UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA SPOLNA VZGOJA IN SEZNANJENOST MLADOSTNIKOV 8. IN 9. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE S KONTRACEPCIJO SEX EDUCATION AND FAMILIARITY WITH CONTRACEPTION OF ADOLESCENTS OF 8TH AND 9TH GRADE OF PRIMARY SCHOOL Avtorica: Erika Verbič Mentorica: viš. pred. dr. Andreja Kvas, viš. med. ses., prof. zdr. vzg. Somentorica: pred. Andreja Mihelič Zajec, viš. med. ses., univ. dipl. org. Ljubljana, 2014
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici dr. Andreji Kvas, ki mi je predlagala naj kljub temu, da je pregled literature naredim še dodaten doprinos k diplomskemu delu. Tako sem izdelala ter v osnovni šoli Borovnica predstavila informativno zloženko, ki osnovnošolcem daje osnovne napotke glede spolne vzgoje in kontracepcije. Mentorici in tudi somentorici pred. Andreji Mihelič Zajec se zahvaljujem za vsa priporočila, usmerjanja in nasvete, kar mi je olajšalo pisanje diplomskega dela. Zahvaljujem se ravnatelju osnovne šole Borovnica g. Danielu Horvatu, ki mi je dovolil sodelovanje z učitelji ter učenci 8. in 9. razredov. Zahvalo izrekam tudi Mariji Ilijaš Koželj dr. med. specialist ginekologije in porodništva za pregled informativne zloženke in svetovanje ter za zelo prijazen odnos, ki mi veliko pomeni. Lepa zahvala gre tudi mojim staršem, ki so mi omogočili študij, me finančno podpirali vse dni, me vzpodbujali in verjeli vame. Zahvala gre tudi bratu, ki mi je velikokrat pomagal pri oblikovanju diplomskega dela in mi je bil v veliko pomoč. Posebno zahvalo izrekam svojemu fantu Tadeju, ki mi je bil v moralno podporo in največjo spodbudo pri pisanju. Ne smem pa pozabiti ostalih prijateljev, posebno Mihe Mušiča, ki mi je pomagal pri izdelavi informativne zloženke in dajal koristne predloge. Za lektoriranje diplomskega dela se zahvaljujem Tini Korošec.
IZVLEČEK Uvod: Pomanjkljivo znanje o varni spolnosti je pogost vzrok za tvegano spolno vedenje in posledice, kot sta neželena nosečnost in spolno prenosljive okužbe. Dejstvo je, da se diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki kot zdravstvene vzgojiteljice / zdravstveni vzgojitelji s preventivnim delom v šolah in medijih zelo malo pojavljajo. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kolikšen obseg ur je namenjen spolni vzgoji, kdo vodi učno uro in ali je predmet samostojen ali je vključen v medpredmete ter kakšne naloge opravlja diplomirana medicinska sestra pri poučevanju tovrstnih vsebin. Metode dela: Uporabljena je bila opisna metoda dela s pregledom literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, Medline, ERIC, v knjižnici Zdravstvene fakultete in v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana. Izvedli smo presečno raziskavo z anketnim vprašalnikom v 8. in 9. razredu osnovne šole. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je bila informativna zloženka v primerjavi vseh štirih razredov (8.a, 8.b in 9.a, 9.b) skupno (80 učencev) ocenjena kot zelo primerna. S kriteriji razumevanje besedila, barvna usklajenost, slikovni material, zahtevnost zloženke in ali ste od napisanega v informativni zloženki izvedeli kaj novega? je bila več kot polovica učencev zadovoljna. Manj so bili zadovoljni z barvno usklajenostjo in slikovnim materialom. Razprava in sklep: Rezultati so pokazali zelo zadovoljiv odziv osnovnošolcev glede informativne zloženke, saj so bili o metodah kontracepcije zelo slabo seznanjeni. V Sloveniji še nimamo šolske medicinske sestre, ki bi bila vključena v predmetnik Spolna vzgoja, učiteljice (oz. učitelji) pa se v šolah srečujejo z zdravstvenimi težavami učencev, zato si želijo delovanja diplomirane medicinske sestre na šoli. Ključne besede: kontracepcija in mladostniki, osnovna šola, šolske medicinske sestre, spolna vzgoja.
ABSTRACT Introduction: Insufficient knowledge of safe sex is a common cause for risky sexual behaviour and consequences, such as unwanted pregnancy and sexually transmitted diseases. The fact is that qualified nurses very rarely appear as health educators by doing preventive work at schools and in media. Purpose: The purpose of this diploma work was to determine the number of hours dedicated to Sex Education, who teaches the lessons and if the subject is separate or integrated into inter-subject connections as well as what tasks the qualified nurse performs when teaching such content. Methods: The descriptive method with a literature review has been used. The literature was looked for in the databases CINAHL, Medline, ERIC, in the library of the Faculty of Health Sciences and in the National University Library in Ljubljana. We have conducted a cross-section survey with a questionnaire among adolescents in the 8 th and 9 th grade of primary school. Results: Our survey has shown that the informative leaflet, compared by all four grades (8.a, 8.b, 9.a, 9.b) together (80 pupils), was assessed as very suitable. More than half of pupils have been satisfied with the criteria Text understanding, colour harmony, graphic material, level of leaflet difficulty and have you learned something new from the text in the informative leaflet? they were less satisfied with colour harmony and graphic material. Discussion and conclusion: The results have shown a very satisfying response from the primary school pupils about the informative leaflet, since they had been very poorly informed about the methods of contraception. In Slovenia, we still haven t got a school nurse, who would be included in the curriculum of Sex Education, while primary school teachers deal with health problems of pupils and therefore want to have a qualified nurse on the school. Keywords: contraception and adolescents, primary school, school nurses, Sex Education.
KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 1 2 KONTRACEPCIJA... 3 2.1 Prednosti in pomanjkljivosti kontracepcije... 5 3 MLADOSTNIKI IN SPOLNOST... 6 3.1 Spolno vedenje mladostnikov... 7 4 SPOLNA VZGOJA MLADOSTNIKA... 9 4.1 Pomen trojne izbire... 10 4.2 Spolna vzgoja v slovenskih šolah... 12 4.4 Vloga šolske medicinske sestre pri spolni vzgoji... 16 5 KURIKULUM ZA OSNOVNE ŠOLE... 18 5.1 Spolna vzgoja v povezavi z biologijo... 19 6 NAMEN... 22 7 METODE DELA... 23 7.1 Raziskovalna metoda... 23 9 REZULTATI... 25 10 RAZPRAVA... 29 11 SKLEP... 34 12 LITERATURA... 35 12.1 Viri... 38 13 PRILOGE... 40 13.1 Informativna zloženka... 40 13.2 Vprašanja in intervju z učenci in učiteljico biologije... 42 13.3 Anketni vprašalnik za informativno zloženko... 43 13.4 Dovoljenje za izvajanje predstavitve informativne zloženke... 44 13.5 Izjava o avtorstvu... 45
KAZALO TABEL Tabela 1: Prednosti in pomanjkljivosti kontracepcijskih sredstev... 5 Tabela 2: Učni načrt... 20 Tabela 3: Rezultati osmih razredov... 25 Tabela 4: Rezultati devetih razredov... 26 Tabela 5: Rezultati 8. in 9. razreda... 27
KRATICE HBSC Health Behaviour in School Aged Children oziroma Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HIV Humani imunodeficientni virus NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje SPO Spolno prenosljive okužbe SZO Svetovna zdravstvena organizacija ZRSŠ Zavod Republike Slovenije za šolstvo ZZV Zavod za zdravstveno varstvo
1 UVOD V današnjem času imajo na mladostnike velik vpliv mediji, ki kar določajo kaj storiti, kako ukrepati oz. ravnati v določenih situacijah. Mladostniki so zato zmedeni in ne vedo, kaj je prav in kaj ne. Pregledali smo tudi nekaj pogovornih blogov, npr. Medeno srce, MedOverNet in Mladi.net, na katerih največkrat potekajo pogovori med sovrstniki o njihovih izkušnjah s spolnostjo, prvem obisku pri ginekologinji / ginekologu in različnimi informacijami, ki jih najdejo na tovrstnih promocijskih spletnih straneh. Menimo, da to ni pravilen način pridobivanja informacij o spolni vzgoji. Sčasoma bi bilo dobro v osnovne šole uvesti predmet spolne vzgoje, s katerim bi mladostniki pridobili več znanja na tem področju, posledično pa bi se zmanjšal delež neželene nosečnosti in tveganj za spolno prenosljive okužbe (SPO). Preprečevanje neželene nosečnosti z raznimi načini in pripomočki imenujemo kontracepcija ali antikoncepcija (Borko in sod., 2006). Učinkovita zaščita pred neželeno nosečnostjo predstavlja pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. Dober dostop do kontracepcije je ena izmed ključnih reproduktivnih pravic. Napredek na področju razvoja kontracepcijskih sredstev v zadnjih petdesetih letih dandanes mladostnikom in odraslim zagotavlja vse večji nabor visoko učinkovitih in varnih kontracepcijskih možnosti (Mihevc Ponikvar in Renar, 2013). Mladostnike je treba spodbujati k varni in zdravi spolnosti. Sem prištevamo tudi izbiro primerne zaščite ob prvem spolnem odnosu, njeno pravilno uporabo ter manjše število spolnih partnerjev oz. stalne partnerje. Prav je, da mladostniki vedo, kakšno tveganje lahko prinesejo spolni odnosi in da že vnaprej vedo, kako ravnati, ko se bodo odločili za ta korak (Pinter in Grebenc, 2010). Ker menimo, da si samo ob opisu določene kontracepcije mladostniki težko predstavljajo, kako izgleda npr. diafragma, smo izdelali informativno zloženko, kjer je vsa hormonska in nehormonska kontracepcija predstavljena tudi v slikah. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča, da pri uporabi posameznih kontracepcijskih metod upoštevamo zdravstvene kriterije primernosti, ki določajo kdo lahko uporablja določeno kontracepcijsko metodo (Borko in Žebeljan, 2006). 1
V Sloveniji je kontracepcijsko svetovanje in predpisovanje kontracepcije večinoma v domeni specialistov ginekologije in porodništva. Preventivni obiski v zvezi s kontracepcijskim svetovanjem in predpisovanjem kontracepcije predstavljajo dobro desetino obiskov v primarnem reproduktivnem zdravstvenem varstvu. Trenutno je v Sloveniji hormonska kontracepcija najpogosteje uporabljena kontracepcijska metoda. V letu 2011 je bilo izdanih več kot milijon omotov, kar ob predpostavki, da vsa dekleta/ženske uporabljajo kontracepcijo celo leto, pomeni več kot 80.000 uporabnic oziroma 167 na 1000 žensk v rodni dobi (15 49 let). V zadnjem desetletju je namreč raba hormonske kontracepcije porasla pri mladostnicah za 35 % (Mihevc Ponikvar in Renar, 2013). Lahko bi trdili, da je odstotek rabe hormonske kontracepcije pri mladostnicah zadovoljiv, obenem pa se ob tem poraja tudi etična dilema, ali je vnos hormonske kontracepcije v telo res sprejemljiv glede na veliko stranskih učinkov. Ginekologi / nje se glede hormonske kontracepcije, ne bodo nikoli opredelili, ali je to dobro ali slabo ravnanje, drži pa, da je zaščita pred neželeno nosečnostjo na prvem mestu, in tega bi se moralo zavedati vedno več mladostnikov. Danes so mladostniki v izobraževalni sistem vključeni precej dlje kot pred desetletji, ekonomsko in socialno se osamosvajajo kasneje kot prejšnje generacije. Sodobna, zanesljiva kontracepcija je v veliki meri na voljo v večjem delu razvitega sveta. Vedenje mladostnikov v zvezi z zdravjem raziskuje raziskava»z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (Health Behaviour in School- Aged Children«HBSC), ki sedaj vključuje mladostnike že iz več kot 40 držav Evrope. Raziskava HBSC potrjuje, da so mladi spolno dejavni čedalje bolj zgodaj. Fantje običajno začnejo s spolno dejavnostjo prej kot dekleta. Slovenija se z 31 % spolno dejavnih fantov in 24 % spolno dejavnih deklet v starosti od 13 do 15 let po teh podatkih uvršča na zgornjo polovico lestvice sodelujočih držav (Pinter, 2014). V medijih velikokrat zasledimo, da se v Sloveniji z mladostniki premalo ali sploh ne govori o spolni vzgoji in da, naj bi mladostniki večino teh informacij dobili od vrstnikov, ki, pa so pogosto popačene in napačne. Če spolne vzgoje niso deležni pravočasno in na primeren način, lahko v procesu odraščanja in razvoja pride do tveganega spolnega vedenja. Pri spolni vzgoji v osnovnih šolah so temeljne naloge diplomirane medicinske 2
sestre / diplomiranega zdravstvenika predvsem pravilni in sproščeni pogovori z učenci. Mladostnike je treba seznaniti z ustrezno higieno, s spoznavanjem in skrbjo za lastno telo, s telesnimi in duševnimi spremembami, vzpodbuditi je treba boljšo komunikacijo med spoloma, usmerjati v zdravo spolno življenje in načrtovanje družine ter v krepitev reproduktivnega zdravja (Bočaj, 2011). Diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki v vseh osnovnih in srednjih šolah še niso vključeni v predmetnik spolne vzgoje, čeprav mladostniki to potrebujejo. Učna ura spolne vzgoje je vključena v predmetnik pri biologiji, vendar ne v celoti. Učiteljica / učitelji za biologijo na osnovni šoli Borovnica je dejala, da ima vsak predmet točno določeno število ur glede izvedbe predmeta, tako da skoraj ne bo mogoče, da bi bila spolna vzgoja bolj obširno vključena v predmet biologije. Predavanja potekajo v sklopih, ki jih vodi učiteljica biologije, kar nakazuje, da diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik še ni vključena / vključen v samo izvajanje. To pa določi vodstvo osnovne šole, ki se razlikujejo med seboj. 2 KONTRACEPCIJA Spolnost je sestavni del človekovega življenja, na katerega imajo osebne vrednote močan vpliv in kjer pogosto še nastajajo konflikti glede vloge zdravstvene nege. Glede na to, da je stališče mladostnikov in mnogokrat tudi zdravstvenih delavcev do spolnosti različno, osnovano na etičnih ali kulturnih tradicijah, je za diplomirano medicinsko sestro izredno pomembno, da se tega zaveda in je to pripravljena upoštevati v okviru zdravstvene nege (Skoberne, 2004). Borko in Žebeljan (2006) navajata različne vrste kontracepcije za mladostnike, kot so: hormonska kontracepcija (hormonski vaginalni obroček, hormonski obliž, hormonske tabletke brez estrogena, nujna kontracepcija, injekcije z dolgotrajnim delovanjem, tabletka samo s progestagenom POP), vaginalna ali barierna kontracepcija in sicer: mehanična (kondom, diafragma, ženski kondom t.i. femidom, cervikalne kape) in kemična (spermicidi), naravne metode načrtovanja družine (koledarska ali ritmična metoda, temperaturna metoda, ovulacijska ali Billingsova metoda, simptotermalna metoda), 3
tradicionalne metode (dojenje in prekinjeno občevanje), kontracepcija v sili (postkoitalna kontracepcija) in sterilizacija. Druge vrste kontracepcije so podrobneje opisane v tabeli 1. 4
2.1 Prednosti in pomanjkljivosti kontracepcije Ženske se zavedajo svoje individualnosti, svojih ciljev in potreb, zato želijo biti enakopraven partner pri izbiri kontracepcijske metode. V Sloveniji imamo na voljo široko paleto kontracepcijskih sredstev, kar omogoča izbiro takšne oblike kontracepcije, ki je skladna z načinom življenja in željami vsake ženske. Predvsem pa mora biti kontracepcijska metoda dobra in uspešna tako za žensko kot za moškega. V tabeli 1 so predstavljene prednosti in pomanjkljivosti kontracepcijskih sredstev glede na vrsto kontracepcije. Tabela 1: Prednosti in pomanjkljivosti kontracepcijskih sredstev (Pinter in sod., 2008) VRSTA PREDNOSTI POMANJKLJIVOSTI Hormonska kontracepcija Intrauterina kontracepcija Vaginalna ali barierna kontracepcija Naravne metode načrtovanja družine - velika zanesljivost - enostavna uporaba - sproščenost ob spolnih odnosih - zmanjša tveganje za nastanek raka jajčnikov in maternice - redna, blaga in manj boleča menstruacija - zanesljivost - tablete in drugi dodatni pripomočki niso potrebni - dolgotrajno delovanje, takojšnja zaščita - maternični vložek je uporaben od 12 mesecev do več let, odvisno od vrste - zaščita pred SPO (kondom, femidon) - primerno za pare, ki imajo redke spolne odnose - lahko jih kupimo v prosti prodaji - izboljša težave s prezgodnjo ejakulacijo - nobenih stranskih učinkov - so poceni - ne pomeni zdravstvenega tveganja niti ne povzroča stranskih učinkov - druga zaščita ni potrebna - lahko izboljša učinkovitost mehanske kontracepcije - ne ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami (SPO) - potrebno je vsakodnevno jemanje in zdravniški pregled - možen pojav stranskih učinkov v prvih mesecih - vstavljanje je včasih boleče - ne ščiti pred SPO - lahko okrepi krče med menstruacijo in poveča količino menstrualne krvi - pregled pri ginekologinji je najmanj enkrat do trikrat letno, ob težavah potreben takojšen pregled - nekatere ne ščitijo pred SPO - za pravilno uporabo so potrebne vaje in izkušnje - zahtevajo previdno ravnanje - nujnost uporabe med spolnim odnosom, vedno nov kondom - možnost prenosa okužbe - potrebna je velika motiviranost - potrebno je beleženje cikličnih sprememb - potrebna je vzdržnost v plodnem obdobju Tradicionalne metode Kontracepcija v sili - 98% zanesljivost - ne zahteva pripomočkov - pospešuje dojenje - možnost odprave nosečnosti po nezaščitenem spolnem odnosu - uporaba priporočljiva samo v nujnem primeru - uporabno samo za ženske, ki dojijo - ne ščiti pred SPO - nezanesljivost, ne ščiti pred SPO - slabost, bruhanje - tablete se dobijo samo pri ginekologinji - redna uporaba ni priporočljiva Sterilizacija - 100% preprečuje nezaželeno nosečnost - ne ščiti pred SPO - trajen način kontracepcije 5
3 MLADOSTNIKI IN SPOLNOST Mladostniško obdobje SZO opredeljuje kot obdobje med 10. in 19. letom starosti, kot prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo. Današnji mladostniki hitreje biološko dozorijo kot mladostniki prejšnjih generacij, čeprav mnogokrat kasneje dosežejo duševno in socialno zrelost ter ekonomsko neodvisnost (Biro in Dorn, 2005). Mnogi mladostniki se težje prilagodijo tej stopnji v njihovem življenju, posebej še, ko gre za njihovo spolnost, in še posebej, če imajo posebne telesne ali duševne potrebe. V mnogih primerih so lahko težave na področju spolnosti zelo izrazite (Pinter, 2008). Mladostništvo je čas spolnega dozorevanja, zaljubljenosti, navezovanja prvih intimnih stikov, odkrivanja spolnosti ter tudi s tem povezanih negotovosti in težav. Da je ravno ljubezen in spolnost tisto, kar mladostnikom povzroča največ skrbi in o čemer potrebujejo največ znanja, kažejo rezultati delovanja največjega slovenskega spletnega svetovalnega portala za mladostnike www.tosemjaz.net, ki ga je razvil NIJZ, Območna enota Celje (Mihevc Ponikvar in Rudolf, 2013). V obdobju adolescence je za mladostnike prav področje njihovega lastnega razvoja še kako zanimivo, prav tako pa tudi področje spolnega življenja. Spolnost in vprašanja, povezana z njo, pri mladostnikih nedvomno predstavljajo zelo pomembno in želeno temo. Na žalost pa v slovenskem prostoru ta tema še ni vključena v redni kurikulum osnovnih šol. Raziskave potrjujejo, da je to tema, s katero bi otroke in mladostnike morali sistematično seznanjati. Le programirana vzgoja za zdravo spolnost, s katero bomo začeli dovolj zgodaj, bo lahko zvišala raven znanja, veščin in samonadzora ter vplivala na oblikovanje zdravih stališč, ki so mladim potrebna v začetku spolnega življenja (Hafner, 2011). SZO spolno zdravje opredeljuje kot stanje telesne, čustvene, duševne in socialne blaginje v zvezi s spolnostjo in ne le odsotnost od bolezni, pomanjkljivosti ali invalidnosti. Spolna vzgoja zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom kot tudi možnost prijetnih in varnih spolnih izkušenj, brez prisile, diskriminacije in nasilja. Za doseganje spolnega zdravja je treba vzdrževati spolne pravice vseh oseb, ki jih je treba upoštevati, zaščititi in izpolnjevati (WHO, 2010). 6
3.1 Spolno vedenje mladostnikov Ena izmed temeljnih nalog v obdobju mladostništva je tudi razvoj spolne vloge in priprava na partnerstvo in družino (razvoj socialnih spretnosti v interakcijah med moškim in ženskim spolom ali med istospolnimi, pridobivanje izkušenj o partnerskem življenju, spoznavanje in razumevanje različnih vidikov partnerskega življenja). V mladostništvu posamezniki prvič doživijo in izražajo močna pozitivna čustva do vrstnikov nasprotnega spola, prihaja pa tudi do prvih spolnih odnosov (Bajt in Gorenc, 2007 ). Pinter in Grebenc (2010) navajata, da lahko pravočasna in učinkovita vzgoja za zdravo spolnost zmanjša tvegane oblike spolnega vedenja, kot so prezgodna nosečnost ali nezaščiteni spolni odnosi, in tako prepreči neželene posledice spolne dejavnosti. Če poznamo slabe strani in poti spolnega vedenja, se jim lahko izognemo. Prav je, da mladostniki vedo, kakšno tveganje lahko prinesejo spolni odnosi in da že v naprej vedo, kako ravnati, ko se bodo odločili za ta korak. Zavedati se morajo, da ob spolnih odnosih lahko pride do neželene nosečnosti ali pa do spolno prenosljivih okužb, zaradi katerih se kasneje lahko pojavi neplodnost, aids ali rak na materničnem vratu ali penisu (Pinter in Grebenc, 2010). Večji del mladih postane spolno dejavnih že v mladostniškem obdobju. V Sloveniji je povprečna starost prvih spolnih odnosov med 15. in 17. letom starosti. Delež nosečnosti med mladostnicami, starimi med 15 in 19 let pa v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih upada. Zagotovo je za uspeh pri preprečevanju mladostniških nosečnosti v Sloveniji pomembno tudi dejstvo, da smo v obdobju političnega prehoda uspeli ohraniti dostopnost zdravstvenega varstva, predvsem pa kontracepcije, saj se skoraj vsa zanesljiva kontracepcija (razen kondomov) krije iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Ker pa se mladostniki še vedno prehitro in neodgovorno soočajo s spolnimi odnosi, bi bilo nujno uvesti sistematično spolno vzgojo oz. vzgojo za zdravo spolnost v osnovne in srednje šole (Pinter in Grebenc, 2010). Leta 2013 je bila izvedena raziskava z naslovom»mladostnik in varna spolnost ter z njo povezane SPO«v mestni občini Koper, ki je pokazala, da besedo spolnost 73 % 7
mladostnikov povezuje s spolnim odnosom in le manjši delež, 20 % besedo spolnost povezuje z ljubeznijo. V raziskavi so ugotovili, da prijatelji mladostnikom predstavljajo najbolj zaželen vir informacij (66 %). Več kot polovica, 57 % bi se odločila za pogovor s partnerjem/ico. S starši pa bi se pogovarjalo 46,7 % anketiranih. Le 15,4 % mladostnikov je navedlo, da bi se o spolnosti pogovarjali z diplomirano medicinsko sestro / diplomiranim zdravstvenikom, 6 % z učiteljico / učitelji. Pri tem pa je pomemben dejavnik prenosa informacij sodelovanje učiteljic / učiteljev in diplomiranih medicinskih sester / diplomiranih zdravstvenikov, saj mladostnik v največji meri sprejema informacije od učiteljic v šolah in v nekoliko manjši meri od diplomiranih medicinskih sester / diplomiranih zdravstvenikov (Starc in sod., 2013). V literaturi je spolni odnos pred 15. letom naveden kot prezgodnji. Spolni odnosi z osebo, mlajšo od 15 let so po 173. členu»kazenskega zakonika«obravnavani kot kaznivo dejanje. Anketirani v 75 % menijo, da je primerna starost za prvi spolni odnos med 15. in 18. letom. Več kot polovica (56,7 %) je menilo, da je primeren čas za prvi spolni odnos do 16. leta starosti (Starc in sod., 2013). Starc in sodelavci (2013) navajajo, da je zdravstvenovzgojno delo z mladostniki smiselno, saj le na tak način lahko opremimo mladostnika z informacijami, ki jih potrebuje, da se bo počutil samozavestnega od vstopu v prvi spolni odnos ter v nadaljnjem spolnem življenju. Mladostnik ima glede spolnosti drugačne poglede kot starejša populacija, zato je smiselno v načrtovanje zdravstvenovzgojnih in promocijskih programov vključiti prav mladostnike. Kot so ugotovili, mladostniki zaupajo svojim vrstnikom, poleg tega pa je treba z zdravstvenovzgojnim delom seznaniti in v program vključiti tudi učiteljice. Kot pomemben vir informacij so navedeni tudi starši, zato bi bilo smiselno tudi njih opremiti z znanjem, ki ga lahko svojim otrokom posredujejo, ko je to potrebno. Diplomirane medicinske sestre imajo v Sloveniji možnost oblikovanja promocijskih akcij, zdravstvenovzgojnih programov in vzgoje za zdravje mladostnikov, torej je smiselno opozoriti na multidisciplinarno delovanje, ki ne vključuje le strokovnjakinj / strokovnjake z zdravstvenega strokovnega področja, ampak nujno tudi mladostnika, starše in učiteljice / učitelje. V Združenih državah Amerike (ZDA) in Aziji je povprečna starost mladostnikov, ki prihajajo iz bogatega socialnega stanu pri prvem spolnem odnosu starih od 12 do 14 let. 8
Obenem pa navajajo, da tako nizka starost privede do rizičnih dejavnikov, kot so spolno prenosljive okužbe ter neželene nosečnosti. Neželene nosečnosti, ki privedejo do porodov, se močno razlikujejo med ZDA in Evropo. Največ neželenih nosečnosti se v ZDA in v Aziji pojavi že pri starosti 14,4 15 let in so močno povezane z neuporabo ali z nedosledno uporabo kontracepcijskih sredstev (Verhaeghe, 2012). 4 SPOLNA VZGOJA MLADOSTNIKA Osnovni cilj spolne vzgoje je naučiti mladostnika, da vzpostavi pravilen odnos do spolnosti in pravilen odnos do nasprotnega spola odnos, ki temelji na spoštovanju in razumevanju ter hkrati razvije samozavest in realno stališče do spolnosti. Eden od ciljev je mladostnike»opremiti«z znanjem, da se izognejo nezaželenim posledicam spolnih odnosov, kot so nosečnost in spolno prenosljive okužbe. Vedno več mladih ima namreč spolne odnose v prezgodnji dobi. Spolno vedenje mladih je pogosto tvegano za zdravje. Mlajši so, bolj tvegajo. Znanje, ki ga imajo mladostniki ob koncu obveznega šolanja o osnovah spolnega dozorevanja, pogojih za spočetje, prvih znakih nosečnosti, zaščiti pred nosečnostjo in spolno prenosljivimi okužbami, je slabo (Belovič in sod., 2007). Na prvem mestu je treba preučiti, kaj mladostniki potrebujejo. Več spolnih odnosov, zgodnji spolni odnosi, pritisk vrstnikov in izkrivljene podobe medijev otežujejo mladostnikom, da se soočijo s svojo spolnostjo. Ko mladostniki dosežejo puberteto, se ne soočajo zgolj z novimi biološkimi, psihološkimi in družbenimi vlogami, ampak tudi s pomanjkanjem informacij, znanja in podpore. Pozitivna spolna vzgoja pomeni, da se mladostniki izognejo obtoževanju ali sramovanju svojih spolnih občutkov in odzivov. Poleg tega pomeni tudi izognitev posredovanju sporočila, da spolnost ni užitek. Mladostniki ne glede na spol ali usmeritev mladostniki potrebujejo zanesljive informacije, npr. osebe, ki ima izkušnje in jih čustveno podpira, prav tako jim lahko nudi podporo v odnosu, možnost za razvoj kot posameznikov ter neodvisnost pri odločanju v spolnosti (Giami et al., 2006). Vzgojo za zdravje za otroke in mladostnike v okviru svojega rednega dela, izvaja diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik, ki je nosilka / nosilec in izvajalka / izvajalec vzgoje za zdravje. Ena izmed vsebin vzgoje za zdravje, ki ga je 9
predlagal NIJZ za populacijo otrok in mladostnikov, je spolna vzgoja pod imenom»za varno in zdravo ljubezen«. Vsebine so razdeljene glede na starostno skupino otrok in mladostnikov. Ker sistem mladim ne nudi sistematičnega izobraževanja na temo spolnosti kakor tudi ne sistemskih rešitev varovanja reproduktivnega zdravja mladostnikov, se spodbuja mlade, njihove starše in vzgojiteljice / vzgojitelje k ABC pristopu. Pomen trojne zaščite in ABC izbire je hkrati zaščita pred neželeno nosečnostjo, spolno prenosljivimi okužbami in neplodnostjo (Starc in sod., 2013). Raziskave namreč kažejo, da zagovarjanje odlaganja začetka spolne dejavnosti vodi v manj tvegano vedenje (Underhill et al., 2007). 4.1 Pomen trojne izbire Prej, ko mladostniki začnejo s spolnimi odnosi, večja je verjetnost menjavanj spolnih partnerjev in s tem večja verjetnost okužbe s spolno prenosljivimi okužbami. Zato se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja tako imenovana ABC izbira. Zaradi neupravičeno poenostavljenega enačaja med spolno prenosljivimi okužbami ter infekcijo s humanim imunodeficientnim virusom (HIV) in neplodnostjo obeh partnerjev, strokovnjakinje v zadnjem času predlagajo spodbujanje tako imenovane»trojne zaščite«: zaščita pred neželeno nosečnostjo, spolno prenosljivimi okužbami in neplodnostjo. Dosežemo jo z: A- Abstinenca, vzdržnost od tveganih spolnih odnosov in odlaganje prvega spolnega odnosa na kasnejši čas na obdobje večje zrelosti; vzdržnost od spolnih odnosov dokler partnerke oz. partnerja ne spoznamo dobro in dokler odnos ni zaupljiv; vzdržnost od spolnih odnosov, dokler partnerja nista sposobna poskrbeti za učinkovito zaščito ob spolnih odnosih. B- Bodi zvest/a z enim stalnim, zvestim, neokuženim partnerjem: uporaba zanesljive kontracepcije. C- Condom (kondom): redna uporaba kondoma z ali brez drugo zanesljivo kontracepcijo (Pinter in sod., 2008). NIJZ (2010) je izdal priročnik za učiteljice in vse, ki delajo z mladimi z naslovom»promocija zdravja mladih v Evropi«, ki je rezultat večletnega razvojnega dela in mednarodnega sodelovanja. Nastal je ob pomoči Komisije za evropsko skupnost ( The 10
Commission of the European Communities), prvi osnutek pa sta podprla tudi Urad SZO za Evropo in Svet Evrope. Priročnik je namenjen izkušenim pedagoginjam / pedagogom pri njihovem delu z učiteljicami / učitelji pred začetkom ali pa v času njihovega poučevanja na šoli. Je uvod v teorijo in prakso šolske zdravstvene vzgoje, njegov namen pa je, da bi učiteljicam približal ključne probleme zdravstvene vzgoje in promocije zdravja na šoli. Vsebina promocije zdravja in zdravstvena vzgoja v šolah zajema 14 področij oz. tematik, po katerih naj bi se učiteljice / učitelji ravnale / ravnali, in sicer; zdravje, zdrava šola, metode sodelovanja z učenci, izkustveno učenje, učni načrt zdravstvene vzgoje, sodelovanje s starši, evalvacija programov zdravstvene vzgoje, obvladovanje sprememb, medsebojni odnosi in samospoštovanje, asertivno vedenje, spolnost, pouk o virusu HIV in akvirirani imunski deficitni sindrom (AIDS) varnost in tveganje, pouk o drogah in zdrava prehrana (Koprivnikar in Pucelj, 2010). Spolna vzgoja, ki se odvija v zdravstvenih in izobraževalnih inštitucijah, je za mladostnike malo drugačno področje v primerjavi npr. z matematiko, biologijo. Šolska zdravstvena vzgoja v Veliki Britaniji igra pomembno vlogo v javnem zdravju, vključno s promocijo spolnega zdravja. Ta se v različnih oblikah pogosto vključuje v potek izobraževanja. V osnovni šoli to običajno vključuje poučevanje o puberteti in nosečnosti oziroma vključuje vsebine, ki so primerne pred prehodom na srednješolsko šolanje (Piercy in Hayter, 2009). 11
4.2 Spolna vzgoja v slovenskih šolah V Sloveniji sodi spolna vzgoja med medpredmetne vsebine in poteka v okviru biologije ali etike, včasih pa v okviru naravoslovnega dne. Iz razlogov kot so premalo strokovnih sodelavk / strokovnih sodelavcev, občutek sramu, preobsežni programi ipd.), pa se zgodi, da vsebine o varnem spolnem vedenju izpadejo iz učnega programa (Nerat, 2008/2009). Učiteljice / učitelji se v šolah srečujejo z zdravstvenimi težavami učencev, zato si želijo delovanja diplomirane medicinske sestre / diplomiranih zdravstvenikov na šoli. Zdravstveni delavci se zavedajo pomena sprememb, vendar ob trenutni organizaciji ne vidijo veliko možnosti vstopa diplomirane medicinske sestre / diplomiranih zdravstvenikov v šolski prostor, kar sicer ocenjujejo kot smiselno. Potrebne bi bile nadaljnje raziskave za umestitev proučevanja koncepta dela v prihodnosti (Torkar in sod., 2013). Čeh (2007) navaja, da je pri poučevanju spolne vzgoje treba vedeti, da večina deklet dobi prvo menstruacijo okoli dvanajstega leta, fantje pa polucijo med trinajstim in štirinajstim letom. Starši vseeno menijo, da je takrat še prezgodaj za informacije s področja spolnosti. Učiteljice pa so dolžne govoriti o tem. Dolžni so povedati, da je spolni odnos v osnovni šoli nevaren, ker mladostniki niso zreli za prevzemanje odgovornosti in ker prekinja razvoj, ki še ni dokončan. Pri tem mora mladostnik vedeti, da kljub vsemu obstajajo tudi možnosti izhoda, od zaščite do urgentne kontracepcije. Še do nedavnega je prevladovalo mnenje, da bodo učitelji samo izobraževali, spolno vzgojo pa bo nase prevzel zdravstveni sektor. V tujini v šolskem prostoru deluje šolska medicinska sestra (School nurse), ki v najširšem pomenu skrbi za zdravje šolarjev. V ta namen je bila leta 2013 narejena raziskava tudi v slovenskih šolah, in sicer z naslovom»vključevanje poklicnega profila šolska medicinska sestra v slovenske šole: Vidik učiteljev in zdravstvenih delavcev«, ki je na podlagi odprtih vprašalnikov ter dveh intervjujev z učiteljicama predstavila mnenja in izkušnje zdravstvenih delavcev o pomenu in potrebah po delovanju poklicnega profila šolska medicinska sestra v slovenskih osnovnih šolah. Učiteljici poudarjata, da bi vodstvo moralo biti pobudnik za sodelovanje z zdravstvenim domom ter tudi da je ravnateljica / ravnatelj odgovorna / en za zagotavljanje usposobljenega tima za prvo pomoč, promocijo zdravja v šoli ter spolno vzgojo (Torkar in sod., 2013). 12
Ugotovitve raziskave nakazujejo, da se v šolah soočajo z zdravstvenimi težavami učencev, s katerimi se spopadajo učitelji / učiteljice, ki za to niso usposobljeni. Informacije s področja zdravja ter ukrepanja ob zdravstvenih težavah in nujnih stanjih običajno pridobivajo samoiniciativno, od laikov ali zdravstvenih delavcev, oz. izhajajo iz osebnih izkušenj. Skrb za zdravje šolskih otrok pa ne pomeni le obvladovanje zdravstvenih težav predvsem na reproduktivnem področju, ko se mladostniki poslovijo od osnovne šole, ampak tudi krepitev zdravja in vzgajanje za zdravje, kar je medinstitucionalna skrb tako zdravstva kot šolstva (Torkar in sod., 2013). Med ključnimi inštitucijami, ki se v Sloveniji ob osnovnih in srednjih šolah ukvarjajo s spolno vzgojo otrok in mladostnikov so Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), Zveza prijateljev mladine s kriznim telefonom TOM (080 1234 ali 116 111), NIJZ, (HBSC»Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju«), NIJZ območne enote, Društvo študentov medicine s projektom Virus in Pedagoški inštitut. Leta 1955 so ginekologi na pobudo Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana vzpostavili multicentrično mrežo regijskih nosilcev varovanja spolnega in reproduktivnega zdravja mladostnikov v Sloveniji. Za cilj mreže so si zastavili tudi izboljšanje informiranosti učiteljic, laične populacije in zdravstvenih delavcev o varni spolnosti mladostnikov. Izobraževalni sistem do sedaj še ni omogočil uvedbe osnovnih vsebin spolne vzgoje v redni program osnovnih šol. Zato so ginekologinje s pomočjo strokovnjakinj ZRSŠ uvedli dva izobraževalna programa:»o tebi«kateri je namenjen za osnovne šole ter»o vama«namenjen za srednje šole predvsem v pomoč učiteljicam / učiteljem in mladostnikom (Pinter in Grebenc, 2010): Program»O tebi«se uporablja za informiranje deklet in fantov v zadnjih letnikih osnovnih šol že od leta 2000. Vsebuje priročnik za učiteljice / učitelje in brošure za učence in njihove starše o puberteti, telesnem in duševnem razvoju in higieni. Program»O vama varna izbira za odgovorno spolnost«, vsebuje priročnik za srednješolske učiteljice / učitelje. Nudi informacije o spolnosti mladostnikov, kontracepciji, umetni prekinitvi nosečnosti in SPO (Pinter in sod., 2008). NIJZ, območna enota Kranj, na področju spolnosti mladostnikov aktivno deluje že od leta 1999. Tega leta je bila oblikovana prva multidisciplinirana skupina strokovnjakov, 13
sestavljena iz zdravnic specialistk / ov, diplomirane medicinske sestre / diplomiranih zdravstvenikov, profesorice zdravstvene vzgoje / profesorjev zdravstvene vzgoje, učiteljice / učiteljev biologije in učiteljice / učiteljev športne vzgoje. Doslej je razvitih pet programov s področja odraščanja in spolnosti, ki jih lahko razdelimo na tri daljše programe, namenjene izvajanju v šolskem okolju, in dva programa za izvajanje zdravstvene vzgoje ob sistematskih pregledih: Program»Tudi jaz odraščam«je primarno preventivni program, ki učence 5. in 6. razreda osnovnih šol seznani z odraščanjem in pubertetnimi spremembami. Pripravili so ga s ciljem, da učencem na Gorenjskem zagotovijo enotne informacije, dostopnost do informacij v okviru šolanja in pridobitev znanj, za katere menijo, da so jim potrebna. Program»Spolnost mladostnikov«je primarno preventivni program, usmerjen v preprečevanje prezgodnjih spolnih odnosov in mladostniških nosečnosti ter spodbujanje humanih medosebnih odnosov. Namenjen je učencem 9. razredov osnovnih šol. Program»Imava se rada«je primarno preventivni program, namenjen dijakom 1. in 2. letnikov srednjih šol na Gorenjskem. Ta program je nadgradnja programa Spolnost mladostnikov in daje poudarek kontracepciji in spolno prenosljivim okužbam. Program»Odraščanje«je zdravstveno vzgojni program, katerega namen je spodbujanje zdravega telesnega in duševnega razvoja mladostnika za učence 6. razredov osnovnih šol. Program»Za zdravo in varno ljubezen«je zdravstveno vzgojni program, namenjen dijakom 3. letnikov srednjih šol in se izvaja kot skupinska zdravstvena vzgoja ob sistematskem pregledu. Izvajajo ga diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki v obliki predavanja (Hafner in sod., 2011). Izobraževanje o spolnosti v vseh osnovnih šolah po Sloveniji še ni sistematično urejeno, zato se tovrstna vzgoja razlikuje od šole do šole. Da bi bilo kmalu več šol, ki bi imele bolj kakovostne programe spolne vzgoje, je društvo Šola za življenje organiziralo seminar z naslovom»mladostnik in ljubezen«, namenjen strokovnim delavcem v zdravstvu, izobraževanju in vzgoji. Z vsebinami želijo pomagati učiteljicam / učiteljem, da bodo vsebine spolne vzgoje lažje vključevale / i v življenje in delo na šoli. Seznanjeni bodo o 14
spolnem razvoju puberteti in značilnosti mladostnika, pomenu spolne vzgoje in značilnosti spolnega vedenja, SPO, spolnem nasilju in oblikah spolnega nasilja ter deležni učne ure za življenje spolna vzgoja je pot. Predavateljice / predavatelji, ki vodijo usposabljanje, so strokovne zdravstvene delavke, zdravnice / zdravniki in diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki. Celotnemu programu je namenjenih osem šolskih ur, ki so razdeljene po presoji učiteljic / učiteljev, dve uri programa pa je namenjenih tudi izvajanju v Šoli za življenje za osmošolce. Na usposabljanju poudarjajo, da je vloga učiteljic pri spolni vzgoji ta, da se otroci o spolnosti odkrito pogovarjajo, zato naj bi si učiteljice vzele čas za pogovore z otroki (Cencelj, 2007). Šola je mladostniku drugi dom. ZRSŠ spolno vzgojo v učni načrt vključuje na medpredmetnem področju in tako naj bi vplivali na raven znanja in veščin, sposobnosti mladih za samonadzor, kakovost komunikacije in medsebojnih odnosov. Medpredmetne vsebine spolne vzgoje ZRSŠ zajemajo: medsebojne odnose, odraščanje, načrtovanje družine, varno izbiro za odgovorno spolnost, različne oblike spolnega vedenja, tvegano spolno vedenje, spolno prenosljive okužbe, spodbujanje odgovornega vedenja, možnost odločanja reči ne, strokovno pomoč (Vloga šole, 2010). Na področju vzgoje za zdravo spolnost so se kot uspešni izkazali programi, ki spodbujajo humane odnose in enakopravnost med spoloma, spoštujejo različnost, načrtno usmerjajo spolno aktivnost mladostnikov v zdravo spolnost, vendar ne z ustrahovanjem in prepovedmi, pač pa s pogovori o konkretnih situacijah. Z aktivnostmi promocije spolnega zdravja, ki so usmerjene v vzgojo in izobraževanje, ne bomo dosegli samo manj tveganega spolnega vedenja mladostnikov, temveč tudi zvišali stopnjo rodnega zdravja prebivalcev. Z izobraževanji s področja zdrave spolnosti lahko pomembno izboljšamo zdravstveno 15
osveščenost in odgovornost mladih za spolno in rodno zdravje ter spodbudimo oblikovanje zdravju podpornega okolja (Hafner, 2011). Na nekaterih osnovnih šolah v Sloveniji npr. v Kranju, izvajajo program z naslovom»spolnost mladostnikov«, ki je namenjen devetim razredom osnovne šole. Ta program zagotavlja enotne informacije v zvezi s spolnostjo, s poudarkom na preprečevanju prezgodnjih spolnih odnosov in mladostniške nosečnosti ter spodbujanju humanih medosebnih odnosov. Za programe so se odločili, ker so zgolj nekatere vsebine spolne vzgoje vključene kot medpredmetno kurikularno področje. Mladi se tako le pri pouku biologije seznanijo z zgradbo in delovanjem spolnih organov (Hafner, 2011). 4.4 Vloga šolske medicinske sestre pri spolni vzgoji Ni treba, da se diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki dodatno izobražujejo na področju spolnosti. Dovolj je, da se zavedajo povezanosti zdravja, bolezni in spolnosti ter, da znajo mladostnike pravilno informirati in jim svetovati o spolnosti in spolnem zdravju ter s tem odstranjevati razne mite. Zelo pomembno je, da mladostnike prepričajo, da je pogovor o spolnosti pomemben del njihovega življenja. Diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki si prizadevajo doseči cilj spolne vzgoje, ki naj bi bil razvoj stabilne osebnosti, spodobnega zdravega ljubezenskega, spolnega in zakonskega življenja, ki najde v razmerju med spoloma resnično življenjsko srečo ter vzdržuje spolno zdravje (Skoberne, 2004). Vloge in obveznosti šolske medicinske sestre vključujejo mrežo aktivnosti, ki pomembno prispevajo k razvoju in blagostanju šolskih otrok in mladostnikov (Torkar in sod., 2013). Naloge šolske medicinske sestre v tujini: izvaja storitve primarnega zdravstvenega varstva, vključuje se v šolski tim in izvaja izobraževanje s področja zdravja, zastopa učenca pri pogovorih s starši, učitelji ali zdravstvenimi delavci, v šoli izvaja negovalne intervencije in opravlja presejalne preglede (Krause-Parello in Samms, 2010). 16
Poklic šolske medicinske sestre bi za naš prostor pomenil nov pristop. Ponekod v Sloveniji se diplomirane medicinske sestre / diplomirane zdravstvenike vključujejo v šolo z izvajanjem programirane zdravstvene vzgoje, toda tradicionalno se širši obseg del in nalog s področja zdravstvene nege šolskih otrok in mladostnikov v okviru primarnega zdravstvenega varstva izvaja v zdravstvenem domu. Zdravstvenih storitev v šolskem prostoru medicinska sestra ne opravlja (Torkar in sod., 2013). Avtorici Koprivnikar in Pucelj (2010) ugotavljata, da točnega podatka o tem, koliko diplomiranih medicinskih sester / diplomiranih zdravstvenikov v Sloveniji izvaja spolno vzgojo, (iz opravljeni ur v osnovnih šolah) nimamo. Iz podatkov o nosilcih zdravstvene vzgoje namreč ni možno razbrati, koliko časa ali kadrov se nameni zdravstveni vzgoji, vendar pa naj bi po predpisanem programu ZRSŠ (2012) predmet zdravstvene vzgoje, v katero sodi tudi spolna vzgoja, obsegal osem šolskih ur. Za diplomirane medicinske sestre / diplomirane zdravstvenike, ki izvajajo zdravstveno vzgojo za otroke in mladostnike, normativi niso določeni. V šolskem obdobju»pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni«predvideva skupinsko programirano zdravstveno vzgojo v dispanzerju ali na šoli, izjema so mladi, ki v starosti 18 let niso več vključeni v redno šolanje. Poleg učencev so ciljna skupina tudi pedagogi / pedagoginje in starši (Torkar in sod., 2013). V Sloveniji»Zakon o osnovni šoli«osnovnim šolam nalaga sodelovanje z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, pri rednih sistematičnih zdravstvenih pregledih v času šolanja in pri cepljenjih (Zakon o osnovni šoli, 2006). Diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki se kontinuirano vključujejo v spolno vzgojo otrok na preventivnih pregledih, in sicer na sistematskih pregledih v osnovni šoli, ki se izvajajo v 1., 3., 6. in 8. razredu osnovne šole, ter v 1. in 3. letniku srednje šole. V drugih razredih in letnikih, ki niso navedeni sistematski pregledi niso obvezni. Njihov namen ni zdraviti, ampak gre za preventivne zdravstvene preglede, kjer zdravnice / zdravniki ugotavljajo oz. odkrivajo zgodnja bolezenska stanja. Osnovnošolcem prvič predavajo spolno vzgojo skupaj še s tematikama o zdravi prehrani in pomenu gibanja v 6. 17
razredu osnovne šole. V 8. razredu osnovne šole dobijo osnovnošolci več informaciji o puberteti, v 9. razredu pa osnovne informacije o kontracepciji, spolno prenosljivih boleznih ter spolnem vedenju. V tem obdobju so mladostniki najbolj potrebni ustreznih informacij, saj že razmišljajo o spolnosti. Dejstvo pa je, da se diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki s svojim preventivnim delom v šolah in medijih zelo malo pojavljajo (Nerat, 2005). Ameriška nacionalna zveza šolskih medicinskih sester (National association of school nurses NASN) šolsko zdravstveno nego opredeljuje kot specialna znanja, ki pospešujejo blaginjo, učni uspeh, vseživljenjski uspeh in zdravje učencev (Magalnick in Mazyck, 2008). Vloga šolske medicinske sestre v Angliji vključuje številne ključne elemente, vključno s promocijo zdravja. Vsi programi spolne vzgoje obravnavajo puberteto, nosečnost, materinstvo in SPO. Dve tretjini programov obravnavata tudi preprečevanje nosečnosti. Spolno zdravje je obravnavano kot sestavni vidik te vloge. Šolske medicinske sestre pa sodelujejo pri poučevanju o spolnosti. Število šol, v katerih poučujejo spolno vzgojo, se povečuje (Hayter et al., 2008). 5 KURIKULUM ZA OSNOVNE ŠOLE Po raziskavi NIJZ si 60 % osnovnošolcev želi, da bi imeli več ur spolne vzgoje prav v šoli in da bi o tej temi predavali zdravstveni delavci. Trenutno je na slovenskih šolah spolna vzgoja v učni program vključena različno: pri predmetu biologija, razrednih urah ali pa kot samostojno predavanje (Žalar in Leskovšek, 2013). Goldman (2011) opozarja na pomanjkljivo usposobljenost učiteljev / učiteljic. Navaja, da ima le malo učiteljev / učiteljic teoretično osnovo in sposobnost za poučevanje teh vsebin. 18
5.1 Spolna vzgoja v povezavi z biologijo V učnem načrtu je pri biologiji človeka ena tema namenjena spolovilom in razmnoževanju. Dodatne vsebine, ki jih šola s področja vzgoje za zdravo spolnost lahko ponudi učencem, pa so izbira posamezne šole. Običajno si pomagajo z zdravstvenimi delavci. Vsaka šola se sama odloča glede oseb, ki bodo izvajale te vsebine, kaj vse bo vključeno v vsebino in kolikšen bo obseg programa (Hafner, 2011). Učiteljice / učitelji strokovno avtonomno načrtujejo povezave vsebinskih sklopov. Priprava na pouk poleg medpredmetnega povezovanja vključuje tudi povezovanje bioloških konceptov z uporabo biološke znanosti v življenju in različnih dejavnostih. Medpredmetno povezovanje je usmerjeno na uporabo predznanja iz drugih predmetov pri raziskovanju in razumevanju bioloških konceptov ter izbranih kompleksnih problemov. Pri povezovanju z drugimi predmeti so vključeni še uporaba in razvijanje različnih spretnosti in veščin (procesnih ciljev) ter obravnava vertikalnih in horizontalnih medpredmetnih področij (okoljska vzgoja, vzgoja za zdravje spolna vzgoja, kulturna vzgoja) (Ministrstvo, 2011). Kurikulum oz. učni načrt spolne vzgoje za osnovne šole ni opredeljen, je pa omenjen le pri pouku biologije. ZRSŠ (2011) je izdalo učni načrt za predmet biologija, kar je prikazano v tabeli 2, ki v sklopu»vzgoja za zdravje«zajema tudi temo o spolni vzgoji. Za predavanje glede teme se odloči učiteljica sama. Ali bo predavanje izvedla diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik pa se odloči vodstvo šole, v tem primeru ravnatelj / ravnateljica. 19
Tabela 2: Učni načrt (Ministrstvo, 2013) BIOLOGIJA RAZRED 8. razred UČNI NAČRT - spoznavanje celice, - osnove dedovanja, - zgradba in delovanje človeka, - spolovilo in razmnoževanje (učence seznanijo o puberteti, odraščanju ter telesnih spremembah, odnosih med spoloma in tveganemu spolnemu vedenju). 9. razred - koncepti evolucije, - razvrščanje organizmov in biotska pestrost, - posledice človekovih posegov v ekosisteme, - vzgoja za zdravje ( učence seznanijo z metodami kontracepcije, spolno prenosljivimi okužbami in spolnim nasiljem). Vsebine spolne vzgoje se v slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih programih izvajajo v okviru programa vzgoje za zdravje, ki je v srednji šoli v predmetnik vključena kot obvezna izbirna vsebina srednji šoli, v osnovni šoli pa je vključena v predmet biologija. Program podpira celostno naravnanost šole k zdravju kot vrednoti, vključuje didaktičnometodična priporočila in opredeljuje organizacijske oblike izvajanja. Organizacija izvedbe je prepuščena ravnateljem oz. organizacijsko-pedagoškim vodjem šole. Za organizacijo in uspešno izvedbo vzgoje za zdravje in tudi spolne vzgoje, je treba poznati in upoštevati ciljno populacijo. Dosedanje raziskave med slovenskimi osnovnošolci večinoma vključujejo vprašanja, ki se nanašajo na s spolnostjo povezano obnašanje mladostnikov, treba pa je poznati tudi njihova stališča (Žalar in Leskovšek, 2013). 20
V aprilu 2009 je NIJZ, območna enota Kranj, opravil telefonske razgovore s svetovalkami (oz. svetovalci) osnovnih in srednjih šol na Gorenjskem. Vseh osnovnih šol na Gorenjskem je 38 (od tega štiri s prilagojenim programom), srednjih šol pa 14. Na dvanajstih šolah učenci obravnavajo temo z naslovom»vzgoja za zdravo spolnost«pri predmetu biologija. Vsebine podajajo učiteljice biologije, na treh šolah pa dodatno še šolska pedagoginja / šolski pedagog v okviru etike oz. drugih ur. Na 22 šolah (dveh tretjinah vseh rednih osnovnih šol na Gorenjskem) vzgojo za zdravo spolnost izvajajo zdravstveni delavci (Rdeči križ 9 šol, NIJZ, območna enota Kranj 10 šol, ginekologinje / i 1 šola, Društvo Oaza 1 šola, drugi 1 šola). Šole vsebine izvajajo v sklopu naravoslovnih dni oz. razrednih ur ali ur biologije. V vseh štirih šolah s prilagojenim programom so učenci deležni vzgoje za zdravo spolnost v okviru vsebin, ki jih podajajo učitelji / učiteljice in zdravstveni delavci. (Rdeči križ, NIJZ, območna enota Kranj, zdravnik /ci pediater / inja in ginekolog / inja, zunanja defektolog / inja (Hafner, 2011). V srednji šoli pa potekajo preventivne vsebine v okviru predmeta zdravstvena vzgoja, ki je obvezni izbirni predmet, ali v okviru interesnih dejavnosti oz. t. i. odprtega kurikula (Hafner in sod., 2011). Razlogi za neizvajanje dodatnih programov s področja vzgoje za zdravo spolnost v osnovnih šolah so: organizacija pouka (ni»prostih«ur), z vsebinami so učenci seznanjeni že pri predmetu biologija, nezainteresiranost vodstva oz. staršev za tovrstne vsebine, pomanjkanje finančnih sredstev (Hafner in sod., 2011). Nekatere svetovalne delavke navajajo, da so v okviru biologije pogosto v ospredju druge vsebine, za spolovila in razmnoževanje pa včasih zmanjka časa. Za obravnavanje vsebin spolne vzgoje je dobro, da na šolo prihajajo zdravstveni delavci. Leta 2009 je bila spolnost tema v okviru otroškega parlamenta, kar je zelo pozitivno. Nujno potrebno je izvajati vsebine s področja spolnosti že v 8. razredu in potem v 1. in 2. letniku srednje šole. Te vsebine so nujno potrebne, sploh v tistih srednješolskih programih, kjer ni biologije ali naravoslovja (Hafner in sod., 2011). 21
6 NAMEN Namen diplomskega dela je ugotoviti, kolikšen obseg ur je namenjen podajanju znanja in veščin glede spolne vzgoje, ki zajema kontracepcijo, tvegano spolno vedenje, spolno prenosljive okužbe in medsebojne odnose. Cilj je ugotoviti, ali je spolna vzgoja v izobraževalni sistem vključena medpredmetno ali kot samostojen predmet. Nadalje želimo ugotoviti, kdo vodi učno uro spolne vzgoje v osnovnih šolah ter kakšne naloge opravlja diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik pri poučevanju teh vsebin. S presečno raziskavo in anketnim vprašalnikom, ki vključuje informativno zloženko smo ugotavljali, ali bo le ta uporabna v praksi ter ali bo primerjava med 8. in 9. razredom pokazala razlike med razredom glede na določene kriterije v informativni zloženki. 22
7 METODE DELA Uporabljena je bila opisna metoda dela s pregledom in kritično analizo literature. Literaturo smo iskali s pomočjo vzajemne bibliografsko kataložne baze podatkov COBIB.SI v knjižnici Zdravstvene fakultete, Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana in s pomočjo podatkovnih baz CINAHL, Medline in ERIC. V diplomsko delo je zajetih 34 enot literature in 6 virov. Vsebinski kriterij je bil, da delo obravnava seznanjenost z metodami kontracepcije, spolno vzgojo, šolske medicinske sestre in kurikulum v slovenskih osnovnih šolah. Opravljena je bila presečna raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja. Izbrali smo jo zaradi aktivnosti sodelujočih pri informativni zloženki. Raziskava je bila izvedena zaradi predhodnih pogovorov z učenci na temo spolnosti. Odgovori so nakazovali na slabo seznanjenost z metodami kontracepcije ter spolnem vedenju osnovnošolcev osmih in devetih razredov osnovne šole. Vzorec je zajemal 80 učencev vseh štirih oddelkov zadnjih dveh razredov 8. a (20 učencev), 8. b (21 učencev), 9. a (19 učencev), 9. b (20 učencev), ter učiteljico biologije. Izdelali smo informativno zloženko z naslovom»spolna vzgoja in vodnik za kontracepcijo«. Informativna zloženka je sestavljena iz dveh delov, in sicer je prvi del posvečen spolni vzgoji, v drugem delu pa so v tabeli predstavljene metode kontracepcije. Za informativno zloženko smo določili kriterije, ki so jih učenci ocenili s pomočjo polstrukturiranega vprašalnika s petimi vprašanji, mnenje o rezultatih presečne raziskave pa je podala učiteljica biologije. 7.1 Raziskovalna metoda Podatke v presečni raziskavi smo dobili s pomočjo kvalitativnih tehnik, ki vključujejo intervju (prikazan v prilogi 13.2) pogovor z učenci in učiteljico z vnaprej pripravljenimi vprašanji), anketni vprašalnik o informativni zloženki (v prilogi 13.3) ter rezultati vprašalnika (v tabelah 4, 5, 6,). Za intervju smo napovedali temo (spolna vzgoja in metode kontracepcije), postavili splošna in posredna vprašanja (kje so dobili prve informacije glede spolnosti?), dodatna vprašanja (kakšne so slabosti ter prednosti kontracepcije, naštejte več kot tri kontracepcijska sredstva ter katera področja vključuje spolna vzgoja?). 23
Intervju smo izvedli z malo manj kot polovica učencev vseh štirih oddelkov. Intervju ter izpolnjevanje anketnega vprašalnika z učenci in učiteljico biologije je potekal 20. 5. 2014 na osnovni šoli v Borovnici. Na osnovi pregleda in analize literature smo izdelali informativno zloženko, ki smo jo učencem predstavili, jim jo razdelili in njeno uporabnost preverili s pomočjo anketnega vprašalnika. Informativno zloženko smo v vseh štirih oddelkih predstavljali po 10 minut. Odgovori, za katere so imeli na voljo 14 dni, so bili anonimni, vendar ločeni po oddelkih. Naloga učencev je bila, da informativno zloženko preberejo in obkrožijo odgovore glede na podane kriterije, ki so bili razumevanje besedila, barvna usklajenost, slikovni material, zahtevnost zloženke, na novo pridobljeno znanje. Za izvedbo raziskave smo pridobili dovoljenje (priloga 13.4) ravnatelja osnovne šole, ki je dovolil predstavitev informativne zloženke (v prilogi 13.1) v 8. in 9. razredu in izvedbo intervjujev. S tem so se strinjale tudi učiteljice vseh štirih oddelkov. 24
9 REZULTATI V tabelah so predstavljeni odgovori učencev. Tako bo za vsak kriterij posebej vidno, kako so bili zadovoljni z informativno zloženko. Sodelovalo je 80 učencev (8. a, 8. b in 9. a, 9. b), v 8. a in 8. b je bilo 41 učencev (tabela 4), v 9. a in 9. b pa 39 učencev (tabela 5). Veljavni so bili vsi anketni vprašalniki. Mnenje glede rezultatov je podala tudi učiteljica biologije. Tabela 3: Rezultati osmih razredov Podani kriteriji Razumevanje besedila, Ocena odgovora 13 učencev glede razumevanja besedila odgovarja z zelo primerno, 20 učencev primerno, slabo 8 učencev. Barvna usklajenost, 23 učencev glede barvne usklajenosti odgovarja z zelo primerno, 12 učencev s primerno ter s slabo 6 učencev. Slikovni material, Zahtevnost zloženke, Ali ste iz napisanega v informativni zloženki izvedeli kaj novega? 28 učencev glede slikovnega materiala odgovarja z zelo primerno, 10 učencev s primerno, za slab slikovni material so se odločili 3 učenci. 40 učencev glede zahtevnosti zloženke odgovarja z zelo primerno, 1 učenec s primerno. 37 učencev je izvedelo veliko novega, le 4 učenci so odgovorili z ne. 25
Tabela 4: Rezultati devetih razredov Podani kriteriji Razumevanje besedila, Ocena odgovora 39 učencev glede razumevanja besedila odgovarja z zelo primerno, nobeden učenec/ka ne odgovarja z primerno in slabo. Barvna usklajenost, 26 učencev glede barvne usklajenosti odgovarja z zelo primerno, 9 učencev s primerno ter s slabo 4 učenci. Slikovni material, Zahtevnost zloženke, Ali ste iz napisanega v informativni zloženki izvedeli kaj novega? 37 učencev glede slikovnega materiala odgovarja z zelo primerno, 2 učenca s primerno, za slab slikovni material se ni odločil nobeden učenec/ka. 37 učencev glede zahtevnosti zloženke odgovarja z zelo primerno, 2 učenca s primerno za slabo se ni odločil nobeden učenec/ka. 38 učencev je izvedelo veliko novega le 1 učenec je odgovoril z ne. 26
Tabela 5: Rezultati 8. in 9. razreda Podani kriteriji Razumevanje besedila, Ocena odgovora 52 učencev glede razumevanja besedila odgovarja z zelo primerno, 20 učencev s primerno, slabo razumevanje pa je navedlo 8 učencev. Barvna usklajenost, 49 učencev glede barvne usklajenosti odgovarja z zelo primerno, 21 učencev s primerno, s slabo 10 učencev. Slikovni material, Zahtevnost zloženke, Ali ste iz napisanega v informativni zloženki izvedeli kaj novega? 65 učencev glede slikovnega materiala odgovarja z zelo primerno, 12 učencev s primerno, za slab slikovni material so se odločili 3 učenci. 77 učencev glede zahtevnosti zloženke odgovarja z zelo primerno, 3 učenci s primerno za slabo se ni odločil nobeden učenec/ka. 75 učencev je izvedelo veliko novega le 5 učencev je odgovorilo z ne. Rezultati intervjuja z učenci so pokazali zelo slabo seznanjenost s kontracepcijo ter spolno vzgojo, kajti učenci niso znali našteti več kot tri kontracepcijska sredstva, niso vedeli, katera področja zajema spolna vzgoja, našteti vsaj nekaj slabosti / prednosti kontracepcije, niso vedeli, kako vizualno izgledajo določena kontracepcijska sredstva, in kaj vključuje spolna vzgoja. 27
Mnenje intervjuvane učiteljice biologije o rezultatih informativne zloženke ter o predhodnem pogovoru z učenci je bilo, da je zelo pomembno, da učence še naprej oziroma še bolj spodbujajo k zdravi in varni spolnosti. Meni, da bolj ko se učenci pogovarjajo o spolnosti, bolj je premišljen prvi spolni odnos, do katerega posledično tudi kasneje pride. Prizna, da v osnovni šoli ne dajejo velikega poudarka tem vsebinam, in tudi ne predavajo tako podrobno o metodah kontracepcije, kot so bile opisane v informativni zloženki. O rezultatih učencev o poznavanju kontracepcijskih metod vsekakor ni bila zadovoljna. Povedala je, da bo v predavanje o spolnosti pri biologiji vključila tudi našo informativno zloženko, kajti odgovor na zastavljeno vprašanje (Ali ste iz napisanega v informativni zloženki izvedeli kaj novega?) jo je negativno presenetil (velika večina učencev je odgovorila z da). Podpira uvedbo šolske medicinske sestre v šolski prostor za področje spolne vzgoje. Kot učiteljica biologije včasih ne ve, ali jim podaja informacije na pravi način in mora zaradi tega vložiti veliko več truda. 28
10 RAZPRAVA Dobljeni rezultat, ki je bil podan s kriterijem Ali ste iz napisanega v informativni zloženki izvedeli kaj novega? je skoraj vseh 80 učencev odgovorilo z pritrdilno, kar pomeni, da starši in učitelji mladostnike slabo informirajo o kontracepciji in spolni vzgoji. Pričakovali smo, da bo pri tem kriteriju manj učencev odgovorilo pritrdilno, kajti to, da je več kot polovica učencev izbralo odgovor da, pomeni, da so zelo slabo seznanjeni s spolno vzgojo in to vsekakor ni dober rezultat. Podatke smo naknadno poslali tudi učiteljici za biologijo, ki je dejala, da na metode kontracepcije ne dajejo veliko poudarka in, da je verjetno tudi zaradi tega takšen rezultat. Predlagamo, da je treba bolj podrobno predavati o metodah kontracepcije ter o spolni vzgoji nasploh. Ni dovolj, da mladostnikom povemo samo za tri vrste kontracepcije, temveč za vse, ki so na voljo, ker bodo le tako imeli pregled nad vsem, in se bodo tako lahko odločili, kar je najbolje zanje. Najprej jih moramo seznaniti z osnovami, nato pa s podrobnostmi in napredek bo večji. Menimo, da je to glavna napaka pri poučevanju spolne vzgoje. Pri kriteriju o razumevanju besedila v informativni zloženki smo dobili podatek, da so v 9. razredu popolnoma razumeli, kar je bilo napisano, v 8. razredu pa je manj kot polovica učencev pomanjkljivo razumela napisano besedilo. Učiteljica je pojasnila, da temo kontracepcija obravnavajo v 9. razredu pri predmetu biologija, zato učencem 8. razreda tematika ni tako znana, in so zato tudi pomanjkljivo seznanjeni. Učiteljica je tudi menila, da so metode kontracepcije preveč podrobno opisane. Naše mnenje pa je, da so metode kontracepcije zelo dobro opisane tako v informativni zloženki kot tudi v literaturi, kajti že programa»o vama«in»o tebi«zelo podrobno in nazorno predstavljata metode kontracepcije in spolno prenosljive okužbe. Bolje je vedeti več kot premalo. Pri kriteriju o barvni usklajenosti se tako v 8. kot v 9. razredu niso vsi strinjali z izbiro barv. usklajenostjo. Po pogovorih opravljenih pred izpolnjevanjem vprašalnika, sklepamo, da je bila zloženka preveč pisana. Dekleta so povedala, da rožnata barva izgublja pomen, da zaznamuje ženski spol in, da bi bila bolj primerna barva rdeča ali vijolična. Fantje so se strinjali s trditvijo deklet. S slikovnim materialom v 8. razredu niso bili tako zadovoljni kot v 9. razredu. Pri tem kriteriju smo pri nekaterih učencih dobili še dopisano, da bi glede na napisano besedilo 29
morali vključiti več slikovnega materiala za ponazoritev. Tudi učiteljica je podala svoje mnenje in sicer da je od 6. do 8. razreda treba učencem določene stvari večkrat prikazati tudi slikovno za lažjo predstavo (sestava maternice, jajčnikov, penisa). Treba je poudariti, da si s slikovnim gradivom tudi lažje zapomnijo določeno stvar in jo lažje interpretirajo. Desilets in Dickerson (2009) glede slikovnega materiala navajata, da je zelo dobro, če uporabimo slikovni material, ker ponazarja včasih težko razumljivo besedilo oz., da si ob slikovnem materialu lažje predstavljamo napisano besedilo npr. (opis diafragme naj bogati tudi slika diafragme), kar smo uporabili tudi v informativni zloženki. Za oblikovanje slikovnega materiala pa lahko uporabimo različne programe, ki omogočajo še dodatne izboljšave glede barve, zatemnitve, povezave z drugim slikovnim materialom, kar omogoča bolj plastičen prikaz. Kriterij zahtevnost zloženke je bil v obeh razredih ocenjen kot zelo primeren, kar nakazuje, da, je besedilo tekstovno dobro napisano, da se oba dela informativne zloženke dopolnjujeta, da je napisano besedilo po pregledu ginekologinje lahko uporabno v praksi in, da je zahtevnost celotne zloženke primerna za osnovnošolce. Informativna zloženka je bila učiteljici zelo všeč po izgledu ter tudi po uporabnosti. Zato se je z ravnateljem dogovorila, informativno zloženko uporabi pri učni uri biologije v 9. razredu osnovne šole, ko učencem predava o spolni vzgoji. Namen in cilj sta tako dosežena. Zanimalo nas je, kdo osnovnošolcem predava učne vsebine spolne vzgoje in koliko ur je temu namenjeno. Glede na aktualnost teme spolna vzgoja smo se prepričali, da večina osnovnošolcev dobi prve prave informacije s področja razvoja v 6. razredu, glede kontracepcije, in spolno prenosljivih okužb pa v 8. in 9. razredu osnovne šole. V pogovoru z učiteljico biologije smo izvedeli, da so tej temi v osnovni šoli namenjene tri šolske ure in sicer dve uri pri predmetu biologija ter ena šolska ura v Šoli za življenje za osmošolce. Menimo, da bi moralo biti spolni vzgoji namenjenih več ur ali pa bi jo morali uvrstiti med obvezne izbirne predmete. ZRSŠ (2012) navaja, da naj bi bilo tej temi namenjenih osem šolskih ur. Menimo, da predmet spolna vzgoja ni potreben je pa prav, da se pri določenem predmetu (biologija) pove kaj več in bolj podrobno oz. naj bo to del snovi. Po ugotovitvah SZO (2010) je zdravstvena vzgoja, ki vključuje vsebine spolne vzgoje, najpomembnejši dejavnik za bolj zdrav človekov jutri. Da bi se spolna vzgoja v slovenske osnovne šole 30
vključila kot samostojen predmet se zavzema veliko slovenskih strokovnjakov / inj, med katerimi so zdravnice / zdravniki, diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki in socialni pedagogi / inje. Menijo, da bi s programirano spolno vzgojo v osnovni šoli vplivali na raven znanja in veščin, na sposobnosti mladih za samonadzor, kakovost komunikacije in medsebojnih odnosov, ter tudi na oblikovanje zdravih prepričanj, ki jih mladi potrebujejo, da bodo lahko osveščeno in odgovorno odločali o svojem spolnem življenju (Vloga šole, 2010). Po pregledu učnega načrta pri predmetu biologija za 8. in 9. razrede osnovnih šol opazimo, da se največ ukvarjajo s ključnimi spolnimi temami prav v teh dveh razredih, ko so osnovnošolci zrelejši. Učni načrt tako zajema vsaj nekaj pomembnih vidikov spolnosti, kot so razmnoževanje in spolovila, tvegano spolno vedenje in spolno nasilje, seznanijo jih z zgradbo telesa, odnosih med spoloma, metodah kontracepcije in spolno prenosljivih okužbah. Učitelji / ce menijo, da je pomembno sodelovanje z zdravstvenimi delavci na različnih področjih. Poudarjajo, da bi bilo smiselno otrokom pojasniti tudi moralni vidik in odgovornost za življenje. Menimo, da ima mladina danes pomanjkljiva moralna načela, nizko raven spoštovanja do sovrstnikov, ter čedalje manj podpore in zaupanja staršev. Vse to nakazuje na slabo komunikacijo v družinskem krogu, prav tako pa tudi med sovrstniki. To smo opazili tudi pri pogovorih z osnovnošolci pri predstavitvi informativne zloženke, ko smo se pogovarjali o odnosih s starši, o odkritosti in zaupanju med njimi in starši. Malo manj kot polovica učencev je trdila, da je njihov odnos s starši slab, da se skorajda ne vidijo, se ne pogovarjajo, ker za to ne najdejo časa oz. le malokdaj najdejo skupni čas za pogovor, ki bi moral biti vsakodnevni. Ko starši, učitelji / ce in zdravstveni delavci govorimo o vzgoji, moramo imeti pred očmi nenehno vključevanje otroka in mladostnika v življenje. Odločitev za spolno življenje je odgovorno dejanje in idealno bi bilo, če bi se mladi nanj pripravili z znanjem - med drugim tudi z znanjem o zaščiti s kontracepcijo pred neželeno nosečnostjo in varovanjem pred SPO, tako, da bi bili sposobni preprečiti posledice za zdravje (Pinter, 2008). Zwane (2004) navaja, da je med mladostniki v ZDA hormonska kontracepcija v kombinaciji s kondomi najbolj učinkovita metoda za preprečevanje neželene nosečnosti in 31
spolno prenosljivih okužb. To pa predvsem zato, ker so vrednosti snovi v kontracepcijskih tabletkah v manjših odmerkih in so zato bolj varne za mladostnike. V Sloveniji pa je najbolj učinkovita ter uporabna kontracepcijska metoda kondom, kar navaja 65 % mladostnikov, takoj za tem pa hormonska kontracepcija s 34 % (Pinter in Grebenc, 2010). V ZDA imajo predmet spolna vzgoja vključen že v 5. razredu osnovne šole. Ker so mladostniki na splošno zelo dobro informirani o spolni vzgoji v tem času ta tema ni več tabu, saj se o telesu pogovarjajo že v vrtcu tako, in tako tudi tam dobijo nek oris spolnosti primeren njihovi starosti. V ZDA so mladostniki spolno aktivni že od 12. do 14. leta starosti naprej (Hayter et.al., 2008). Prav tukaj opazimo razliko v primerjavi s Slovenijo. Pri nas se spolna aktivnost začne pri 15. do 17. letu starosti (Pinter in Grebenc, 2010). Ugotovili smo, da v Sloveniji učno uro spolne vzgoje izvajajo učiteljice biologije. Pomagajo si z raznimi brošurami in programi, ki zajemajo spolno vzgojo program»o vama«,»o tebi«,»spolnost mladostnikov«. Do svojega znanja o spolnih temah je učiteljica / učitelj precej kritična / en, saj meni, da bi določene teme morali otrokom predavati zdravstveni delavci, ker je pedagoški proces tako bistveno bogatejši, saj se zdravstveni delavci s tem redno srečujejo v praksi. Predvsem pri temah, kot so kontracepcija, nosečnost, splav in spolno prenosljive bolezni, je učiteljica / učitelj izrazil / a željo po zdravstvenih delavcih, ker le ti lahko razložijo vsebine spolne vzgoje s pomočjo raznih primerov, lahko pripeljejo s seboj nekoga s konkretnimi izkušnjami ali pa izhajajo iz lastnih izkušenj. Torkar in sodelavci (2013) navajajo, da je spolna vzgoja del splošne vzgoje, predvsem zdravstvene vzgoje, ki je za mladostnika zelo pomembna. Predvsem diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki se moramo zavedati svoje vloge pri posredovanju vsebin spolne vzgoje. Pri tem so nam v pomoč tudi smernice za rabo kontracepcije, ki jo je leta 2011 izdelalo društvo Slovenskih ginekologov in porodničarjev. Po raziskavi, ki je bila izvedena v slovenskih šolah, navajajo, da si učitelji želijo sodelovanja diplomiranih medicinskih sester / diplomiranih zdravstvenikov na šoli, vendar se še ne ve, kdaj bodo pod nazivom šolska medicinska sestra vključene v šolsko okolje. Deloma se ponekod v Sloveniji vključujejo v šolo, vendar le na področju programirane zdravstvene nege in na sistematskih pregledih. 32
Prepričani smo, da lahko s svojim pozitivnim odnosom zdravstveni delavci, starši in učitelji / ce pripomorejo k osebnostnemu zorenju mladostnikov, in le tako lahko prikažejo spolnost v pravi luči. Pričujoča raziskava je lahko osnova za bolj poglobljeno raziskovanje tematike na tem področju v prihodnje. Smiselno je razmisliti tudi o poenoteni vključitvi diplomirane medicinske sestre / diplomiranih zdravstvenikov v šolski prostor, ne samo ob privolitvi ravnatelja / ice osnovne šole. Ena od možnosti je lahko tudi ta, da bi predavanje spolne vzgoje ob nekem dodatnem izobraževanju izvajale tudi patronažne medicinske sestre, ki se prav tako srečujejo z otroki. Pri raziskavi smo se omejili glede na ciljno skupino in, smo zajeli le štiri oddelke zadnjih dveh razredov osnovne šole, ne pa celotne višje stopnje osnovne šole, ker bi se s predstavitvami informativne zloženke težko uskladili. 33
11 SKLEP Spolna vzgoja je pomembna in se začne že zgodaj v otroštvu, ali bolje, od rojstva dalje. Mladostniki imajo v današnjem času drugačen odnos do sebe oz. do svojega telesa in spolnosti kot prejšnje generacije. Vsa dejanja o spolnosti prikazujejo mediji, časopisi, revije, zato spolnost za mladostnike ni več nobena skrivnost. Z izdelano informativno zloženko se bodo učenci prej seznanili z vsem obstoječimi metodami kontracepcije, obenem pa si bodo napisano tudi lažje predstavljali. Ugotovili smo, da je bila za osnovnošolce informativna zloženka neka novost, ki jim bo koristila v nadaljnjem življenju ter bo od sedaj naprej vključena kot informativna literatura za 9. razred osnovne šole, v kateri je presečna raziskava tudi potekala. Prvi spolni odnos je prvi intimni telesni stik in največja prelomnica v življenju. Ker pa ta zadeva oba spola, so mladostniki pri tem še bolj vznemirjeni in sramežljivi. Menimo, da je pri vsem tem zelo pomembna čustvena zrelost posameznika, ker se tako lažje in varneje spusti v prvi spolni odnos. Starše, učitelje / ice in zdravstvene delavce bi morali poučiti o spolni vzgoji, jih seznaniti vsaj z nekaterimi osnovnimi znanji, da bi jih tudi sami lažje predstavili in prenašali na svoje otroke in učence. Menimo, da bi bila rešitev tudi preoblikovanje programa spolne vzgoje v osnovni šoli. Treba bi bilo zvišati raven znanja, kakovost komunikacije in medosebnih odnosov, ki jih mladi potrebujejo za ozaveščeno in odgovorno odločanje v svojem spolnem življenju. Najbolj primerna bi bila uvedba šolskih medicinskih sester v slovenski prostor. Nekatere države v Evropi in drugod po svetu imajo že dolgo tradicijo delovanja šolskih medicinskih sester na šolah. Tradicija in praksa pri nas pa je, da za šolske otroke skrbijo zdravstveni delavci, locirani v zdravstvenem domu, kjer izvajajo preventivne in kurativne dejavnosti. 34
12 LITERATURA Bajt M, Gorenc M (2007). Spolno vedenje. V: Jeriček H, Lavtar D, Pokrajcac T. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju: HBSC. Ljubljana IVZRS, 173 82. Belović B, Fujs A, Kranjc Nikolić T (2007). Ocena potrebe po dodatnem ciljanem izobraževanju srednješolcev v Pomurju o spolnosti. Murska Sobota: Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, 5. Biro FM, Dorn LD (2005). Puberty and adolescent sexuality. Pediatr Ann 34(10):777 84. Bočaj T (2011). Vloga medicinske sestre pri spolni vzgoji otroka in mladostnika. V: Zbornik predavanj Zdrav otrok in mladostnik cilj medicinske sestre v pediatriji in najpogostejši problemi v primarnem zdravstvenem varstvu, Rogaška Slatina, 25. 26. marec 2011. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 81 6. Borko E, Gorišek B, Kralj B, Tekač I (2006). Ginekologija. Maribor. Visoka zdravstvena šola, 217. Borko E, Žebeljan I (2006). Načrtovanje družine in reproduktivno zdravje. Maribor. Visoka zdravstvena šola, 213 60. Čeh F (2007). Spolni odnos v osnovni šoli je nevaren. Mladina 4:54 6. Desilets L, Dickerson P (2009). Graphic design principles for audiovisual presentations. J Contin Educ Nurs 40(1):12 3. Giami A, Ohlrichs Y, Quilliam S, et al., (2006). Sex education in schools is insufficient to support adolescents in the 21st century. A summary of sexual and relationship therapy's inaugural debate, held at the 8th congress of the european federation of sexology in Prague. Sex Relatsh Ther 21(4):486 7. 35
Goldman JD (2011). An exploration in health education of an integrated theoretical basis for sexuality education pedagogies for young people. Health Educ Res 26(3):526 41. Hafner A (2011). Vzgoja za zdravo spolnost pristopi in utemeljitev. Gorenjski Bilten javnega zdravja Kranj, 29(5):3 5. Hafner A, Torkar T, Hovnik Keršmanc M (2011). Vzgoja za zdravo spolnost pristopi in utemeljitev. Gorenjski Bilten javnega zdravja Kranj, 29(5):7 14. Hayter M, Piercy H, Massey MT, Gregory T. (2008). School nurses and sex education: surveillance and disciplinary practices in primary schools. J Adv Nurs 61(3):273 81. Krause-Parello CA, Samms K (2010). School nurses in New Jersey: a quantitative inquiry on roles and responsabilities. J Spec Pediatr Nurs 15(3):217 22. Magalnick H, Mazyck D (2008). Role of the school nurse in providing school health services: American academy of pediatrics council on school health. Pediatr. 121(5):1052 6. Metcalfe O, Weare K, Wijnsma P et. al, (2010). Promocija zdravja mladih v Evropi - priročnik za učitelje in vse, ki delajo z mladimi. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 4 9, 134 150. Mihevc Ponikvar B, Renar I (2013). Raba kontracepcije v Sloveniji. V: Zbornik predavanj 39. strokovno srečanje timov, Ljubljana, 31.5. 1.6. 2013. Ljubljana: Ginekološka klinika, 36 45. Mihevc Ponikvar B, Rudolf A (2013). Spolno vedenje in reproduktivno zdravje slovenskih mladostnic in mladostnikov. V: Zbornik člankov in izvlečkov VI. Kongres šolske, študentske in adolescentne medicine, Debeli Rtič, 27. 29. september 2013. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino, 139 46. 36
Nerat J (2005). Vpliv medijev na reproduktivno zdravje. V: Sinergija metodologij. Zbornik predavanj: 24. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, Portorož, 16 18. marec 2005. Kranj: Moderna organizacija, 1427 32. Pinter B (2008). Spolnost med mladimi. V: 19. otroški parlament za mentorje/ice in organizatorje/ice otroških parlamentov, 23 marec 2009. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 39 45. Pinter B (2014). Spolno vedenje moških. Ljubljana. Medicinska fakulteta, 394 5. Pinter B, Čeh F, Pretnar-Darovec A in sod. (2008). O vama. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 26 46. Pinter B, Grebenc M (2010). Rodnost in dovoljena splavnost mladostnic v Sloveniji. Zdrav Vest 79(9):609 17..Piercy H, Hayter M (2009). Effective sex education in primary schools: a study. Br J Sch Nurs 4(4):182 6. Skoberne M (2004). Spolnost in spolno zdravje, 2. del. Obzor Zdr N 38(1):117 27. Starc J, Štemberger Kolnik T, Raković Bošnjak O (2013). Mladostnik in varna spolnost ter z njo povezane spolno prenosljive okužbe. V: Zbornik prispevkov 5. študentska konferenca s področja zdravstvenih ved, Novo mesto, 31. maj 2013. Novo mesto: Visoka šola za zdravstvo, 280 7. Verhaeghe J (2012). Clinical practice: contraception in adolescents: Eur J Pediatr 171(6):895 9. Torkar T, Grmek Košnik I, Skela Savič B (2013). Vključevanje poklicnega profila šolska medicinska sestra v slovenske šole: vidik učiteljev in zdravstvenih delavcev: Obzor Zdr N 47(3):224 35. 37
Undrehill K, Operario D, Montgomery P. (2007). System review of abstinence- prevention programs in high-income countries. PLoS Med 4(9):1471 85. Zakon o osnovni šoli (uradno prečiščeno besedilo) / ZOsn-UPB3. Uradni list Republike Slovenije št. 81/2006. Zurc J, Torkar T, Bahun M, Ramšak Pajk J (2010). Metodika zdravstvene vzgoje in promocija zdravja. Jesenice: Zdravstvena fakulteta, 52 4. Zwane IT (2004). Adolescents views on decision making regarding risky sexual behaviour. Int Nurs Rev 51(1):15 22. Žalar A, Leskovšek E (2013). Spolna vzgoja v srednjih šolah: Stališča Ljubljanjskih srednješolcev do nekaterih vprašanj o spolnosti. Obzor Zdr Neg 47(4):300 8. World Health Organization (2010). Sexual health:concept and scorpe. Developing sexual health programmes, 1 4. 12.1 Viri Cencelj K (2007). Le malo si jih upa spraševati brez sramu. Ljubljana: ZRSŠ. http://www.solazazivljenje.si/aktualno/le_malo_si_jih_upa_sprasevati_brez_sramu.html Hafner A (2011). Bilten javnega zdravja. Kranj: ZZV Kranj. http://www.zzvkr.si/datoteke/publikacije/bilten29.pdf <10.7.2014> Koprivnikar H, Pucelj V (2010). Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (0 19 let) v primarnem zdravstvenem sistemu v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. http://www.ivz.si <10.7.2014> Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport (2011). Biologija. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_un/u N_Biologija.pdf <10.7.2014> 38
Nerat J (2008/2009). Ginekološka zdravstvena nega- 1. del. http://www.fzv.uni mb.si/page/index.php?option=com_docman&task=cat_view&gid=197&dir=desc&order =name&itemid=186&limit=5&limitstart=5. <10.7.2014> Vloga šole pri pouku vsebin spolne vzgoje, 2010. http://www.zrss.si/dokumenti/zajavnost/fani Ceh_Vloga_sole_posvetMons_16mar10.ppt <10.7.2014> 39
13 PRILOGE 13.1 Informativna zloženka 40
41