Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov TRG ELEKTRIČNE ENERGIJEE V SLOVENIJI Mentor:doc.dr. Aleš Novak Kandidatka: Janja Arh Podkoritnik Kranj, april 2012
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Alešu Novaku za pomoč pri usmerjanju in izdelavi diplomske naloge. Hvala bratu Simonu Podkoritniku za pomoč pri zbiranju gradiva in urejanju diplomske naloge, prav tako bi se zahvalila tudisodelavki in prijateljicipoloni Osovnikar za praktično pomoč. Zahvala tudi lektorici Tanji Muhvič, ki je lektorirala diplomsko nalogo. Nazadnje bi se zahvalila tudi svoji družini, ki mi je vseskozi stala ob strani in me spodbujala ter podpirala.
POVZETEK V zadnjih nekaj letih se je na področju trga z električno energijo veliko spremenilo. Pomemben mejnik je bilo leto 2001, ko se je v Sloveniji odprl trg z električno energijo. Pred tem smo imeli zaprt sistem in popoln nadzor države. V teh nekaj letih se je veliko spremenilo predvsem na področju cene električne energije, ki ima ključen pomen pri odprtju trga. Pri sami diplomski nalogi smo predstavili trg in njegove značilnosti, pri čemer smo se ukvarjali s cenami električne energije tako na trgu na debelo kot na drobno. Namen praktičnega diplomskega dela je ugotoviti, kakšne so povezave nekaterih, v glavnem makroekonomskih kazalnikov, s cenami električne energije. V analizi smo zajeli bruto domači proizvod, inflacijo, število menjav dobaviteljev in porabo električne energije v Sloveniji. KLJUČNE BESEDE Električna energija Cena Trg Kazalniki
ABSTRACT In the last few years there have been many changes in the field of the electric power market in Slovenia. A very important turning point was the year 2001 when Slovenia opened its electric power market. Before that it was a closed market and fully controlled by the state. In recent years there have been changes in pricing of electric power which is the key to an open trade. In the diploma work we have presented the market and its characteristics in which we have analysed the electricity prices on the wholesale market and as well as on the retail market. The purpose of practical part of this diploma work was to find out the correlation between some mainly macroeconomic indicators and the price of electric power. In the analysis we have included the gross domestic product, inflation, the number of changes of the suppliers and the consumption of electric power in Slovenia. KEY WORDS Electric power Electricity prices Market Indicators
KAZALO 1 UVOD... 1 2 ELEKTRIČNA ENERGIJA KOT TRŽNO BLAGO... 2 3 OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO... 3 3.1 Splošne značilnosti... 3 3.2 Proizvodnja električne energije... 3 3.3 Fizični prenos električne energije v letu 2010... 4 4 LIBERALIZACIJA TRGA IN ODPRJE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO 8 5 TRG Z ELEKTRIČNO ENERGIJO... 12 6 INŠTITUCIJE NA TRGU Z ELEKTRIČNO ENERGIJO... 14 6.1 Regulator... 14 6.2 Netržne javne inštitucije... 15 6.3 Tržne institucije... 16 7 VRSTE TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO... 18 7.1 Bilateralni trg... 18 7.2 Trg OTC... 18 7.3 Borze... 19 8 ORGANIZATOR TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V SLOVENIJI... 21 9 BORZA SOUTHPOOL (SLOVENSKA BORZA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO)... 23 10 TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO NA BORZI EEX (NEMŠKA BORZA)... 26 11 OBLIKOVANJE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE... 29 12 ODJEMALCI, DOBAVITELJIIN KONKURENCA NA MALOPRODAJI. 32 13 POVEZANOST NEKATERIH KAZALNIKOV S CENAMI ELEKTRIČNE ENERGIJENA MALOPRODAJNEM TRGU... 35 13.1 Poraba električne energije v GWh... 36 13.2 Poraba električne energije na prebivalca... 38 13.3 BDP na prebivalca... 39 13.4 BDP in stopnja inflacije... 40
13.5 Cene električne energije za negospodinjske odejmalce... 40 13.6 Cene električne energije za gospodinjske odejmalce... 42 13.7 Deleži dobaviteljev električne energije... 43 13.8 Število menjav dobavitelja pri gospodinjskih odjemalcih... 44 13.9 Število menjav dobavitelja pri negospodinjskih odjemalcih... 45 13.10 Povezave med različnimi kazalniki in cenami električne energije... 46 14 ZAKLJUČEK... 50
1 UVOD Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo doživela različne reforme in spremembe, ki so bile nujne za zagon trga z električno energijo. Skozi desetletno obdobje se je spremenilo veliko stvari, kar se predvsem odraža na večji konkurenčnosti in ceni električne energije. Električna energija je specifično blago, ker se ga ne da skladiščiti. To je pomemben dejavnik, ki spremlja trg z električno energijo. Električna energija je blago, ki pomembno vpliva na standard družbe in razvoj gospodarstva, zato je njena cena bistvenega pomena. V preteklosti so imele monopolni položaj družbe v državni lasti, ki so regulirale cene. To pomeni, da se cene niso oblikovale glede na ponudbo in povpraševanje. Z liberalizacijo so se pojavili novi dobavitelji, ki so spodbudili konkurenco. V svoji nalogi ugotavljamo, kaj poleg ponudbe in povpraševanja še vpliva na ceno električne energije na maloprodajnem trgu in kaj to pomeni za nas v prihodnosti.uporabili smo določene gospodarke kazalnike kot so BDP, inflacija, poraba električne energije in število menjav dobaviteljev električne energije. Pri izdelavi diplomskega dela smo se naslonili na podatke Agencije Republike Slovenije za okolje, Statistični urad Republike Slovenije in Eurostat. Diplomsko delo je sestavljeno iz 12 poglavij.v zadnjem poglavju smo pripravili analizo vpliva različnih kazalnikov na ceno električne energije na maloprodajnem trgu. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 1
2 ELEKTRIČNA ENERGIJA KOT TRŽNO BLAGO Energija obstaja v različnih oblikah. Električna energija je sekundarni energijski vir, saj je proizvedena s pretvorbo ostalih energijskih virov, kot so kemijska energija premoga, naravni plin in nafta. Ostali primarni viri energije, kot sta sonce in veter, se vedno bolj uporabljajo pri proizvodnji električne energije. (AEMO, 2010, str.3) Električno energijo lahko obravnavamo kot tržno blago, ker se njena cena določa na osnovi ponudbe in povpraševanja. Od ostalega tržnega blaga se razlikuje po specifiki, da se je ne da skladiščiti, kar pomeni, da morata biti proizvodnja in poraba usklajeni.cena električne energije se nenehno spreminja in je v veliki meri odvisna od obsega porabe. Pomembno je tudi dejstvo, da je njen prenos omejen s prenosnimi zmožnostmi na omrežju. Električna energija je zelo uporabna vrsta energije, ker jo enostavno prenašamo na velike razdalje in pretvarjamo v druge oblike energije za uporabo doma ali v industriji. V elektrarnah se ustvarja električno energijo iz primarnih virov energije: fosilni viri (premog, nafta, zemeljski plin), vodni viri, jedrska energija, alternativni viri energije (energija vetra, biomasa, sončne celice, morski valovi, plimovanje, geotermalna energija.proizvodnja električne energije mora biti sposobna, da se hitro odzove na kratkoročna gibanja povpraševanja, kar zahteva različne vrste elektrarn, ki so se sposobne odzvati nihanju povpraševanja. Za pokrivanje povpraševanja po pasovni energiji so najpomembnejše jedrske elektrarne, ki proizvajajo neprestano večino leta, razen ob remontih. Jedrske elektrarne imajo zelo visoke stroške izgradnje, toda nizke mejne stroške.za pokrivanje povpraševanja po trapezni energiji (produkt s katerim se trguje na borzi in obsega ure 6-22),so najprimernejše termoelektrarne na premog. Te imajo nižje stroške izgradnje njihov večkratni zagon in zaustavitev pa ne predstavlja večjih problemov. (Hunt, 2002, str. 123) Električna energija močno vpliva tudi na delovanje gospodarstva in s tem na življenjski standard prebivalcev. Zagotovo bi lahko trdili, da višje cene povzročijo višji strošek izdelka in poslabšanje konkurenčnosti nekega gospodarstva. Iz tega pa je že razvidna želja po čim nižjih cenah električne energije, ki je privedla do liberalizacije in odprtje trga z električno energijo. Energetski zakon (EZ, Ur.l. Rs, št. 27/07) na področju elektroenergetike uvaja načela prostega trga. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 2
3 OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO 3.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI Elektroenergetski sistem (EES) delimo glede na smer pretoka energije na proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije. Proizvodnja električne energije zajema proizvodnjo električne energije v elektrarnah, to je v hidroelektrarnah, termoelektrarnah, nuklearnih elektrarnah, itn. Samo omrežje pa se deli na prenosno omrežje in distribucijsko. Prenosno omrežje vključuje visokonapetostne daljnovode in objekte 400, 220 in 110 kv, povezuje proizvajalce elektirčne energije z omrežjem distribucijskih podjetij in je povezano z omrežji sosenjih držav. Distribucijko omrežje je sestavljeno iz visoko, srednje in nizko napetostnih daljnovodov in objektov z 110, 20 in 0,4 kv, namenjeno pa je oskrbi končnih odjemalcev. (Rojko, 2006, str.4) Z razpadom bivše države se je slovenski elektro energetski sistem osamosvojil in uspel zagotavljati zanesljivo in kvalitetno oskrbo z električno energijo.najbolj bogata obdobja z izgradnjami objektov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji sta bila 80-ta in začetek 90-ih let. Gradili so se veliki objekti za takrat skupni sistem, saj je poraba električne energije hitro naraščala. Dinamični gradnji so sledila leta brez omembe velikih novogradenj. Sledile so večje ekološke sanacije v Šoštanju, revitalizacije hidroelektrarn na Dravi ter manjše druge posodobitve.(elektro Inštitut Milan Vidmar, 2003, str. 7-8) Danes je v elektrarnah nameščeno 2708 MW električne moči na pragu, pri čemer je upoštevana celotna moč NEK, od tega je 1/3 v hidroelektrarnah.zadnjih nekaj let je Slovenija izpeljala liberalizacijo trga z električno energijo. Odpiranje trga se prvenstveno kaže na cenovnem pritisku uvožene energije, ki se izvaja predvsem na domače proizvajalce električne energije.slovenija uvozi približno 3 % električne energije.podobno velja tudi za druge članice Evropske unije. Energetska odvisnost je bila leta 2000 52%, največ pa leta 2008 s 53 % deležem. To nam nakazuje, da se je v teh letih uvoz zaradi pomanjkanja lastnih virov proizvodnje električne energije poviševal. Z leti smo zmanjševali odvisnost od tuje proizvodnje, a je le-ta še zelo visoka in znaša približno tretjino vse porabe električne energije. 3.2 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Proizvodnja električne energije na generatorjih vseh elektrarn na ozemlju Republike Slovenije znaša letno nekje 15.786,8 GWh. Po oddaji polovice proizvodnje NEK Republiki Hrvaški (2695 GWh na pragu 1 ), Sloveniji ostane na razpolago 13091,8 GWh.Od tega termoelektrarne prispevajo 6024,5 GWh (46 %), hidroelektrarne 4099,5 GWh (31 %)NEK 2963,4 GWh (22,6 %) in fotonapetostne sončne elektrarne 1 Na pragu ali izhodu iz elektrarne nam pove, koliko moči (v MW) nam elektrarna daje v omrežje. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 3
(SE) 4,4 GWh (0,4 %). Bruto poraba električne energije v Sloveniji znaša 13.411,8 GWh. (Energetska bilanca 2010, str. 21) 3.3 FIZIČNI PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2010 V letu 2010 je prevzem električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju znašal 23.859,6 GWh in je bil za 10,5 % višji kot v letu 2009. Proizvodnja v Sloveniji je zagotavljala 15.260,3 GW oz. 64 % in uvoz 8.599,3 GWh oz. 36%vsega prevzema električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju. Prevzem od proizvodnje električne energije v Sloveniji sestavlja prevzem od proizvodnje na prenosnem omrežju 14.526,6 GWh oz. 60,9 % in prevzem od proizvajalcev na distribucijskem omrežju 733,7 GWh oz. 3,1 % vse prevzete električne energije. Uvoz električne energije je bil v glavnem zagotovljen preko fizičnih pretokov iz tujine na prenosno omrežje v višini 8.599,2 GWh oz. 36 % vse prevzete električne energije, saj je bilo preko distribucijskega omrežja uvoženo samo 0,019 GWh. Slika 1: Poraba električne energije na področju Balkana v letu 2008 (www.energyobserver.com\tekst-e.php?lang=2&id=1723) Slika 1 prikazuje porabo električne energije v letu 2008, kjer je razviden upad porabe na področju Balkana. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 4
Slika 2: Poraba električne energije na področju Balkana v letu 2010 (www.energyobserver.com\tekst-e.php?lang=2&id=1723) Slika 2 prikazuje porabo električne energije v letu 2010, kjer lahko opazimo porast porabe v večini držav, kar lahko pripišemo ponovni rasti in stabilizacijigospodarstva. Prevzem električne energije pomeni, koliko se le-te prevzame v Sloveniji od proizvodnje (elektrarne), medtem ko je uvoz vse tisto, kar je potrebno za pokrivanje ostale porabe, ki je sami z lastnimi viri ne moremo pokrivati. Razmerje med uvozom električne energije in prevzemom električne energije znaša 3:1.Prevzem električne energije v letu 2010 je omogočal neto porabo v Sloveniji v višini 12.158,5 GWh oz. 51 %, izvoz 10.745,8 GWh oz. 45 % bruto porabe, ter kritje izgub v prenosnem in distribucijskem omrežju 843,2 GWh oz. 3,7 % prevzete električne energije. Neto poraba v Sloveniji v letu 2010 je poraba neposrednih odjemalcev na prenosnem omrežju 1.398,8 GWh oz. 5,9 % in poraba distribucijskih odjemalcev10.514,6gwh oz. 44,1 % bruto porabe električne energije in poraba Črpalne hidroelektrarne Avče (ČHE)245,1 GWh oz. 1 % bruto porabe. Po osamosvojitvi Slovenije in delnem pretrganju prenosnih in prodajnih povezav, je prišla do izraza dokaj neugodna struktura proizvodnih zmogljivosti, ki se v pogojih odprtega trga odražajo v velikem razkoraku med cenami električne energije v času dnevnih konic in v času nizke porabe ter v skokih cen električne energije ob nenadnih izpadih večjih proizvodnih enot. Posledica neugodne strukture proizvodnje električne energije so tudi nočni viški električne energije, ki se v tujino prodajajo po nizkih cenah.opisane razmere v slovenskem elektroenergetskem sistemu so privedle do izgradnje črpalne hidroelektrarne, ki v času nizkih cen električne energije (ponoči, vikendi) to porabiza črpanje v akumulacijski bazen, v času visokih cen električne Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 5
energije (konice ob delavnikih) pa tako akumulirano vodo porablja za proizvodnjo električne energije. (http://www.seng.si/che_avce/) Slika 3: Proizvodnja in prevzem električne energije iz prenosnega omrežja za leto: 2011(ELES, 2012, http://www.eles.si/prevzem-in-proizvodnja.aspx) Slika 4: Proizvodnja in prevzem električne energije iz prenosnega omrežja za dan: 12.11.2011(ELES, 2012, http://www.eles.si/prevzem-in-proizvodnja.aspx) Poraba električne energije se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009zmanjšala pri izvozu električne energije za 1,5 %. V primerjavi z letom 2009 se je sicer poraba Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 6
električne energije povečala pri neposrednih odjemalcih na prenosnem omrežju za 27,8 %, pri distribucijskih odjemalcih za 3,7%, pri neto porabi v Sloveneniji za 8,2 % in pri skupni neto porabi za 3,4%. Pri porabi ČHE Avče se poraba poveča za skoraj devetidvajsetkrat. Višina izgub v prenosnem in distribucijskem omrežju je bila v letu 2010 za 13,3 % višja kot v letu 2009. (Poslovanje elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije 2010, 2011, str. 10-11) Slika 5:Slovenski elektroenergetski sistem (Poročilo Energija v Sloveniji, 2008, str.8) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 7
4 LIBERALIZACIJA TRGA IN ODPRJE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Leto 2001 je za slovensko elektro gospodarstvo velika prelomnica v smislu odpiranja trga slovenskega elektroenergetskega sistema. Na zahtevo Evropske unije je sledila zahtevam štirih temeljnih procesov: reorganizaciji, deregulaciji, liberalizaciji in privatizaciji. Reorganizacija pomeni spreminjanje organizacijskih in ekonomskih odnosov v sistemu, s ciljem zmanjševanja stroškov poslovanja in povečevanja učinkovitosti. Deregulacija je sinonim za ukinjanje elementov državne regulacije in nadzora delovanja tržišča. (Gubina, 2008, str. 8-9) N A Proizvodnja D Z O Prenos R D R Distribucija Ž A V Poraba A Slika 6: Regulacija elektroenergetskega sistema (Gubina, 2008, str.3) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 8
PROIZVAJALCI N A D Z O R R E G U L A ORGANIZIRAN TRG ELEKTRIČNE ENERGIJE SISTEMSKI OPERATER OMREŽJA SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEG A OMREŽJA D R Ž T O R DOBAVITELJ A V UPRAVIČENI ODJEMALCI GOSPODINJSTVA Slika 7: Deregulacija EES (Gubina,2008, str.4) Kot navaja Gubina (2008) gre pri liberalizaciji trga za svobodo izbire dobavitelja električne energije. Odjemalci imajo na liberaliziranem trgu svobodo izbirati svojega dobavitelja električne energije, vendar je potrebno poudariti, da je stopnja liberalizacije različna po posameznih državah. Eden izmed načinov liberalizacije trga z električno energijo je ustanovitev organiziranega trga z električno energijo oziroma borze. Za dobro delovanje trga z električno energijo je potrebno izpolnjevati nekaj načel: jasna pravila delovanja trga, višina uporabe prenosnega omrežja ne sme biti odvisna od razdalje, porabniki energije morajo imeti zagotovljen enakopraven dostop do omrežja, neodvisen organ, ki regulira trg in v celoti odprt trg električne energije. (Kokol, 2002, str. 5) Ključni cilji procesa deregulacije in liberalizacije trga z električno energijo so povečanje učinkovitosti elektroenergetskih podjetjih, uvedba konkurence na proizvodnem trgu (tako na debelo kot na drobno), znižanje cene električne energije,zagotovitev varne dobave električne energije, pritegnitev znanja in tujega kapitala v panogo, zmanjšanje prevelikega nadzora države nad sektorjem ter uvedbo novih storitev za podporo novi ureditvi. V zadnjem desetletju je prišlo pod okriljem Evropske komisije do obsežnega prestrukturiranja energetskega sektorja, s ciljem Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 9
omogočiti prost pretok električne energije med državami članicami, ne glede na državne meje. V končni fazi naj bi se s to energijo trgovalo na prosto konkurenčnih trgih, kjer bo vsak kupec imel možnost izbirati svojega dobavitelja. Obstajajo trije pogoji za liberalizacijo: Povpraševanje -konkurenca na strani porabe. Odjemalci morajo imeti pravico, da sami izbirajo dobavitelja električne energije. Ponudba -konkurenca na strani ponudbe. Poleg nekdanjih monopolistov morajo ostajati tudi številni dobavitelji, ki prosto oblikujejo svoje poslovne strategije. TPA (third party access) - transparenten in nediskriminatoren dostop do omrežja, kar je bistveno za medsebojno sodelovanje prostega popraševanja in številnih dobaviteljev. Pomembni mejniki pri odpiranju trga z električno energijo v Sloveniji: - december 1996: sprejetje direktive 96/92/ES o skupnih pravilih na notranjem trgu električne energije, - oktober 1999: začetek veljavnosti prvega slovenskega energetskega zakona (implementacija direktive 96/92/ES), - junij 2000: ustanovitev slovenskega regulatorja (Javne agencije RS za energijo) trga z električno energijo in zemeljskim plinom in Borzena slovenskega organizatorja trga, - april 2001: odprtje trga za odjemalce s priključno močjo nad 41 kw ter ustanovitev Borzena slovenskega organizatorja trga, - junij 2003: sprejetje direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih na notranjem trgu električne energije, - maj 2004: sprememba energetskega zakona (implementacija direktive 2003/54/ES), - julij 2004: odprtje trga za vse negospodinjske odjemalce, - julij 2007: odprtje trga gospodinjskih odjemalcev, - november 2009: uveljavitev nove podporne sheme za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in s soproizvodnjo električne energije in toplote. (http://www.agenrs.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=29&id_informacija=725) Najpomembnejši razlog odprtja trga z električno energijo je večja konkurenčnost med podjetji in s tem nižja cena električne energije. Pomembno je vedeti, da je odprtje trga z električno energijo proces, v katerem odjemalci in dobavitelji odkrivajo svoje možnosti in priložnosti. Za učinkovit trg je značilno, da obstajata zadostna ponudba in povpraševanje, ki določata tržno ravnotežje. Elektroenergetski sistem delimo glede na smer pretoka energije na: proizvodnjo, prenos in distribucijo ter dobavo električne energije. Distribucija predstavlja v osnovi omrežje po katerem je omogočena dobava električne energije končnim porabnikom, Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 10
medtem ko je prenos mišljen kot omrežje, vez med proizvodnjo električne energije in distribucijo. Pri tem je pomembno, da imata dejavnost prenosa in distribucije značilnost naravnega monopola, medtem ko sta proizvodnja in dobava tržni dejavnosti. Pri tem lahko dosežemo večjo učinkovitost elektrogospodarstva in nižje cene električne energije. Proizvodnja električne energije zajema proizvodnjo električne energije v elektrarnah (pri proizvodnji gre za transformacijo neke druge vrste energije v električno). Najpomembnejše elektrarne:hidroelektrarne, termoelektrarne, plinske, nuklearne, sončne in vetrne, vse več pozornosti se posveča obnovljivim virom. Večina proizvajalcev električne energije v Sloveniji so se v letu 2001 združilo v krovno podjetje Holding Slovenske elektrarne d.o.o., kamor sodijo: DEM, SENG, HESS, TEŠ in TET. Vanj niso vkjučena NEK, SEL in TEB, ki jihtrži Gen energija d.o.o. ter TE-TO Ljubljana. S tem sta se oblikovala dva energetska stebra Gen Energija d.o.o. in Holding Slovenske elektrarne d.o.o..(http://www.agenrs.si/sl/informacija.asp?id_informacija=722&id_meta_type=29&type_informacij=1) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 11
5 TRG Z ELEKTRIČNO ENERGIJO 2 Trg z električno energijo se od ostalih trgov razlikuje predvsem po dejstvu, da električne energije ni mogoče učinkovito shranjevati, iz česar sledi, da jo je treba sproti proizvajati glede na potrebe. Ta lastnost zahteva vnaprejšnje kratkoročno načrtovanje obratovanja sistema, saj je potrebno pripraviti generatorje in poskrbeti za varnost omrežja.odstopanje proizvodnje od odjema, vključno s prenosnimi izgubami, se kaže v odmiku frekvence od njene nazivne vrednosti, kar je treba odpraviti s ponovno vzpostavitvijo ravnotežja med proizvodnjo in odjemom, vključno z izgubami. Elektroenergetski sistem je dinamičen sistem, na katerega vpliva veliko dejavnikov, omenimo spremembo vremena, zaradi česar dejansko obratovanje odjemalcev in proizvajalcev odstopa od predvidenih. Kot omenjeno, se odstopanja kažejo v spremembi frekvence, kar spada v tehnično domeno delovanja elektroenergetskega sistema. Bistvena je tudi ekonomska plat, saj odstopanja pri obratovanju pomenijo tudi odstopanja od pogodbenih dogovorov in zahtev. Vsaka angažirana ali porabljena MWh energije mora biti pogodbeno opredeljena na trgu, zato je trebaodstopanja od tržnih planov sproti urejati in izravnati s pogodbami. Rešitev je uvedba izravnalnega trga, ki velja za naknadni trg - nadgraditev trga z električno energijo. Pri nas obstaja izravnali trg, odstopanja izračuna družba Borzen, ki ima pregled nad posli v okviru različnih bilančnih skupin. Vsak proizvajalec in prodajalec na trgu mora imeti svojo bilančno skupino oz. biti v neki podskupini bilančne skupine. V okviru le te mora čim bolj napovedati realizacijo oz. odjem, zaradi dejavnikov, ki omogočajo natančno napovedovanje voznih redov. Količinski obračun odstopanj od voznih redov je nujno za učinkovito optimizacijo proizvodnih virovin porabe električne energije ter zagotavlja pravično in pregledno alokacijo stroškov izravnave elektroenergetskega sistema. Delovanje izravnalnega trga je dobava izravnalne energije, s čimer se sprostijo omenjene regulacije (del sekundarne regulacije, celotna minutna terciarna regulacija, sistemska pomoč iz tujine). Izravnalni trg bi moral delovati na operativnem nivoju, torej na nivoju sistemskega operaterja, ki se bo samostojno odločal, kako pokriti odstopanja. Sedaj se odstopanja pokrivajo v okviru regulacije frekvence, saj ima sistemski operater za te namene zakupljene proizvodne zmogljivosti, tudi prenosne zmogljivosti, če so rezerve zakupljene v tujini. Z uvedbo izravnalnega trga se sistemskemu operaterju ponuja dodatna možnost izravnave odstopanj. V ekonomskih pogledih se električna energija kot dobrina lahko prodaja in se z njo trguje.trg z električno energijo se deli na trg na debelo in trg na drobno. Pri trgu na debelo gre za prodajo večjih količin električne energije, katerega glavni cilj je 2 Celotno poglavje povzeto po Imširović et al. (2011, str. 2-6) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 12
konkurenca na veleprodaji. Trgovina na drobno omogoča konkurenčno prodajo električne energije končnim odjemalcem. Proizvajalec Proizvajalec Proizvajalec TRG NA DEBELO (Trgovec, Borzni posrednik) Dobavitelj Dobavitelj Porabnik TRG NA DROBNO Porabnik Porabnik Porabnik Slika 8: Trg na debelo in trg na dobno (Gubina, 2008,str.50) Trg z električno energijo je eden izmed najbolj dinamičnih trgov. Električno energijo se ne da shranjevati in je nujno potrebna za življenje, izpostavljena je fizičnim omejitvam v sistemu (prenosnih zmogljivostih), njena poraba pa je zelo odvisna od temperature in svetlobe. Cena električne energije se zato stalno spreminja. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 13
6 INŠTITUCIJE NA TRGU Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Na trgu z električno energijo v Sloveniji obstajajo strukture in inštitucije, ki imajo pomembno vlogo: - Regulator : Javna agencija za energijo RSskrbi za delovanje vseh udeležencev. - Netržne javne inštitucije (nosilci tehnične odgovornosti): SOPO (Sistemski operater prenosnega omrežja), SODO(Sistemski operater distribucijskega omrežja). - Tržne institucije: proizvajalci, trgovci na debelo in trgovci na drobno ter organizator trga z električno energijo. (Omahen, 2008 str. 2) Slika 9: Povezovanje inštitucij na trgu z električno energijo (Agencija RS za energijo http://www.agenrs.si/sl/informacija.asp?id_informacija=725&id_meta_type=29&type_informacij=) 6.1 REGULATOR Javna agencija za energijo RS je državna institucija, ki jo je ustanovila država v letu 2001 z namenom vzpostavitve glavnih pogojev za sprostitev trga z električno energijo, ter z njo prvič določila regulativna pravila in cene za uporabo elektroenergetskih omrežij. Tako so lahko od 15. aprila 2001 največji odjemalci prvič na trgu izbirali svojega dobavitelja električne energije. V prvem letu svojega delovanja je agencija izdala več kakor šesto licenc za opravljanje energetskih dejavnosti, kar je bil tudi eden od pogojev za delovanje trga. (Bahun, 2011, str. 40-41) Osnovni cilj agencije je transparentnost in enakopravna obravnava vseh udeležencev trga ter zagotavljanje prave kakovosti dobavljene energije. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 14
6.2 NETRŽNE JAVNE INŠTITUCIJE Sistemski operater prenosnega omrežja (SOPO), katerega poglavitna funkcija je vodenje elektroenergetskega sistema, omogoča sistemske storitev, opravlja merjenje odjema energije na visoki napetosti in opravlja izravnavo odstopanj elektroenergetskega sistema. Pri nas opravlja delo sistemskega operaterja prenosnega omrežja podjetje Elektro Slovenija d.o.o. (Eles). Ustanovitelj in edini lastnik javnega podjetja Elesd.o.o. je Republika Slovenija, ki je v letu 2010 do ustanovitve Agencij za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) izvrševala ustanoviteljske pravice preko Vlade Republike Slovenije. Eles je v skladu z energetsko zakonodajo zadolžen za upravljanje, razvoj, gradnjo in vzdrževanje prenosnega omrežja. Prenosno omrežje skupaj z distribucijskim omrežjem tvori elektroenergetski sistem. Elektroenergetsko prenosno omrežje Eles-a obsega 1.766 km daljnovodov in 7 energetskih transformatorjev na 110 kv napetostnem nivoju, 328 km daljnovodov in 10 energetskih transformatorjev na 220 kv napetostnem nivoju ter 508 km daljnovodov in 11 energetskih transformatorjev na 400 kv napetostnem nivoju. Skupna sistemska dolžina daljnovodov je 2.602 km, od tega je 11,9 km kablovodov. Eles je predvsem odgovoren za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja elektroenergetskega omrežja na 400 kv, 220 kv in 110 kv napetostnem nivoju ter za usklajeno delovanje s sosednjim in vsemi drugimi omrežji, ki so povezana z interkonekcijo ENTSO-E.(Eles, 2010, st. 23-26) Druga prav tako pomembna inštitucija jesistemski operater distribucijskega omrežja (SODO), ki opravlja merjenje odjema energije na srednji napetosti (SN) in nizki napetosti (NN), ter omogoča vodenje distribucijskega omrežja (nižji nivo). Družba SODO d.o.o. je sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo. Zanesljivo oskrbo z električno energijozagotavlja več kot 900.000 uporabnikom distribucijskega omrežja v Sloveniji. Z ustreznim načrtovanjem razvoja omrežja, njegovo izgradnjo, vodenjem in obratovanjem ter vzdrževanjem zagotavlja dolgoročno zmogljivost omrežja. Več o tem bomo opisali na strani 33. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 15
6.3 TRŽNE INSTITUCIJE Proizvajalec električne energije: proizvaja električno energijo in jo običajno prodaja trgovcu na debelo na podlagi napovedanih proizvedenih količin. Značilnost proizvajalcev je, da proda le toliko energije kot jo lahko proizvede. Zmogljivosti ne more preseči. Proizvajalec teži k temu, da bi bila njegova zmogljivost polno zasedena. Proizvajalec mora zato najti porabnike, ki bodo porabili ravno toliko energije, kot jo je on sposoben v nekem trenutku proizvesti. Proizvajalce predstavljajo proizvodna podjetja HSE (Holding slovenske elektrarne), GEN Energija(trži električno energijo krške nuklearke) in TE-TOL (Termoelektrarna toplarna Ljubljana) in mali proizvajalci, ki večinoma proizvajajo električno energijo iz OVE (obnovljivi viri energije), kjer prevladujejo subvencije. Njihova poglavitna funkcija je proizvodnja električne energije, prodaja na trgu na debelo in sistemske storitve. Njihov cilj je maksimizacija dobička. Trgovec na debelo: Vodi bilančno skupino, ki obsega prostovoljno združenje članov - proizvajalcev in odjemalcev električne energije. Običajno odkupuje električno energijo od proizvodnih podjetij in prevzema tveganja izpada proizvodnih enot. Običajno tudi prodaja električno energijo dobaviteljem - trgovcem na drobno in končnim odjemalcem. Prav tako sklepa pogodbe z drugimi trgovci za optimiranje portfelja bilančne skupine ali za arbitražne oz. špekulativne namene. Trgovina na drobno: gre za prodajo električne energije končnim potrošnikom, kjer združevanje potrošnikov in enostavnejši dostop do omrežja, ob enem ponujajo nabor dobrin in dodatnih storitev (električna energija, plin, voda, telekomunikacije ).Energetski zakon (EZ, Ur.l. Rs, št. 27/07) na področju elektroenergetike uvaja načela prostega trga. Na njegovi osnovi je bil iz elektrodistribucijskih podjetji izločen Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO), ki skrbi za enakopraven dostop do omrežij za vse udeležence trga z električno energijo. Možnost proste izbire dobavitelja imajo po 1.7.2007 vsi odjemalci električne energije. Odjemalec mora z izbranim dobaviteljem električne energije skleniti pogodbo o prodaji in nakupu električne energije, s pooblaščencem SOD-a pa še pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, ki ureja transport kupljene energije do mesta njene porabe. Običajno kupuje trgovec na drobno električno energijo od trgovca nosilca bilančne skupine na podlagi napovedanih količin in prodaja končnim odjemalcem. Končni odjemalec kupuje električno energijo od trgovca na drobno. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 16
Proizvodnja z električno energijo trgovina na debelo trgovina na drobno Slika 10: Vrednostna veriga oskrbe (Božič, 2005, str.6) Slika 10 prikazuje vrednostno verigo oskrbe z električno energijo ter denarni tok električne energije. Poslovni odnosi se oblikujejo na tržnih načelih. Odjemalci električne energije plačujejo na podlagi pogodbe o nakupu in prodaji električne energije. (Božič, 2005, str.6) Slika 11:Denarni in fizični tok električne energije (Božič, 2005, str.6) Slika 11 nam prikazuje tako finančni kot tudi fizični tok električne energije. Storitev dobave električne energije končni odjemalec plača na podlagi pogodbe o nakupu in prodaji električne energije z dobaviteljem, storitev prenosa te električne energije po prenosnem in distribucijskem omrežju pa na podlagi pogodbe o dostopu do omrežja, na katerega je priključen. (Božič, 2005, str. 6) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 17
7 VRSTE TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V procesu odpiranja trga z električno energijo je beseda trg eden od najbolj pogosto uporabljenih izrazov, vendar se v praksi srečujemo z različnimi možnimi pomeni te besede. O trgu lahko govorimo, kadar govorimo o bilateralnem trgu, borzi, trgu električne energije in trgu zmogljivosti prenosa in distribucije pa tudi trgu fizičnih proizvodov ter finančnih proizvodov (različni izvedeni finančni inštrumenti). Obstajajo tri najpomembnejše vrste trgov z električno energijo: 1. BILATERALNI TRG 2. TRG OTC (over-the-counter) 3. BORZA V nadaljevanju bomo vsakega od teh treh trgov podrobneje predstavili. 7.1 BILATERALNI TRG Za bilateralni trg je značilno sklepanje pogodbe med dvema že znanima partnerjema. V veliki večini so tovrstni posli zelo pogosti, kar je posledica potreb odjemalcev po nestandardiziranih produktih.cene med partnerjema se določijo individualno in ne javno. Dvostranski trg nima centralnega mesta za trgovanje, kot je to značilno za organizirane trge, in je praviloma manj likviden. Tipični instrumenti, s katerimi se trguje na prostem dvostranskem trgu z električno energijo, so pogodbe za polno oskrbo, nestandardizirani terminski posel (angl. forward), zamenjava (angl. swap) in opcija (angl. option). Na dvostranskem trgu, splošno gledano, lahko kateri koli proizvajalec sklene pogodbo s katerim koli kupcem električne energije. Dvostranska pogodba je pogodba, ki jo skleneta kupec in prodajalec, in sicer se te pogodbe navadno sklepajo s posrednikom ali brez njega. Sklepanje pogodb na tem trgu je povezano s tveganji, ki se na splošno nanašajo na obveznost dobave oziroma obveznost plačila. Sklenjene pogodbe pomenijo pravno obvezujoče dokumente, dogovorjena cena pa ni javno objavljena. 7.2 TRG OTC Gre za organiziran trg za posredovanje bilateralnih poslov med partnerji. Pri trgu OTC gre tako kot pri bilateralnem trgu za terminsko trgovanje za obdobje od enega dne do več let v naprej. Tudi tveganje je enako kot pri bilateralnih pogodbah, večja je samo preglednost, struktura pogodb pa je bolj jasno definirana. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 18
7.3 BORZE Vloga borze je ustvariti organiziran trg s standardiziranimi produkti.pri borzi gre za anonimno trgovanje z načeli borznega trgovanja: transparentnost, likvidnost, varnost, poštenost in učinkovitost.prednost borz je finančna varnost, kar zmanjšuje tveganja neplačila terjatev v primerjavi z bilateralnim trgom. Borza je osrednje mesto, kjer se na organiziran način srečujeta ponudba in povpraševanje. Prvenstveni ekonomski vlogi organiziranega trga sta transparentnost cen instrumentov, s katerimi se trguje na organiziranem trgu ter zavarovanje oziroma zaščita (angl. hedging) pred tveganji. Proizvodi,s katerimi s trguje na organiziranih trgih, so standardizirani, običajna pa sta predvsem dva trga, in sicer finančni trg izvedenih finančnih instrumentov predvsem standardiziranih finančnih terminskih pogodb (angl. futures) in opcij ter fizični dnevni trg električne energije. Organizatorji trga opravljajo številne funkcije, poleg srečevanja ponudbe in povpraševanja sodita med najpomembnejše obračun in poravnava sklenjenih poslov ter javno objavljaje cen. Pri tem je potrebno upoštevati načela transparentnosti, nediskriminatornosti in učinkovitosti ob ustvarjanju čim večje likvidnosti trga. Med prednosti trgovanja na organiziranem trgu lahko prištevamo zaščito pred finančnimi tveganji, likvidnost in večjo varnost, urejeno in nadzorovano trgovanje glede na vnaprej znana pravila, javne objave cen in možnost načrtovanja proizvodnje in porabe električne energije. (Gubina, 2008, str. 40) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 19
TRGOVANJE V dnevu Dan, teden v naprej Mesec, leto v naprej MED-DNEVNI TRG DNEVNI, TEDENSKI PROMPTNI TRG TERMINSKI TRG Fizični trg Fizični in finančni trgi Fizični in finančni trgi Izravnavanje odstopanj Upravljanje portfelja Zavarovanje pred tveganje Finančno optimiranje Prodaja, nakup, špekuliranje Obratovalna odvisnost Vremenska odvisnot Letno načrtovanje Slika 12: Časovno odvijanje trgovanja (Stanek, 2008, str. 8) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 20
8 ORGANIZATOR TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V SLOVENIJI Z električno energijo se trguje na organiziranem trgu z električno energijo, ki ga organizira pravna oseba - organizator trga v skladu z energetskim zakonom in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njihovi podlagi. Za delovanje organiziranega trga so določena pravila, ki so potrebna za izvajanje nalog in obveznosti, ki jih določa zakon, ter za varovanje interesov članov orhaniziranega trgain javnega interesa. (Pravila za delovanje trga z električno energijo, 2003, str.3) Slovenski organiziran trg z električno energijo se deli na veleprodajni in maloprodajni trg.na veleprodajnem trgu nastopajo proizvajalci, trgovci in dobavitelji električne energije, ki med seboj sklepajo zaprte pogodbe, pri katerih so količine in časovni potek dobave v naprej določene, cena pa ni odvisna od dejanske realizacije pogodb. Na veleprodajnem trgu sklepajo posle udeleženci bilateralno ali na borzah v Sloveniji in tujini. Na maloprodajnem trgu nastopajo dobavitelji in odjemalci, ki sklepajo odprte pogodbe, pri katerih količine dobavljene energije in časovni potek dobave niso v naprej določene. Odjemalci plačajo dobavljeno energijo na podlagi dejansko porabljene količine električne energije, merjene z ustreznimi števci. (Papler, 2011, str. 10) Družba Borzen je slovenski organizator trga z električno energijo, ki predstavlja neodvisno, objektivno in nevtralno platformo za trgovanje z električno energijo. Naloge organizatorja trga so: izravnavanje ponudb za prodajo in povpraševanje; obveščanje udeležencev trgovanja in upravljavca omrežja o rezultatih izravnavanja; sprejemanje povratnih informacij od upravljavca omrežja zaradi morebitnih sprememb izravnave, kot posledica tehničnih omejitev; določanje končne cene proizvedene energije za vsak določen časovni okvir in informiranje vseh vpletenih v trgovanje; vzpostavljanje sistema obračunavanja trgovanja po končni doseženi ceni in informiranje o dejanskem obratovanju proizvajalcev ter razpoložljivost proizvodnihkapacitet za vsak časovni okvir. Njegova naloga je določitev končnih cen proizvedene energije za vsak določen časovni okvirinformiranje vseh vpletenih v trgovanje. Vzpostavitev sistema obračunavanja trgovanja po končni doseženi ceni in informiranje o dejanskem obratovanju proizvajalcevterrazpoložljivosti proizvodnih kapacitet za vsak časovni okvir. Na organiziranem trgu lahko poslujejo pravne ali fizične osebe z licenco. Proizvajalec prodaja, odjemalec pa kupuje v svojem imenu. Na trg se lahko vključijo tudi trgovci, ki kupujejo in prodajajo električno energijo za tretjo osebo in zastopniki, ki zastopajo pravno in fizično osebo ter opravljajo vse transakcije v njenem imenu.glavni cilj je zagotavljanje učinkovitosti trga za čim večji obseg trgovanja. (Borzen, Delovanje organiziranega trga električne energije v Sloveniji, 2003, str?) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 21
Prelomnica na slovenskem trgu z električno energijo je bila 11. novembra 2008, ko je bilo trgovanje z električno energijo preneseno iz družbe Borzen, d.o.o. na Borzo Southpool, d.o.o. (odslej BSP), s katero se je vzpostavila širša regionalna borza. Na BSP je na dan 31. decembra 2009 sodelovalo 17 polnopravnih članov, ki so trgovali na trgu z električno energijo v obliki avkcijskega in sprotnega trgovanja. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 22
9 BORZA SOUTHPOOL (SLOVENSKA BORZA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO 3 ) BSP Regionalna Energetska Borza d.o.o. je postala nov akter na evropskem energetskem trgu leta 2008, kosta ga ustanovili podjetji Borzen in Eurex in je od 19.8.2010 v 100 odstotnem lastništvu Borzen d.o.o.. Na trgu deluje pod blagovno znamko BSP SouthPool. Udeležencemtrga zagotavlja likvidnost, konkurenčnost in preglednost organiziranega trgovanja z električno energijo. Trenutno udeleženci lahko trgujejo na slovenskem in srbskem trgu z električno energijo, v prihodnje pa bo mogoče trgovati tudi na drugih trgih v jugovzhodni Evropi.BSP omogoča storitve, ki zajemajo tako proces trgovanja kot tudi finančni obračun in poravnavo. Ustanovna člana BSP sta Borzen d.o.o., slovenski organizator trga z električno energijo, in v Eurex Frankfurt AG, evropska borza izvedenih finančnih instrumentov. Borzen, organizator trga z električno energijo, d. o. o., je dne 19. 8. 2010 od družbe Eurex Frankfurt AG pridobil njihov 66% delež v družbi BSP Regionalna Energetska Borza d. o. o. ter tako postal edini družbenik v družbi BSP Regionalna Energetska Borza d. o. o.. Elektro - Slovenija, d.o.o. je dne 1.12.2010 preko dokapitalizacije vstopil v lastništvo družbe BSP Regionalna Energetska Borza d. o. o. in s tem postal lastnik 50% deleža družbe. Poslanstvo BSP je s širitvijo in razvojem borzne infrastrukture na področju JV Evrope in razvojem energetskih trgov zagotavljati predvsem konkurenčno okolje energetskega trga, finančno varnost udeležencev trga ter učinkovito izrabo proizvodne in prenosne energetske infrastrukture.vizija BSP pa je postati regionalna energetska borza za področje energetskega trga držav JV Evrope, ki bo povezana s sosednjimi državami oziroma regijami.tako BSP udeležencem trga omogoča storitve likvidnega, konkurenčnega in preglednega organiziranega trga električno energijo, ki udeležencem trga zagotavlja varnost ter znižujejo njihova tveganja in stroške.bsp skrbi za kakovost in razvoj v smeri zadovoljevanja potreb udeležencev trga v regiji JV Evrope.Visoko strokovna, nevtralna in vplivna regionalna energetska borza BSP je dokaz razvoja trgov, njihove učinkovitosti ter prenosa znanj in izkušenj v regijo JV Evrope. BSP ima jasno določeno strategijo. Najpomembnejše strateške cilje lahko strnemo v naslednje: - vzpostavitev borzne infrastrukture za namene trgovanja, kliringa ter poravnave na področju JV Evrope. - pridobitev in širitev aktivne podpore udeležencev trga kot pospeševalcev trga ter solastnikov BSP. 3 Celotno poglavje povzeto po BSP (www.bsp-southool.com) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 23
- povečanje stopnje razvitosti energetskih trgov in finančnega sektorja na področju JV Evrope. - poslovna rast skozi uvajanje novih tržno zanimivih produktov, storitev in segmentov trga. Trgovanje na borznem trgu predstavlja trgovanje z električno energijo za dan vnaprej oziroma v petek za vikend in ponedeljek. Del borznega trga predstavlja trgovanje na področju Slovenije, kar pomeni, da se trguje s produkti z dobavo v Sloveniji. Na tem segmentu trga lahko sodelujejo podjetja, ki so si to pravico pridobila z odobreno vlogo za sodelovanje na tem trgu. Na slovenski borzi se trguje z naslednjimi standardiziranimi produkti: Base Pas(00:00 24:00); Peak Trapez(06:00 22:00); Off-peak1 Nočna 1 (00:00 06:00); Off-peak2 Nočna 2(22:00 24:00); Euro-peak Evro trapez(08:00 20:00); Euro-off-peak1 Evro nočna1 (00:00 08:00); Euro-off-peak2 Evro nočna 2 (20:00 24:00). Slika 13: Prikaz standardiziranih produktov(http://www.bsp-southpool.com/borznitrg-slovenija.html) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 24
Slika 14: Prikaz sprotnega in avkcijskega trgovanja(http://www.bspsouthpool.com/borzni-trg-slovenija.html) Pri sprotnem trgovanju faza trgovanja poteka od 9.00 do 12.00. V fazi trgovanja lahko udeleženci vnašajo in preklicujejo svoje ponudbe, vidijo trenutne cene in najboljše ponudbe ter imajo vpogled v knjigo ponudb. Posli se sklepajo po prednostnem kriteriju cena/časovna znamka. Avkcijsko trgovanje je razdeljeno na naslednje faze: - faza trgovanja traja do 9.00, ponudbe pa je možno vnašati že 8 dni pred samim dnevom trgovanja. V tej fazi je možen vnos, sprememba in preklic ponudb, udeleženci vidijo samo svoje ponudbe; - faza mirovanja poteka od 9.00 do najkasneje 9.10. V času faze mirovanja nadzornik preveri vnešene ponudbe in ukrepa v primeru nepravilnosti. - izračun cene se izvede med 9.10 in 10.25, članom trgovanja se prikažejo marginalne cene, izračunane na avkciji; - po izračunu cene je možen pregled marginalnih cen in lastnih poslov. Po avkcijskem načinu trgovanja se trguje s produkti urne energije (trguje se s 24 urami enega dneva). (http://www.bsp-southpool.com/borzni-trg-slovenija.html) Cene električne energije v Sloveniji močno korelirajo z nemško borzo z električno energijo European Energy Exchange AG (EEX). V nadaljevanju bomobolj podrobno opisali in opredelili njene značilnosti. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 25
10 TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO NA BORZI EEX (NEMŠKA BORZA) Borza European Energy Exchange AG (EEX) je bila ustanovljena v Leipzigu leta 2002, z združitvijo dveh obstoječih nemških borz LeipzigPowerExchangeandEuropeanEnergyExchangev Frankfurtu. Borza EEX opravlja naloge organizatorja promtnega in terminskega trga, objavlja informacije o stanju na trgu na transparenten način in opravlja vlogo klirinške hiše. Dnevno se na borzi EEX trguje z 100 TWh električne energije letno. Borza EEX deluje tudi v Avstiji, od decembra 2006 pa poteka trgovanje tudi v Švici. Avkcija za dobavo električne energije za naslednji dan se zaključi vsak dan ob 12. uri, do takrat pa se zbirajo nakupne in prodajne ponudbe. Cena se oblikuje na urni osnovi, na presečišču agregatnih krivulj ponudbe in povpraševanja. Leta 2008 so na borzi uvedli tudi negativne cene električne energije.vzrok za toleži predvsem v velikem povečanju ponudbe iz vetrnih elektrarn, ki v primeru ugodnih vetrnih razmer zelo povečajo ponudbo električne energije in s tem, ob nizkem povpraševanju, povzročijo ovire v prenosu po omrežju, pa tudi večjo možnost njegovega razpada. Z negativnimi cenami prisilijo vetrne elektrarne v znižanje proizvodnje. Na borzi z električno energijo EEX se na terminskem trgu trguje s standardiziranimi terminskimi pogodbami za pasovno in trapezno električno energijo za obdobja dobave enega meseca, četrtletja ali leta. Poravnava je lahko finančna ali fizična dobava električne energije. Finančna poravnava se odvija predvsem kot kupljen ali prodan standardiziran terminski produkt, ki se dnevno vrednoti in obravnava glede na razliko med sklenjeno ceno in dnevno ceno produkta na borzi. Fizična dobava električne energije pomeni, da se stranki dogovorita o dejanski dobavi električne energije na območju določenem v pogodbi. EEX opravlja tudi vlogo klirinške hiše, kjer dnevno vodi finančno poravnavo standardiziranih terminskih pogodb glede na gibanje cen na borzi. Centralna evropska borza EEX v Leipzigu ima zaradi velike likvidnosti in velikega nabora tržnih produktov (dnevni trg, futures in drugi finančni instrumenti) in ima znaten vpliv tudi na cene električne energije v Sloveniji. Predvsem je pomembno, da se produkti s te borze pojavljajo kot produkti v pogodbah na bilateralnem trgu, zaradi likvidnosti pa tudi kot referenca pri prodaji ostale električne energije. Električne energije se ne da skladiščiti, zato je na trgu ves čas prisotno delno neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, kar pripelje do velikega nihanja cen. (Mijot, 2009, str. 19-20) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 26
Na sliki 15 prikazujemo gibanja cen pasovne energije v letih 2006-2009 na borzi EEX in v Sloveniji. Prikazani so produkti pasovne energije za leto 2010, 2011 in 2012. Opazna so nihanja cen preko leta z nekaj izrazitimi konicamirasti v mesecu juliju ter jesenskem obdobju leta 2008, pa tudizačetek pojava gospodarske krize, ki se nato izraziteje odrazi kot padec cen v letu 2009. Slika 15:Cena pasovne energije za leto 2010, 2011 in 2012 (Elektro Ljubljana d.d.2006) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 27
160 140 120 NAFTA 100 80 60 40 20 0 05.09.2005 24.03.2006 10.10.2006 28.04.2007 14.11.2007 01.06.2008 18.12.2008 06.07.2009 22.01.2010 Slika 16: Cena nafte v obdobju 2006-2009(http://tonto.eia.gov/dnav/pet/hist/LeafHandler.ashx?n=PET&s=WTOTWORLD&f=W) Cena nafte ima še vedno prevladujoč vpliv na ostale energente (zemeljski plin, premog, električna energija, idr.), kar se je izrazito pokazalo poleti 2008 ob pojavu rekordnih cen, ko so se z dvigom cen nafte povečale tudi cene drugih energentov, predvsem električne energije. Na slikah 15 in 16 lahko opazimo konicov letu 2008, ko je bilatako cena nafte kot cena električne energije na najvišjem nivoju do sedaj. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 28
11 OBLIKOVANJE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE Cena električne energije se oblikuje na trgu električne energije, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje. Na trgu, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje, sodelujejo trgovci oz. nosilci bilančnih skupin, ki poleg lastnih interesov zastopajo tudi interese proizvajalcev, dobaviteljev in končnih odjemalcev. Bilančno skupino lahko opredelimo kot skupino, sestavljeno iz poljubljenega števila subjektov izravnave s pripadajočim primopredajnimi mesti, ki se združijo zaradi skupinskega obračuna odstopanj. Osnovni cilj bilančne skupine je izravnavanje odstopanj. Izravnavajo se znotraj bilančne skupine, ki se odraža kot sinergijski efekt. Člani bilančne skupine lahko koristijo večjo tolerančno območje. Proizvajalci so pripravljeni prodati večje količine po višji ceni, ker so pripravljeni aktivirati vire z višjo proizvodno ceno. Odjemalci so pripravljeni kupiti več količin po nižji ceni. Na trgu se oblikuje ravnotežna cena, po kateri vsi proizvajalci oz. vsi dobavitelji v imenu končnih odjemalcev prodajo ali kupijo električno energijo. Večanje povpraševanja v smeri naraščanja porabe v kombinaciji z izjemno nizkimi oz. visokimi temperaturami, ob hkratni zmanjšani ponudbi električne energije iz cenovno ugodnih virov (sušne razmere), točko ravnotežne cene pomikajo navzgor. Cena električne energije za končnega odjemalca je oblikovana glede na značilnost trga z električno energijo. Poznamo terminski trg, sprotni trg ter izravnalni trg z električno energijo. Terminski trg je organiziran za nakup in prodajo standardiziranih proizvodov za fizično dobavo v prihodnosti glede na predvideno napoved porabe. Sprotni trg je organiziran za dnevno izravnavo oz. optimizacijo portfelja bilančnih skupin. Izravnalni trg pa določa ceno izravnalne energije kot posledica odstopanj med napovedanimi in uresničenimi količinami. Iz slike 17 je razvidno, kako lahko dobavitelj v imenu odjemalca (odjemalcev) načrtuje porabo odjemalca (odjemalcev) in optimira svoje odločitve glede nakupa in prodaje električne energije. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 29
Slika 17: Prikaz načina zapiranja pozicij portfelja oz. segmenta dobavitelja (Božič, 2005, str.8) Dobavitelj kupuje električno energijo na terminskem trgu v obliki letnih, četrtletnih oz. mesečnih produktov s katerimi pokrije večino dolgoročno predvidenih potreb. Na sprotnem trgu kupuje oz. prodaja le količine potrebne za dnevno izravnavo. Gospodinjski odjemalci imajo sklenjene odprte pogodbe, dodatni stroški kratkoročnih nakupov in izravnave pa so že vsebovani v prodajni ceni. Osnova za določanje cene za gospodinjske odjemalce je letna cena terminskih produktov za pas v letih n, n+1 in n+2. Terminske cene produktov električne energije so podvržene velikim cenovnim nihanjem. Ta so odvisna od spremembe strukture proizvodnih virov, energetske bilance dolgoročnega cenovnega področja, omejenosti čezmejnih prenosnih zmogljivosti, spremenljivosti cen drugih energentov, vremena, hidrologije, remontov elektrarn, trenutne zasedenosti prenosnih zmogljivosti in predvidene gospodinjske rasti. Pri določanju končne cene odjemalca se upoštevajo še urne cene prilagojene na trenutno ceno terminskega produkta in predviden diagram, odjema večjega kupca oz. segmenta manjših kupcev (na osnovi pretekle porabe) predvidi v prihodnosti z upoštevanjem koledarja in napovedi letnih količin. (Božič, 2005, str.8) Cena električne energije za negospodinjske odjemalce se oblikuje na tržni podlagi. Struktura cene, ki jo plača odjemalec električne energije, vključuje ceno za energijo trgovca, ceno za uporabo omrežja, trošarino in davek na dodano vrednost. Cena za energijo trgovca je sestavljena iz nakupne cene, stroškov dobavitelja pri dobavi električne energije (marža), trošarine in davka na dodano vrednost. Cena za uporabo omrežja je sestavljena iz omrežnine za prenosno omrežje, omrežnine za distribucijsko omrežje, prednostno dispečiranje, sistemske storitve, stroške Agencije za energijo RS in Borzen. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 30
Proizvodnja Dobava Uvoz ENERGIJA Trg Nadomestilo za prenos CENA ZA UPRABO OMREŽJA Regulirana Nadomestilo za distribucijo Sprejme Agencija za energijo RS Sistemske storitve Agencija za energijo RS Prednostno dispečiranje Borza Slika 18: Struktura cene električne energije (Gubina, 2008, str.50) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 31
12 ODJEMALCI, DOBAVITELJIIN KONKURENCA NA MALOPRODAJI Elektroenergetska podjetja so vertikalno ločena na pet distribucijskih podjetij, osem proizvodnih podjetij in prenosno podjetje, v okviru katerega se izvaja dejavnost prenosa in upravljanja prenosnega omrežja. Ustanovljeni so bili še regulator, organizator trga in SODO. Distribucijska podjetja so se organizirala kot enoviti pravni subjekti delniških družb, ki opravljajo dejavnosti v ločenih organizacijskih enotah. Dejavnosti družbe po EZ so regulirane in tržne. Kot gospodarski javni službi opravljajo podjetja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in dobave električne energije tarifnim odjemalcem. Kot energetsko tržno dejavnost opravljajo podjetja trgovanje z električno energijo. Trgovanje z električno energijo je v stalnem razvoju ponudbe in povpraševanja in spremljajočega tveganja. Nov mejnik za slovensko distribucijo je bil 1. julij 2007, ko je bila določena ločitev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja od ostalih dejavnosti ter popolno odprtje trga z električno energijo. Vlada RS je na podlagi 23. člena Energetskega zakona (Ur.l. RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo, 70/08) z Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. (Ur.l. RS, št. 27/07) ustanovila SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in ji podelila licenco za opravljanje energetske dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ter ji s sklepom št. 36001-4/2007/5, z dne 14.6.2007 podelila koncesijo za obdobje 50 let od datuma sklenitve koncesijske pogodbe.po podpisu koncesijske pogodbe so bile podpisane pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije med družbo SODO d.o.o. in posameznimi distribucijskimi podjetji: Elektro Celje d.d., Elektro Gorenjska d.d., Elektro Ljubljana d.d., Elektro Maribor d.d., Elektro Primorska d.d. in z nekaterimi zaokroženimi gospodarskimi kompleksi. Evropska direktiva 2003/54/ES in posledično slovenski Energetski zakon (EZ- UPB2) (Ur. list št. 27/2007) sta zahtevala, da dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja samostojna pravna oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti. Na osnovi EZ-UPB2, Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (Ur. list RS št. 37/2007), Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Ur. list RS, št. 39/2007) so distribucijska podjetja 1. julija 2007 prenehala opravljati javno gospodarsko službo SODO, saj so bile funkcije prenesene na novoustanovljeno družbo SODO. Distribucijska podjetja so sklenila Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja za čas trajanja koncesijske pogodbe družbe SODO. Distribucijska podjetja so pravni Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 32
lastniki elektroenergetskega omrežja, ki ga oddajajo koncesionarju Gospodarski javni službi SODO v najem in zanj pogodbeno izvajajo storitve. EZ zagotavlja konkurenčnost na trgu energije po načelih nepristranskosti in preglednosti, upoštevaje varstvo potrošnikov in izvajanje učinkovitega nadzora nad oskrbo z energijo. Prodaja električne energije je postala tržna dejavnost z odprtjem elektroenergetskega trga, kajti od 15. aprila 2001 lahko odjemalci s priključno močjo nad 41 kv prosto izbirajo dobavitelja električne energije. Z novelo energetskega zakona EZ-A (Ur. list 51/2004), so od 1. julija 2004 upravičeni odjemalci vsi odjemalci razen gospodinjstev. Zakonodaja je gospodinjstva uvrščala med tarifne odjemalce do 1. julija 2007; potem so lahko prosto izbirala dobavitelje električne energije. Z izbiro dobavitelja električne energije odjemalci lahko vplivajo na ceno električne energije. Ne vplivajo pa na ceno za uporabo omrežij (ta vključuje omrežnino in dodatke k omrežnini). Odjemalec električne energije plača končno ceno: ceno električne energije, ki se oblikuje na tržnih osnovah, storitev vodenje računa, ceno za uporabo omrežij (to so omrežnina in dodatki k omrežnini), ki je regulirana (ne oblikuje se na tržnih osnovah), trošarino (uvedena je bila v letu 2007) in davek na dodano vrednost. Kot smo že omenili, oskrbo končnih uporabnikov pokriva pet podjetji za distribucijo električne energije: Elektro Ljubljana d.d., Elektro Maribor d.d., Elektro Primorska d.d., Elektro Celje d.d. in Elektro Gorenjska d.d.. Glavna naloga distribucijskih podjetij je zanesljiva oskrba z električno energijo. Slika 19: Elektrogospodarstvo RS (Poročilo Energija v Sloveniji 2008 str.8) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 33