno razsodišče, ki rešuje spore, ki nastajajo pri poslovanju na borzi, če teh sporov ni mogoče razrešiti z medsebojnim dogovorom. 3.2. Vrednostni papirji na Ljubljanski borzi V okviru borzne kotacije in na prostem trgu, ki skupaj predstavljata organiziran trg vrednostnih papirjev, se trguje z nekaj več kakor 250 finančnimi instrumenti približno 200 izdajateljev. Veliko večino predstavljajo delnice, ostalo obveznice, kratkoročni vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti (Ljubljanska borza, 2003). V spodnji tabeli je prikaz števila trgovalnih vrednostnih papirjev v zadnjih šestih letih. Tabela 1: Število trgovalnih vrednostnih papirjev 31.12. 1998 31.12. 1999 31.12. 2000 31.12. 2001 31.12. 2002 31.12. 2003 Borzna kotacija 67 74 94 100 109 105 Delnice 29 30 40 39 36 32 Obveznice 38 44 54 61 73 73 Prosti trg 106 163 173 171 156 150 Delnice 63 104 114 117 103 97 Obveznice 13 12 14 15 19 19 Vir: Statistični podatki Ljubljanske borze in UMAR (1998 do 2003) 10
3.3. Primerjava z drugimi borzami v EU Glavni kazalci, ki opredeljujejo razvitost trga delnic, so: število kotirajočih podjetij, letno število novih podjetij, letna vrednost pridobljenega kapitala z novimi izdajami delnic, velikost tržne kapitalizacije, vrednost tržne kapitalizacije v BDP in na prebivalca, velikost prometa, koeficient obrata delnic, volatiliteta (nestanovitnost), koncentracija 5 % podjetij po trgovalni vrednosti in koncentracija 5 % podjetij po tržni vrednosti ter povprečna dnevna vrednost trgovanja. Kazalci se med seboj dopolnjujejo in jih uporabljajo vse pomembne mednarodne institucije, kot so: Evropsko združenje borz, Svetovno združenje borz, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in drugi. Pomembni kazalci razvitosti so še: povprečna vrednost transakcije, število transakcij, koncentracija 10 največjih podjetij po trgovalni in tržni vrednosti, razne oblike donosnosti, število trgovanih delnic, vrednost prometa v BDP in na prebivalca in drugi. Na osnovi dejstva, da obseg diplome zajema razvoj borze v okviru približevanja in vstopa v Evropsko unijo, bom le omenil primerjavo domače borze z borzami Evropske unije. Primerjava bo temeljila na osnovi velikosti trga. Največji trgi v EU, po številu podjetij s kotirajočimi delnicami, so: londonska borza z 2.272 podjetji na vseh segmentih trga decembra 2002, nemška borza z 934 podjetji, španske borze (ki so seštevek podjetij z uvrščenimi delnicami na regionalnih španskih borzah v Barceloni, Madridu in Bilbau) s 3015 podjetji in pariška borza s 1.185 podjetji. Gre za velike in mednarodno priznane trge z dolgoletno borzno tradicijo. Med borzami s srednjim številom kotirajočih podjetij z delnicami omenimo borzo v Helsinkih (149), Atenah (314), Italiji (295) in Stockholmu (297). Nizko število kotirajočih podjetij z delnicami imajo dunajska borza (129), kjer trgovanje z delnicami ni tako dobro razvito, lizbonska (99) in irska borza (76), ki sta manjša trga. V primerjavi z EU je Ljubljanska borza do l. 1999 imela najmanj kotirajočih podjetij. Po tem letu ima naša borza več kotirajočih podjetij z delnicami od lizbonske, irske ter dunajske borze, približuje pa se tudi številu podjetij helsinške borze. Še pet borz (italijanska, copenhagenska, luksemburška, stockholmska in bruseljska) imajo do dvakrat več podjetij in dve (borzi v Atenah in Bilbau) nekaj nad dvakrat več. Londonska borza ima okoli 20-krat več podjetij kot Ljubljanska. Glede na EU smo bili po rasti v preučevanem obdobju najboljši. Po rasti se lahko primerjamo z zelo dobro nemško borzo, čeprav se pri nas tako visoka rast ne pričakuje več. 11
4. RAZVOJ LJUBLJANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV 4.1. Vizija Ljubljanske borze Vizija Ljubljanske borze v srednjem in dolgoročnem obdobju je, da se pridruži eni izmed zahodnoevropskih povezav med borzami. Borznim članom bi s tem omogočili dostop do zahodnoevropskih trgov kapitala, pa tudi do trgov kapitala na področju JV Evrope, kjer bo Ljubljanska borza še naprej vzdrževala vodilno vlogo pri povezovanju borz. Kratkoročno naj bi Ljubljanska borza intenzivno delovala v smeri izboljšanja infrastrukture in privlačnosti trga kapitala za nova uspešna podjetja, ki se bodo financirala z novimi izdajami delnic. Intenzivno bo delovala tudi v smeri povečanja transparentnosti in zaupanja v kapitalski trg s strani vlagateljev, izdajateljev, članov, institucij in drugih interesnih skupin (Letno poročilo Ljubljanske borze 2002, str. 5). 4.2. Strategija Ljubljanske borze Strategija ljubljanske borze je razen v razvoj svoje osnovne dejavnosti trgovanja, kotiranja in reguliranja trga, strateško usmerjena še na (Letno poročilo Ljubljanske borze 2002, str. 5): Aktivno zasledovanje strategij, ki prispevajo k rasti kapitalskega trga v Sloveniji: nujnost vzpostavitve učinkovitejših dejavnikov za celoten razvoj domačega trga kapitala (ustreznejša obdavčitev trga vrednostnih papirjev, ustreznejše obnašanje podjetij do lastniškega kapitala in delničarjev, večji vpliv naložbene aktivnosti pokojninskih skladov in zavarovalnic, privatizacija, regulativa, nadzor...); izobraževanje in informiranje obstoječih in potencialnih udeležencev slovenskega trga vrednostnih papirjev; izboljšanje transparentnosti poslovanja podjetij in poostritev kriterijev njihovega poročanja; trženje trga vrednostnih papirjev na različnih ravneh. Širitev svojega»know-howa«na trge JV Evrope in s tem nadaljevanje širjenja vpliva slovenskega gospodarstva na ta del Evrope. Aktivno sodelovanje v združenjih World Federation of Exchanges - WFE, Federation of European Stock Exchanges - FESE in Central European Stock Indeks - CESI ter zavzemanje za vzpostavitev pogojev, ki bodo Ljubljanski borzi omogočali enakovredno vključevanje v prihodnje potencialne zveze in združenja (borz), pri čemer je še poseben poudarek namenjen bilateralnemu sodelovanju na tem področju. Razvoj novih elektronskih storitev v okviru borze kot informacijskega središča (nadgradnja sistema BIS oziroma BTS, SEOnet in ostale infrastrukture). 4.3. Začetki borzništva v Sloveniji in ustanovitev Ljubljanske borze Prva borza je bila v Sloveniji ustanovljena že leta 1924 v Ljubljani. Glavni pobudnik je bil Dragotin Hribar, ki je bil tudi njen predsednik. Na borzi so sprva trgovali z blagom in z vrednostnimi papirji, pozneje tudi z devizami. Člani borze so bili 12
protokolarni trgovci, med katere so spadali podjetja in državni zavodi ter drugi trgovci, tovarnarji, obrtniki in predstavniki oblasti. Največ prometa je imela "stara" borza v obdobju od leta 1928 do leta 1931. Zaradi druge svetovne vojne je promet zamrl, po vojni pa borza ni več zaživela (Balkovec 1994, str. 1-30). 4.4. Ustanovitev Ljubljanske borze Po skoraj petdesetih letih zatišja je bila 26. decembra 1989 v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska borza vrednostnih papirjev, katera je začela delovati 29. marca 1990. Borzo je ustanovilo 33 bank iz celotne bivše Jugoslavije. Tedaj veljavni zakon je namreč določal, da smejo borzo ustanoviti le banke. Poslovati je začela v razmerah družbene lastnine in nerazvitega finančnega trga. Takratna finančna zakonodaja ni bila dodelana in primanjkovalo je ustreznih strokovnih kadrov. Z osamosvojitvijo slovenske države se je preimenovala v Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev (Štravs in drugi 1995, str. 56). Uradna opredelitev borze, kot jo zasledimo v pravilniku Ljubljanske borze (Ljubljanska borza 1997, str. 10) je sledeča: "Borza je delniška družba, ustanovljena za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanje po vrednostnih papirjih oziroma za organizirano, pregledno, likvidno in učinkovito poslovanje z vrednostnimi papirji v skladu z zakonom in drugimi predpisi." V nadaljevanju definicije sledi, da se določajo pravila borze, ki so potrebna za izvajanje nalog in obveznosti, ki jih borzi določa zakon in pravila za varovanje interesov članov borze, investitorjev in javnega interesa. Z zahtevo za sprejem v članstvo na borzi ali z zahtevo za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo sprejmejo pooblaščeni udeleženci oziroma izdajatelji vrednostnih papirjev vse določbe teh pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter njihove spremembe in dopolnitve. 4.5. Delovanje Ljubljanske borze od ustanovitve do vključevanja v EU Pionirska faza oziroma prvih pet let delovanja, z začetkom 29. marca 1990, je eden izmed pomembnejših mejnikov v razvoju Ljubjanske borze vrednostnih papirjev. Na prvem borznem sestanku je sodelovalo 14 borznih posrednikov, kateri so trgovali z 11 vrednostnimi papirji. Borza je na svojem začetku delovanja poslovala dokaj uspešno, čeprav velja, da je za uspešno delovanje borze potrebno stabilno gospodarstvo. Ob tem velja poudariti, da se uspešnost ocenjuje predvsem po prometu, ki se njej odvija in po gibanju tečajev vrednostnih papirjev, ki na njej kotirajo. 4.5.1. Leto 1992 V letu 1992 sta bila za Ljubljansko borzo pomembna dva dogodka. Dne 13. februarja je bil ustanovljen trg plemenitih kovin. Glavni razlog za ustanovitev trga plemenitih kovin v Sloveniji je bil v zmanjšanju davka na prodano zlato s 63,5% na 10%. Drugi pomemben dogodek za Ljubljansko borzo je bila ustanovitev depoja vrednostnih papirjev, ki je začel delovati julija 1992. V depo vrednostnih papirjev člani in investitorji vlagajo svoje vrednostne papirje z namenom povečati skrbniško 13
varnost in poenostaviti trgovanje. Vsi člani morajo, z namenom zagotoviti varno izročitev, zavarovati svoj položaj vrednostnih papirjev v depoju s tako imenovanim "T+2", kar pomeni izvršitev transakcije v dveh delovnih dneh po sklenitvi kupčije. Določeno je bilo, da naj bi se postopoma zmanjšalo tudi dvigovanje vrednostnih papirjev iz depoja (Ljubljanska borza 1992, str. 7-8). 4.5.2. Leto 1993 V letu 1993 je Ljubljanska borza vrednostnih papirjev pričela z dnevnim objavljanjem borzne tečajnice, saj so morali borzni posredniki na podlagi Odredbe ministra za finance dnevno javljati borzi vse izven borze sklenjene posle z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi, z navedenimi cenami in količinami. Do tedaj se je preko borze trgovalo samo dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih, ostale dni pa so morali borzniki sklepati posle izven borze. V letu 1993 je pričela z delovanjem borzna klirinška enota, kar je omogočilo večstransko denarno poravnavo med člani borze, ki so sklenili posle z dolgoročnimi vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi. Še istega leta, 8. decembra 1993, so pričeli tudi s trgovanjem preko elektronskega sistema BIS 3. Kar je pomenilo nadomestitev klasičnih borznih sestankov, saj se s tem sistemom posli sklepajo po elektronski poti. Takšen ali podoben sistem elektronskega trgovanja imajo razvite svetovne borze. 4.5.3. Leto 1994 V letu 1994 je bil je sprejet nov Zakon o trgu vrednostnih papirjev, ki je na novo definiral borzo, tržne udeležence, javno ponudbo vrednostnih papirjev, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in druge pomembne stvari povezane z trgovanjem na borzi. Vendar so strokovnjaki pogrešali s tem zakonom pomanjkanje pravne regulative, kar se je še posebej odražalo za dolgo pričakovane akte o dematerializaciji in ureditvi tujih vlaganj, kar je posledično odvnilo prihod tujih podjetij na borzo. Leta 1994 je bil organiziran posebni izvenborzni trg OTC 4 in OTD (Letno poročilo 1994, 1995, str. 2-5), saj so morala vsa družbena podjetja oddati programe lastninjenja Agenciji za privatizacijo in prestrukturiranje. Med njimi je bilo 120 podjetij, ki so se odločila za javno prodajo svojih delnic. In vse te družbe naj bi prišle na borzo. V tem letu je Ljubljanska borza organizirala tudi dražbe delnic v lasti sklada Republike Slovenije za razvoj, na katerega so podjetja v procesu privatizacije prenesla 20% svojega premoženja. 3 BIS Trgovanje se z novim načinom vsebinsko ni spremenilo. Pri trgovanju preko BIS-a gre za to, da poseben programski paket usklajuje ponudbo in povpraševanje po vrednostnih papirjih in avtomatsko sklene posel, ko se ta dva tečaja izenačita. Pri naročilih, ki imajo enak tečaj, imajo prednost prej vnesena naročila. 4 OTC "over the counter" (izvenborzno trgovanje preko bačnih okenc) ali odprti (organizirani) trg C. Za trgovanje na OTC potrebujejo izdajatelji vrednostnih papirjev dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev za javno ponudbo vrednostnih papirjev. Potrebna je tudi izdaja prospekta in uspešno zaključena javna prodaja, kakor tudi prosta prenosljivost vseh javno izdanih vrednostnih papirjev. Pobudo za uvrstitev v trgovanje na trg C lahko poda kdorkoli (delničarji, drugi investitorji, Agencija za trg vrednostnih papirjev, borzni posredniki ) in ne le vodstvo izdajatelja, kot to velja za uvrstitev v uradni kotaciji. Sklep o uvrstitvi na trg C sprejme Uprava Ljubljanske borze in ne odbor za sprejem. Trgovanje na izvenborznem trgu poteka v celoti preko elektronslega sistema trgovanja BIS (Letno poročilo 1995, 1996, str. 6-7). 14
Pooblaščene investicijske družbe 5 (PID-i) so na ta način postopoma izoblikovale svoje premoženjske bilance oziroma portfelje. 4.5.4. Leto 1995 Dne 5. januarja 1995 je pričel delovati izvenborzni organiziran trg C ali OTC. Ta trg predstavlja trgovanje z vsemi vrednostnimi papirji, ki niso uvrščeni v borzno kotacijo A ali B. Predhodno sta se ti dve kotaciji imenovali uvrščena kotacija 1 in uvrščena kotacija 2, poleg njiju pa je obstajal še prosti trg. Ob ukinitvi prostega trga so se obveznice in delnice tega trga uvrstile v eno izmed obeh uradnih kotacij A ali B, ali v izvenborzno trgovanje, če izdajatelj ni izpolnjeval zahtevanih pogojev (Ljubljanska borza 1995, str. 11). V letu 1995 je potekalo v Sloveniji tudi srečanje Evropskega združenja borz vrednostnih papirjev (FESE Federation of European Stock Exchanges). Glavni temi strokovnega posveta sta bili: davčne spodbude na področju vrednostnih papirjev ter izpolnjevanje priporočil skupine tridesetih držav (t.i. G-30) kot dejavnika razvoja mladih razvijajočih se trgov kapitala (Ljubljanska borza 1996, str. 12). Na pobudo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev je bila 9. oktobra leta 1995 ustanovljena ločena pravna oseba za trgovanje s terminskimi pogodbami, Terminska borza d.d. Glavne dejavnosti Terminske borze so storitve finančnih trgov, kot npr. (Ljubljanska borza 1995, 1996, str. 16): organiziranje povezovanja ponudbe in povpraševanja v prometu s terminskimi posli; izračunavanje in objavljanje tečajnic; obveščanje javnosti o pomembnih informacijah, ki se nanašajo na delovanje trga; skrb za nadzor trga za zagotavljane likvidnosti, transparentnosti, učinkovitosti in poštenosti trgovnaja; izobraževanje s področja terminskega poslovanja. Dne 14. decembra 1995 je bil na Ljubljanski borzi zadnji "klasični" borzni sestanek s prostim izkllicevanjem na borznem parketu. Od tedaj poteka trgovanje z vrednostnimi papirji samo še elektronsko. Čeprav je bilo elektronsko trgovanje uvedeno že dve leti prej, so zaradi postopnega prilagajanja, vse do decembra 1995, na Borzi potekali tudi klasični borzni sestanki. 5 PID je investicijski sklad. Pid je nastal z zbiranjem lastninskih certifikatov, ki so jih ljudje zaupali družbi za upravljanje (dzu), ki je pid ustanovila in ga nato upravljala. Z zbranimi certifikati je dzu na dražbah zamenjevala certifikate za delnice in deleže podjetij, ki jih je v okviru lastninskega preoblikovanja ponujala država. Kupljene delnice so tako končale med naložbami pida, ljudje pa so v zameno za svoje certifikate dobili pidove delnice. 15
4.5.5. Leto 1996 S svojim poslovanjem je v letu 1996 pričela Centralna klirinško depotna družba d.d. (KDD), ki je zadolžena za vodenje centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev in za denarno poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih preko BIS-a. Dejanski pričetek njenega poslovanja predstavlja kotacija delnice Kolinske, dne 8. januarja 1996. Dne 31. oktobra 1996 se je Ljubljanska borza vključila v izračun indeksa CESI, v katerem so takrat že sodelovale borze iz Budimpešte, Prage in Varšave. Podlaga za vključitev omenjenih delnic v CESI so bila pravila, ki veljajo za kapitalizacijo in likvidnost delnic, vključenih v izračun indeksa CESI (Ljubljanska borza 1996, 1997, str. 22). Še istega leta, decembra 1996 je Londonska borza po pregledu internih aktov in po opravljenem zaslišanju predstavnikov Ljubljanske borze d.d. priznala našo borzo kot reguliran, urejen in redno delujoč trg vrednostnih papirjv. Na tej podlagi je Ljubljansko borzo uvrstila na seznam priznanih borz. Priznanje je pomenilo potrditev pravilnosti dosedanjih usmeritev delovanja borze, kot tudi izpolnitev predpogoja za uvrstitev delnic slovenskih podjetij v trgovanje na Londonski borzi. Le-to se je zgodilo že v naslednjem letu (Ljubljanska borza 1996, 1997, str. 9). 4.5.6. Leto 1997 V začetku leta, 1. januarja je začela veljati določba 58. člena o dohodnini, ki zadeva obdavčitev kapitalskih dobičkov za fizične osebe. Kapitalski dobički iz naslova trgovanja z delnicami in obveznicami so s tem postali obdavčljivi na letni ravni. Izjema ne velja, ko gre za prvo prodajo privatizacijskih delnic in ko gre za prodajo vrednostnih papirjev, katere lastnik je imel v lasti vsaj tri leta. Zanimanje tujih investitorjev za naložbe na slovenskem kapitalskem trgu se je v tem letu precej povečalo. Februarja je začel veljati sklep Sveta Banke Slovenije o uvedbi skrbniških računov za tuje portfeljske naložbe in predpisi o načinu vodenja teh računov v bančnih bilancah. Nekaj mesecev kasneje, 28. junija je Banka Slovenije dodatno določila obvezo za tuje investitorje, da slovenskih delnic ne prodajo slovenskemu kupocu v obdobju sedmih let. Dvanajsti februar velja za dan uvrstitve prvega slovenskega podjetja na tujo borzo. V trgovanje na londonsko borzo so bili uvrščeni GDR-ji 6 SKB Banke, d. d. Dne 1. avgusta je prišlo do uvedbe novega načina sklepanja poslov z večjimi količinami vrednostnih papirjev tudi mimo borznega sisitema BIS oziroma trgovanje s svežnji. 6 GDR Global Depositary Receipts ali globalna potrdila o lastništvu. 16
Ljubljanska borza je bila 27. oktobra 1997 na 37. generalni skupščini Svetovnega združenja borz vrednostnih papirjev (FIBV Federation Internationale des Valeurs) 7 sprejeta v redno polnopravno članstvo FIBV. Ljubljanska borza je tako postala 50. polnopravna članica oziroma Slovenija 42. država, vključena v to združenje. Polnopravno članstvo daje Ljubljanski borzi enakovredeno pravico do glasovanja na skupščinah zdrženja, kjer je v družbi najpomembnejših svetonih borz. Hkrati to pomeni za Ljubljansko borzo, kot najmanjšo in najmlajšo članico, tudi vzpodbudo za nadaljni razvoj slovenskega trga vrednostnih papirjev (Ljubljanska borza 1997, 1998, str. 10-11). 4.5.7. Leto 1998 V veljavo so stopila nova Pravila in postopki poslovanja borze, ki predstavljajo sestavni del pogodbenih razmerij med borzo in člani borze, njihovimi borznimi posredniki in izdajatelji vrednostnih papirjev, ki sprejeti v borzno kotacijo. Pravila na novo ureajajo borzno poslovanje z delnicami investicijskih družb in pooblaščenih investicijskih družb. Natančneje so bili izdelani postopki borze v primeru razširitev kotacij vrednostnih papirjev na osnovi nadaljnih izdaj vrednostnih papirjev na podlagi pogojenega kapitala. Natančnejše je bilo razdelano obveščanje in poročanje izdajateljev vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi (Ljubljanska borza 1998, str. 6-7). Dne 23. januarja 1998 se je na prostem trgu pričelo trgovanje z delnicami prvih dveh od skupnih 58 pooblaščenih investicijskih družb. 4.5.8. Leto 1999 Že v letu 1998 poskusno izračunavan indeks delnic pooblaščenih investicijskih družb (PIX), je borza pričela ueadno objavljati 1. februarja 1999. Sestavljalo ga je 20 rednih delnic PID-ov z najvišjo kapitalizacijo, vključenih v trgovanje na organiziranem trgu ljubljanske borze. Indeks je bil izračunan kot serija kapitalizacije izbranih družb (Ljubljanska borza 1999). Dne 23. aprila je stopil v veljavo Zakon o nematerializiranih vrrednostnih papirjih, na podlagi katerega so morali izdajatelji do 23. junija tega leta izdati vrednostne papirje v nematerializirani obliki. Dne 4. junija je bila Ljubljanska borza sprejeta v pridruženo članstvo Evropskega združenja borz - FESE (Federation of European Stock Exchanges). Članstvo v evropskem združenju borz Ljubljanski borzi omogoča, da ima v združenju najpomembnejših evropskih borz aktivno vlogo, da lažje pridobiva ustrezna znanja in izkušnje, da še naprej sledi vsem standardom, ki jih zahteva evropski kapitalski trg. Potencialno pa pomeni seveda tudi lažje vstopanje v integracijske procese na evropskem trgu kapitala. 7 Namen združenja FIBV je prispevati k razvoju, podpori in promociji organiziranih in reguliranih trgov vrednostnih papirjev z namenom izpolnjevanja potreb trgov kapitala v korist vseh njihovih uporabnikov. 17
Dne 25. oktobra se trgovanje prenesa na nov borzno trgovalni sistem BTS. Ljubljanska borza je s prenovo informacijskega sistema, pri čemer je celotno informacijsko podporo poslovanja in trgovanja razvila sama, vstopila v krog borz, ki razpolagajo z lastnim trgovalnim sistemom. Tako je novi trgovalni sistem za Ljubljansko borzo posebnega strateškega pomena, saj z njim postaja enakovrednejši partner pri integracijah v svetovne trge, s samo avtomatizacijo poslovanja in zato z boljšim obvladovanjem stroškov pa je za člane borze in investitorje zagotovljeno ustrezno funkcioniranje trga vrednostnih papirjev. Borzni trgovalni sistem BTS je plod znanja strokovnjakov borze in slovenskih podjetij Novita ter SRC.SI. Z novim sistemom so na Ljubljanski borzi dosegli glavne razvojne cilje, ki so bili: rešena problematika letnice 2000; bistveno povečane zmogljivosti sistema (10x); omogočena nadaljnja avtomatizacija poslovanja; optimiziran komunikacijski protokol, odprt sistem za nadaljnji razvoj in vzdrževanje. 4.5.9. Leto 2000 Dne 14. aprila 2000 so takratni minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur (MEOR), direktor Ljubljanske borze, d. d., dr. Draško Veselinovič, in direktor Komisije za vrednostne papirje Federacije BIH, Edib Bašić, podpisali pogodbo, ki je predstavljala prvi korak vzpostavitve borze vrednostnih papirjev v Sarajevu, predvidoma v letu 2000. V Federaciji BIH je takrat potekal proces privatizacije, ki ga je aktivno podpiral USAID - agencija za mednarodni razvoj ZDA. Ob želji, da bi pri tem sodelovala tudi Slovenija, sta projekt v polovičnem deležu sofinancirala MEOR in Ljubljanska borza. Ljubljanska borza je pri tem prispevala tudi svoj»know-how«, ki ga je razvila ob vzpostavitvi lastnega borznega trgovalnega sistema BTS oktobra 1999. Ker je vzpostavitev trga kapitala za Federacijo BIH ključnega pomena, je ta pokazala precejšnje zanimanje za pridobitev znanj, ki si jih je Ljubljanska borza pridobila z desetletnimi izkušnjami ter z razvojem in z vzpostavitvijo omenjenega trgovalnega sistema. Projekt vzpostavitve sarajevske borze je bil drugi tovrstni projekt. Sodelovanje Ljubljanske borze z MEOR pri razvoju držav JV Evrope se je namreč pričelo že s projektom vzpostavitve Banjaluške borze v Republiki Srbski. Ljubljanska borza je predala licenco Republiki Srbski že v letu 1999, medtem ko so določena dela potekala tudi v letu 2000. Oba projekta sta vključevala postavitev borze v najširšem smislu (programska oprema, šolanja, pravila in pogoji poslovanja, struktura in vodenje trga, itd.) in sta pomenila izvajanje dolgoročne strategije Ljubljanske borze, ki zajema širjenje njenega vpliva na področja JV Evrope, s posebnim poudarkom na državah bivše Jugoslavije. Dne 21. junija so stopila v veljavo nova pravila Ljubljanske borze. Ljubljanska borza je s 1. julijem pričela z izračunavanjem novih in izpopolnjenih borznih indeksov, kot so: Slovenski indeks delnic SBI 20, Netehtani slovenski borzni indeks SBI 20NT, Indeks prostega trga IPT, Indeks delnic pooblaščenih investicijskih 18
družb PIX, Borzni indeks obveznic BIO in Panožni borzni indeksi (hrana in pijače, farmacija, kemija, nafta in plin, transport, trgovina). Dne 12. oktobra je sledil podpis pogodbe o sodelovanju med Makedonsko (v nadaljevanju MSE) in Ljubljansko borzo. Cilj sodelovanja je bil prenos tehnologij in znanja na področju elektronskega trgovanja z vrednostnimi papirji. Sodelovanje razdelimo v tri časovno zaporedne sklope. V prvem sklopu, ki je bil zaključen v prvem letu, je bila na MSE prenešena tehnologija trgovalnega sistema BTS, v prvem četrtletju 2001 so sledile aktivnosti prehoda na elektronsko poslovanje MSE. Zadnji, tretji sklop sodelovanja pa je vseboval triletni dogovor o sodelovanju pri razvoju in podpori elektronskega sistema BTS v Makedoniji. Borzi sta se poleg navedenega dogovarjali še o nekaterih drugih oblikah dolgoročnega sodelovanja. Dne 14. novembra je bil s podpisom dogovora o sodelovanju med Londonsko in Ljubljansko borzo postavljen temelj dolgoročnega sodelovanja, katerega namen ni bil le izboljšanje komunikacijskih poti in poglobitev medsebojnih odnosov obeh borz, ampak tudi razvoj finančne industrije tako v Sloveniji kot tudi v Veliki Britaniji in njunega povezovanja. 4.5.10. Leto 2001 Dne 1. januarja 2001 sta se na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev združili borzni kotaciji A in B v enotno borzno kotacijo. S to združitvijo je posledično prišlo do sprememb v uradni tečajnici borze.. Trg vrednostnih papirjev je z združitvijo obeh kotacij v enotno postal bolj transparenten, njegova organiziranost pa usklajena s prakso dežel članic EU. Vsi izdajatelji, katerih vrednostni papirji so bili na zadnji dan leta 2000 sprejeti v borzno kotacijo A ali B, kotirajo v združeni borzni kotaciji. Dne 25. aprila je pričel z delovanjem makedonski elektronski trgovalni sistem BEST, ki ga je Makedonska borza vzpostavila s pomočjo»know-howa«in s prenosom tehnologij borznega trgovalnega sistema BTS Ljubljanske borze. S 1. julijem je prišlo do odprave vseh omejitev Banke Slovenije povezanih z investiranjem nerezidentov na slovenskem trgu kapitala. Podobno kot že v Sarajevu in Skopju, je Ljubljanska borza, dne 27. avgusta, podpisala licenčno pogodbo s Komisijo za trg vrednostnih papirjev v Črni Gori za izvedbo projekta "Programska oprema za trgovanje z vrednostnimi papirji v Črni Gori". Dne 5. decembra sta generalni direktor Ljubljanske borze, dr. Draško Veselinovič, in generalni direktor Zagrebške borze, g. Marinko Papuga, v Zagrebu podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju obeh borz. S podpisom sporazuma sta se borzi zavezali, da bosta intenzivno sodelovali na projektu vzajemnega trgovanja vrednostnih papirjev, ki kotirajo na eni in drugi borzi. Cilj projekta je vzpostavitev modernega in učinkovitega sistema medsebojnega trgovanja z vrednostnimi papirji preko državnih meja in poravnave med obema trgoma. 19
4.5.11. Leto 2002 S 15. januarjem je zabeležen začetek elektronskega sistema obveščanja izdajateljev SEOnet. Namenjen je predvsem učinkovitejšemu obveščanju investicijske javnosti o dogajanjih, vezanih na izdajatelje vrednostnih papirjev, ki jih je moč najti v tečajnici borze. Izdajateljem vrednostnih papirjev sistem ponuja predvsem možnost, da s sklenitvijo naročniškega razmerja za dostop do sistema SEO in ob uredniški pomoči borze izvajajo javne objave svojih obvestil na javno dostopnem sistemu SEO-net, do katerega je mogoče priti kadarkoli s priklopom na spletne strani borze (http://seonet.ljse.si). Dostop do teh strani je brezplačen (česar se lahko veseli predvsem širša investicijska javnost), objave javnih družb na SEOnet pa imajo z vidika izpolnjevanja zakonskih obveznosti praviloma enako težo kot objave v dnevnem časopisju. SEOnet predstavlja pravi register vseh javnih objav javnih družb, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev. Za izvajanje svojih objav ga uporablja borza, interes za priklop na sistem pa so že izrazile tudi druge institucije, ki so tesno povezane s trgom kapitala (BS, ATVP...) (Ljubljanska borza 2002, str. 8). Naslednji dogodki so en za drugim zaznamovali kvaliteto in stabilnost elektronskega sistema trgovanja Ljubljanske borze, saj so po vrsti vrstile otvoritvene svečanosti ob prvem dnevu elektronskega trgovanja na trgih nekdanje Jugoslavije. Prvi marec je prvi dan trgovanja na sistemu BTS na NEX Mentenegro borzi v Črni Gori, pri čemer je s svojim znanjem in tehnologijo sodelovala tudi Ljubjanska borza. Štirinajst dni kasneje (14. marec) je v Banja Luki potekala svečanost ob otvoritvi trgovanja na tamkajšnji borzi, ki je bila vzpostavljena pod okriljem Pakta stabilnosti s pomočjo informacijske tehnologije in računalniških sistemov Ljubljanske borze. Dvanajstega je potekala uradna otvoritev borze v Sarajevu, ki je bila vzpostavljena s pomočjo znanja in prenosom tehnologij trgovalnega sistema BTS Ljubljanske borze. Na Varaždinski borzi se je 2. decembra začelo trgovanje na novem trgovalnem sistemu BTS, katerega vzpostavitev je s svojim znanjem in tehnologijo omogočila Ljubljanska borza. Hkrati je bil podpisan tudi sporazum o izmenjavi informacij in nadaljnjem sodelovanju med obema borzama. Dne 10. decembra sta direktor Ljubljanske borze, dr. Draško Veselinovič, in direktorica Beograjske borze, ga. Gordana Dosatnič, v Beogradu podpisala sporazum o izmenjavi informacij in sodelovanju med obema borzama. 4.5.12. Leto 2003 Dne 14. marca je uprava Ljubljanske borze sprejela novo metodologijo izračunavanja indeksov Ljubljanske borze z namenom posodobiti način izračunavanja, ter prilagoditi značilnosti indeksov za uporabo v indeksnih skladih, s ciljem povečati naložbenost, minimizirati spremembe v sestavi in povečati transparentnost pri izračunavanju indeksov. Na 20. finančno borzni konferenci, ki je potekala 15-16. maja v Potorožu, je bil prvič predstavljen osnutek Kodeksa upravljanja delniških družb ("Corporate Governance"), 20
ki ga je pripravila Ljubljanska borza in katerega poglavitni namen je vzpodbuditi odgovorne v delniških družbah k doseganju največjih koristi za družbo - podjetje in delničarje - ob hkratnem zviševanju t.i. "shareholder value" in doslednem varovanju interesov delničarjev oziroma vseh interesnih skupin družbe. Dne 7. oktobra je na Ljubljanski borzi zaživel internetni portal sem-on.net, ki ga je Ljubljanska borza v sklopu projekta "informacijsko povezovanje borz JV Evrope" pripravljala vse od konca leta 2002. Portal je namenjen potencialnim vlagateljem, ki jih zanimajo osnovni podatki o podjetjih, njihovih vrednostnih papirjih ter ostalih informacijah s področja JV Evrope. Na omenjenem portalu so predstavljene borze in vrednostni papirji s področja jugo-vzhodne Evrope in sicer borz v Sarajevu, Banja Luki, Skopju, Beogradu, Varaždinu, Podgorici in Ljubljani. Predstavnika nemške borze sta se, dne 5. novembra, mudila na delovnem srečanju s člani Ljubljanske borze in predstavila možnosti skupnega sodelovanja. 4.5.13. Leto 2004 Z dnem 18. 3. 2004 so Ljubljanska borza, Združenje Manager in Združenje članov nadzornih svetov uradno sprejeli usklajeno besedilo prvega slovenskega Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Namen Kodeksa, ki ima pravno gledano naravo priporočil, je vzpodbuditi odgovorne v delniških družbah k spoštovanju načel in uporabi priporočenih ravnanj iz Kodeksa, ki naj delniškim družbam olajša izgradnjo dobrega sistema upravljanja ter omogoča pogoje za trajnosten razvoj delniške družbe ter ohranitev in povečevanje njene vrednosti. Hkrati naj delničarje ter druge pomembne interesne skupine vodi k aktivnemu sodelovanju ter odgovornemu uresničevanju svojih pravic. 4.6. Pregled rasti trgovanja skozi obdobja 4.6.1. Ljubljanska borza v letih 1989-1994 To obdobje lahko imenujemo pionirsko obdobje, saj je označevalo začetke Ljubljanske borze oziroma obdobje hitre rasti trgovanja. Leta 1990 je promet z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi znašal 14 milijonov tolarjev in že v naslednjem letu dosegel vrednost 1.675 milijonov tolarjev. V letu 1991 se je večini trgovalo z obveznicami, katerih promet je znašal preko 90% vsega prometa dolgoročnimi vrednostnimi papirji. V letu 1992 je promet z obveznicami že dosegel višino 12,4 milijarde tolarjev, s katerimi se je tudi največ trgovalo. Med najbolj prometnimi obveznicami so bile državne in občinske obveznice, ki so tudi zagotavljale večjo varnost investitorjem. Trgovanje s kratkoročnimi vrednostnimi papirji je ustvarilo dobrih 9 milijard tolarjev prometa, medtem ko z delnicami okoli 400 milijonov tolarjev. Leto 1993 je prineslo precejšnje povečanje prometa z delnicami, saj je promet z njimi že skoraj dosegel 21