DIPLOMSKO DELO Poročanje primorskih časopisov o kriminaliteti po 2. svetovni vojni December, 2012 Boštjan Sever
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Poročanje primorskih časopisov o kriminaliteti po 2. svetovni vojni December, 2012 Boštjan Sever Mentor: višji pred., mag. Aleš Bučar - Ručman
Zahvala Zahvaljujem se mentorju mag. Alešu Bučarju - Ručmanu za pomoč in vodenje pri pripravi diplomskega dela. Posebna zahvala velja moji Heleni, ki me je podpirala pri študiju in mi je bila v oporo pri pisanju tega diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem tudi študijski komisiji, ki je omogočila obravnavanje predlagane teme. 2
Kazalo 1 Uvod... 7 2 Obveščanje o kriminaliteti... 8 2.1 Kriminaliteta... 8 2.2 Novinarstvo... 10 2.3 Novinarsko poročanje o kriminaliteti... 12 2.4 Poročanje o kriminaliteti v primorskih časopisih... 14 3 Pregled in analiza člankov o kriminaliteti iz časopisov Slovenski Jadran in Primorske novice v letih 1952 2004... 16 3.1 Slovenski Jadran... 18 3.2 Primorske novice... 21 3.3 Primorski dnevnik... 31 4 Primerjava določenega opisanega kriminalnega dejanja v Primorskih novicah in Primorskem dnevniku... 33 4.1 Poročanje o "Črnem angelu" v Primorskih novicah... 34 4.2 Poročanje o "Črnem angelu" v Primorskem dnevniku... 37 4.3 Primerjava poročanja o umoru v analiziranih časopisih... 38 5 Sklep... 41 6 Uporabljeni viri... 44 7 Priloga... 46 3
Kazalo grafov Graf 1: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Slovenski Jadran 1952 1963... 19 Graf 2: Pregled po sklopih v časopisu Slovenski Jadran 1952 1963... 20 Graf 3: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 1954 1959... 23 Graf 4: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 1954 1959... 23 Graf 5: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 1960 1969... 24 Graf 6: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 1960 1969... 24 Graf 7: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 1970 1979... 25 Graf 8: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 1970 1979... 25 Graf 9: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 1980 1989... 26 Graf 10: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 1980 1989... 27 Graf 11: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 1990 1999... 27 Graf 12: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 1990 1999... 28 Graf 13: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 2000 2004... 29 Graf 14: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 2000 2004... 29 Graf 15: Število vseh objavljenih člankov, povezanih s kriminaliteto po desetletjih. 30 Kazalo tabel Tabela 1: Članki o kriminaliteti v časopisih Slovenski Jadran 1952 1963... 20 4
Povzetek V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne pojme kriminalitete in novinarstva, njihov razvoj in delitve v skupine. Dotaknili smo se tudi senzacionalističnega poročanja ter se pri tem vprašali, ali takšno pisanje privabi ali odvrača bralce. V nadaljevanju smo oba pojma združili v predstavitvi, ki se nanaša na poročanje o kriminaliteti. V empiričnem delu smo zbrali in analizirali časopisne članke o kriminaliteti, ki so bili objavljeni v časopisih Slovenski Jadran in Primorske novice. S pomočjo grafov in tabel smo ponazorili povečanje ali upadanje objav člankov, ki obravnavajo kriminaliteto. V nadaljevanju smo iz primorskih dnevnih časopisov izbrali določen odmeven članek in ga primerjali v dveh časopisih, da bi ugotovili, kakšno je poročanje o le-tem in koliko ter na kakšen način časopis posveti svoj prostor za odmeven in pretresljiv dogodek. Ključne besede: časopis, kazniva dejanja, Slovenski Jadran, Primorske novice, Primorski dnevnik. 5
Summary - Coastal newspapers reporting on crime after 2. World War In the theoretical part of the thesis we present basic concepts of crime and journalism, their development and distribution of the group. We also touched the sensationalist reporting, and when asked about this or that writing attract or deter readers. In addition, we combine the two ideas in a presentation relating to the reporting of crime. In the empirical part we have gathered and analyzed the content of newspaper articles on crime which were published in newspapers Slovenski Jadran and Primorske novice. With the help of graphs and tables we illustrate the increase or decrease in total articles which relate to crime. In the last part we chose specific article for comperation between two newspapers to found out how articles in each newspapers are formed and how newspaper devoted its space to a resounding and shocking event. Key words: newspaper, crimes, Slovenski Jadran, Primorske novice, Primorski dnevnik. 6
1 Uvod Glavni namen diplomskega dela je predstaviti poročanje o kriminalnih dejanjih, ki so jih objavili časopisi na Primorskem. Pri tem se bomo še posebej posvetili poročanjem o kriminaliteti v časopisih Slovenski Jadran in Primorske novice. Na začetku naloge bomo uvodoma predstavili, kaj je kriminaliteta in kaj so o njej napisali izbrani avtorji. Nato bomo predstavili pojem novinarstva in njegovo poročanje o kriminaliteti. Nadalje bomo predstavili in primerjali časopisno poročanje o okrutnih umorih tako imenovanega»črnega angela«. Za primerjavo bomo uporabili časopisne članke iz Primorskih novic in Primorskega dnevnika. Pri tem bomo ugotavljali, kateri časopis je o dogodku pisal bolj senzacionalistično. S pomočjo grafov bomo prikazali, koliko člankov sta časopisa Slovenski Jadran in Primorske novice objavila po letih. V zadnjem delu diplomske naloge bomo s tabelnim prikazom predstavili naslove časopisnih člankov ter njihovo številčnost. Pri tem bomo lahko videli, pri koliko člankih so avtorji k besedilu dodali tudi fotografije. Pri našem analiziranju vsebin poročanj o kriminaliteti smo si postavili tudi dve hipotezi, in sicer: Primorske novice svojim bralcem ponujajo več in bolj obsežne članke s področja kriminalitete kot Primorski dnevnik. Po osamosvojitvi se je v Sloveniji spremenil način pisanja časopisov na področju poročanja o kriminaliteti, saj se je obseg teh vsebin bistveno povečal. Prvo hipotezo bomo preverjali v teoretičnem delu s pomočjo dane literature. V empiričnem delu diplomske naloge pa bomo, s pomočjo zbranih člankov, primerjali drugo hipotezo z analizo pisnih virov in vsebinsko analizo časopisnih člankov v časopisih Primorske novice in Primorski dnevnik, ki sta objavila članke o krutih družinskih umorih v vasi Klanec pri Kozini leta 1995. 7
2 Obveščanje o kriminaliteti V tem poglavju bomo predstavili pojma kriminaliteta in novinarstvo. Za lažje razumevanje izbrane teme diplomskega dela sta namreč omenjena pojma zelo pomembna. Najprej bomo opisali, kaj razumemo pod pojmom kriminaliteta in kaj pod pojmom novinarstvo, v zadnjem delu tega poglavja pa bomo oba pojma povezali v novinarsko poročanje o kriminaliteti. 2.1 Kriminaliteta Žerjav v svojem delu o kriminaliteti pravi:»oblike kršenja pravil obnašanja in načini reagiranja so se spreminjali z razvojem družbe, z ekonomskimi in kulturnimi spremembami. Na tiste kršitve, ki so pomenile posebno družbeno nevarnost, je država reagirala s kazenskimi sankcijami. Pojav takšnih kršitev imenujemo kriminaliteta. V nadaljevanju avtor navaja, da beseda kriminaliteta izvira iz latinske besede crimen zločin. Zato bi lahko govorili o zločinstvu oziroma hudodelstvu, vendar imata oba pojma v vsakdanji rabi mnogo ožji pomen. Kadar govorimo o zločinstvu ali hudodelstvu, običajno mislimo na tisti del kriminalitete, ki zajema le zelo huda kazniva dejanja (umori, ropi, posilstva itd.), v pojmu kriminaliteta pa so vsebovana še druga, tudi manj nevarna kazniva dejanja (majhne tatvine, goljufije itd.). Če torej govorimo o pojavu kaznivih dejanj, pravimo, da govorimo o kriminaliteti.«(1983: 15)»V okvir pojma kriminaliteta smemo uvrstiti samo tista dejanja, ki so v kazenski zakonodaji države zapisana kot kazniva. Na to velja opozoriti zato, ker niso vsa dejanja, ki jih del javnosti šteje za škodljiva in nevarna, uvrščena v kazensko zakonodajo.«(meško, 2010: 17)»Oblike kriminalitet so se spreminjale v vseh družbenih formacijah, le nekatere so še do danes ostale enake, npr. tatvina, posilstvo, rop, goljufija. V odvisnosti od družbeno-ekonomskih odnosov so nastale nove oblike kriminalitete in izginjale stare, kakor so se spreminjale razmere.«(žerjav, 1983: 15) 8
»Glede na potrebe preučevanja delimo v organih za notranje zadeve kriminaliteto še na: - splošno (klasično) kriminaliteto, - gospodarsko kriminaliteto in - politično kriminaliteto. Splošna kriminaliteta je zbir tistih kaznivih dejanj, ki so storjena zoper življenje občanov, njihovo in družbeno premoženje in imajo klasične oblike (umori, vlomi, požigi, ropi, tatvine itd.). Posebnost te kriminalitete je, da je nastala že zgodaj v človeški zgodovini. Gospodarska kriminaliteta je novejši pojem in obsega tista kazniva dejanja, ki so uperjena zoper družbeno premoženje in jih v največ primerih lahko storijo le določene osebe (odgovorne osebe, uradne osebe, osebe, ki jim je zaupano družbeno premoženje itd.). Zato pogosto uporabljamo za tovrstno kriminaliteto izraz»kriminaliteta belega ovratnika«. Politična kriminaliteta je tista, ki je storjena iz političnih pobud, to je, z namenom, rušiti z ustavo določen ustavni red (npr. atentati, sabotaže, diverzije).«(žerjav, 1983:16)»Glede na cilj, ki ga storilec zasleduje pri kaznivem dejanju, pogosto govorimo o premoženjski in nepremoženjski kriminaliteti. Medtem ko pri prvi storilci zasledujejo premoženjsko korist (tatvina), pri nepremoženjski kriminaliteti vodi storilce drug motiv namen, npr. kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari, žalitev, telesna poškodba, sabotaža, posilstvo itd.«(žerjav, 1983:17)»Kriminaliteta je družbeni in individualni pojav, za katerega je značilno kršenje kazenske zakonodaje in poteka po posebnih zakonitostih, z njo pa se ukvarja posebna znanstvenoraziskovalna disciplina. Nekateri jo imenujejo kriminologija, v rabi pa so tudi druga imena, kot na primer znanost o kriminaliteti ali tudi kriminalitetna znanost (npr. science criminelle).«(meško, 2010: 21) V naslednjih poglavjih diplomskega dela bomo preučili kriminaliteto določenega obdobja v izbranih časopisih in jo primerjali s prejšnjimi obdobji, da bi spoznali kriminaliteto kot: - skupno število objavljenih kaznivih dejanj, - najpogostejše vrste kaznivih dejanj. 9
2.2 Novinarstvo»Novinarstvo je družbena dejavnost, za katero so značilna zbiranje, selekcioniranje, oblikovanje in posredovanje informacij o dejstvih in mnenjih. Je prenos od drugih k drugim, od različnih virov informacij k številnemu oziroma številnim občinstvom.«(košir, 2003: 72) Povzemamo Merljak Zdovčevo, ki v svojem delu piše, da je novinarstvo dejavnost poklicnega zbiranja, upovedovanja in posredovanja informacij o dogodkih in pojavih. Merljak Zdovčeva časnik opredeljuje kot medij, za katerega je značilna dnevna družbenopolitična aktualnost, snovna neomejenost, redno dnevno izhajanje in velika naklada. V istem delu avtorica navaja, da je časopis medij, ki je lahko splošen ali specializiran, ter da je zanj značilno, da izhaja tedensko do mesečno in v manjših nakladah. Na koncu Merljak Zdovčeva pravi, da se zadnje čase vse bolj uveljavlja izraz časopis, ki pomeni oboje: časnike in časopise (2007: 11). Melita Poler Kovačič in Monika Kalin Golob v znanstvenem zborniku ob 40. obletnici študija novinarstva v Sloveniji v svojem zborniku pišeta, da so se v novinarstvu oblikovala različna obdobja glede na družbene, gospodarske in politične situacije informacijskega okolja (2004: 12). V našem diplomskem delu se bomo posvetili zadnjemu obdobju, in sicer obdobju informacijske družbe. Za to obdobje je napisano, da poteka od konca 2. svetovne vojne, torej od 1945 pa do danes.»samo obdobje pa v slovenskem novinarstvu delimo še na dve podobdobji, in sicer obdobje do leta 1991 in obdobje po letu 1991«. (Kovačič in Golob, 2004: 133)»Množični mediji so vključeni v vse segmente družbe. Imajo močan vpliv na življenje ljudi in še zlasti na javno mnenje. Ne gre samo za to, da vplivajo na naša stališča. Gre zlasti za to, da množični mediji omogočajo dostop do znanja, na katerem temelji veliko družbenih aktivnosti. Javno mnenje ni tako enostavno opredeliti, kot se zdi na prvi pogled. Mediji niso zgolj prenašalci informacij in pasivni posredovalci javnega mnenja, ampak ga tudi sami aktivno ustvarjajo, saj imajo prednosten dostop do informacij.«(dobovšek, v Borovnik 2005: 3) 10
»Svobodnega, poštenega in objektivnega novinarstva ni. To je le ideal in ne realnost. Drži pa, da se lahko temu idealu približamo. Iz dneva v dan je v novinarstvu manj klasičnega, informativnega obveščanja in vedno več senzacionalizma in izmišljenih atraktivnih zgodb.«(košir, 2003: 46) V Primorskih novicah in Primorskem dnevniku ne moremo govoriti o tako imenovanem»rumenem novinarstvu«, saj, kot bomo videli v nadaljevanju, nikakor ne sovpada z trditvijo, ki sta jo navedli Melita Poler Kovačič in Monika Kalin Golob, da so bili v rumenem novinarstvu podani novi standardi kot posledica boja za naklade v senzacionalističnem tisku. Rumeno novinarstvo je skrajno groba oblika senzacionalističnega tiska, ki jo zaznamujejo srhljivi in hujskaški naslovi, neresnične informacije, pa tudi veliko slikovnega gradiva in nedeljske izdaje časopisov (2004: 66).»Devetdeseta leta dvajsetega stoletja so bila na Slovenskem v znamenju sprememb političnega sistema, sprejemanja nove medijske zakonodaje, privatizacije medijev, liberalizacije časopisnega in površne regulacije radiodifuznega trga, medijske koncentracije in komercializacije. To obdobje je tudi sicer čas demokratizacije družbe. Po letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je politični sistem postal večstrankarski, so mediji prešli iz rok politike v roke kapitala. Novinarji, ki so se še pred desetletjem opredeljevali kot družbeno-politični delavci, so začeli služiti javnosti in so to zapisali v kodeks iz leta 1991.«(Hrvatin in Milosavljević, 2001: 7)»Kodeksi novinarske etike opredeljujejo standarde novinarskega delovanja in predstavljajo kriterije za novinarsko samokritiko in zunanjo kritiko.«(erjavec, 1998: 29)»Društvo slovenskih novinarjev je novembra 1991 sprejelo etični kodeks. Pred tem je za slovenske novinarje veljal Kodeks novinarjev Jugoslavije.«(Erjavec, 1998: 31)»Prav kmalu po neodvisnosti Slovenije je bil sprejet kodeks novinarjev Republike Slovenije. Oktobra 2002 pa je bil sprejet novi Kodeks novinarske etike, ki je v nekaterih določbah ohlapnejši od prejšnjega. Oba zaslužita kratek sprehod po zapisanem. Poročanju o nasilni vsebini so bili v prvem kodeksu posredno posvečeni le nekateri členi.«(petrovec, 2003: 38) 11
»Novi kodeks iz leta 2002 ni prinesel večje odgovornosti novinarja glede poročanja o nasilju, storilcih in žrtvah. Pravzaprav se je umaknil tržnim zakonitostim. Prejšnjo določbo, ki je govorila o načelni neupravičenosti objav imen in slik storilcev in žrtev pri nesrečah ali v sodnih postopkih, je nadomestilo besedilo, po katerem»mora biti novinar pazljiv pri omembi imen in objavi slik storilcev, žrtev ter njihovih svojcev«(21. točka). Prej bolj natančno besedilo je zamenjala ohlapna določba, ki daje novinarju tudi v kočljivih primerih bolj proste roke. Prav tako v novem kodeksu (pri tem tudi prejšnji ni bil boljši) zaman iščemo norme, ki bi omejile pretirano predstavljanje nasilja«(petrovec, 2003: 39) Bučar - Ručman v svojem delu navaja, da določila kodeksa ne predstavljajo pravnoformalnega okvirja oziroma zavezujočih določil za etično delo novinarjev in medijskih hiš. V nadaljevanju avtor piše, da je kodeks etično navodilo, ki velja za člane Društva novinarjev Slovenije. V društvu se sicer zavzemajo, kar so tudi opredelili v svojem Statutu, da bi kodeks spoštovali vsi novinarji. V nadaljevanju avtor piše, da društvo ne deluje kot novinarska zbornica, ki bi podeljevala licenco novinarja. Spoštovanje kodeksa je vezno predvsem na osebne etične norme novinarja in njegovo oceno o tem, kako na njegov ugled vpliva javna objava razsodbe častnega sodišča o kršitvi kodeksa ali sklepa o izključitvi. Kodeks je torej le moralno vodilo, medsebojna razmerja, prepovedi in sankcije v primerih kršitve prepovedi pa določa kazenska in civilnopravna zakonodaja (2011b: 253). 2.3 Novinarsko poročanje o kriminaliteti Kriminaliteta, ki je povezana še z nasilništvom, predstavlja v družbi pereč problem. Med hujša kazniva dejanja z elementi nasilja sodijo umor, povzročitev telesnih poškodb, primeri spolnega nasilja ter imajo v javnosti velik odmev.»z nastankom človeštva se je pojavilo med ljudmi tudi nasilje. Le-to se je do danes razvijalo z vso krutostjo, ki jo omogoča in podpira sodobna uničevalna tehnologija, spolitizirana brutalnost in militarizirana nečlovečnost. Tako se že od nekdaj poraja vprašanje, kaj sploh pomeni nasilje, ki z različnimi oblikami verbalno, psihično in fizično ustvarja bolj ali manj vidne posledice, do takih, ki kažejo na dosledno dehumanizacijo v razmerjih do soljudi, njihovih stvari in vrednot.«(pečar, 1993: 34) 12
Avtor nadalje pravi:»medije z njihovo uporabnostjo in možnostjo predvsem enosmernega komuniciranja močno problematizirajo tudi iz izhodišč, saj javna občila zaradi gledanja, poslušanja ali branja o vplivih na oponašanje nasilja kot določenega vedenjskega vzorca negativno delujejo na posameznika in na družbo, po drugi strani pa podpirajo določene moralne vrednote in omogočajo katarzo.«(pečar, 1993: 39) Nasilje nas torej spremlja od samega našega razvoja in je prisotno v vseh svojih oblikah. V kolikor pa o nasilju pišejo še v časopisih ali pa ga objavijo drugi mediji, dejanja, ki so bila v sferi storilec žrtev, preidejo še na druge nevtralne osebe. V tem primeru na bralce, ki pa se s prebiranjem o bolečinah, trpljenju ali smrti lahko poistovetijo s kakšno osebo iz "črne kronike". Bučar - Ručman v svojem delu navaja Jewkesonovo, Reinera in Robertsa, ki pišejo, da novice o kriminaliteti ne omogočajo obsežnega in»statistično natančnega«vpogleda v realno sliko o kriminaliteti oziroma njenem najboljšem približku, ki ga kriminologi ugotavljajo s pomočjo analize uradnih statistik (policije, sodišč, zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij) in s kriminološkimi raziskavami (viktimizacijskimi študijami, študijami samoprijave itd.). Poleg tega je medijska slika kriminalitete popačena tako v kvalitativnem kot kvantitativnem pogledu. Nekatere oblike kriminalitete so v medijih zapostavljene (na primer premoženjski delikti), medtem ko so druge tiste, ki privlačijo zanimanje občinstva čezmerno zastopane. Če ob tem upoštevamo ugotovitve teorije prednostnega tematiziranja, lahko zaključimo, da javnost oblikuje stališča le o tistih oblikah kriminalitete, o katerih poročajo mediji. O drugih ljudje niti nimajo informacij (izjema so tiste oblike, s katerimi se srečajo osebno ali o njih izvejo v medosebnem komuniciranju z drugimi, ki so imeli osebne izkušnje, ali pa so o tem zasledili v medijih) (Bučar Ručman, 2011a). Kot je Dragan Petrovec v svoji knjigi Mediji in nasilje napisal:»odrasli gledalci oziroma bralci sčasoma privzamejo nekatere medije za svoje tako, da se poistovetijo z njihovo pretežno naravnanostjo. Tako bi lahko medije razdelili po skupinah. Nekateri imajo zaščitni znak nekakšne domačnosti (Nedeljski, Jana), drugi so prepoznavno politično opredeljeni (Mag, Demokracija, bivša Republika in Slovenec, Družina), tretji se pretežno posvečajo aktualnemu razmeroma nevtralnemu poročanju o dnevnih dogodkih (Delo, Dnevnik), poleg teh pa so še revije in časopisi, 13
ki sodijo k rumenemu tisku (Slovenske novice, Lady). Vsak medij se s svojim konceptom dotakne specifičnega dela občinstva, ki so mu tako nekateri od medijev dosti bližji od drugih.«(2003: 47) 2.4 Poročanje o kriminaliteti v primorskih časopisih Pri tem lahko poudarimo, da časopisi Slovenski Jadran, Primorske novice in Primorski dnevnik sodijo v skupino s časopisi Delo, Dnevnik in Večer, saj se posvečajo poročanju o aktualnih razmerah v Sloveniji in po svetu. Glavna nit poročanj Slovenskega Jadrana, Primorskih novic in Primorskega dnevnika je trenutna dnevna politična in gospodarska situacija. Večina člankov v časopisih je namenjena pomembnejšim političnim dogodkom, ki so zaznamovali določeno obdobje. Časopisi so nekako razdeljeni na dva segmenta, in sicer dogodki iz primorskega območja, ter dogodki iz Slovenije in sveta. Prav tako je v časopisih veliko člankov iz gospodarskega področja. V obdobju med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja se je veliko pisalo, kako so slavnostno odpirali razna podjetja, medtem ko v naslednjih letih časopisi veliko prostora namenijo člankom o zaprtju podjetij, odpuščanju delavcev in krizi v svetu. Časopisi so tudi redno obveščali bralce o vojnah, ki so bile v tem času, kot tudi o raznih konfliktih in državnih udarih, ki so se zgodili po svetu. Slovenski Jadran je v vseh letih svojega obstoja redno pisal tudi zgodbe raznih avtorjev, ki opisujejo različne borbe in junaštva partizanov med narodnoosvobodilnim bojem na tleh takratne Jugoslavije. Istemu konceptu so sledile tudi Primorske novice, ki so takšne zgodbe objavljale še v 70. letih prejšnjega stoletja. Slovenski Jadran je ob člankih o kriminaliteti občasno objavil tudi rubriko»sodna kronika«, kjer je v kratkih člankih v nekaj stavkih opisal določeno kriminalno dejanje, ki se je zgodilo. Največkrat je v takšnih kratkih člankih bilo napisano tudi ime in priimek storilca kaznivega dejanja in sodba, ki mu jo je izreklo sodišče. Primorske novice so v začetku svojega nastanka imele prav tako rubriko»sodna kronika«in»izpred sodišča«, kjer so bili objavljeni krajši prispevki o kaznivih dejanjih in sodbah storilcev le-teh. V 60. letih se je nato pojavila rubrika»črna kronika«, ki jo je v 70. letih nadomestila»nesreče in nezgode«. V tej rubriki so bili objavljeni članki, ki so se nanašali na kazniva dejanja, kot tudi dogodki, ki so se nanašali na prekrške in njihove storilce. V sredini 90. let prejšnjega stoletja je v Primorskih novicah nastala rubrika»zgodilo se je na Primorskem«, ki je zraven člankov o kriminalnih dejanjih, ki so imela svoj naslov, opisovala manjša, 14
vendar številčna kazniva dejanja, ki so se zgodila na Primorskem. Največkrat so bila to kazniva dejanja tatvin, vlomov in ponarejanj listin, ki so jih policisti odkrili na državni meji. 15
3 Pregled in analiza člankov o kriminaliteti iz časopisov Slovenski Jadran in Primorske novice v letih 1952 2004 Namen diplomskega dela je analizirati vsebino poročanja o kriminaliteti v časopisih Slovenski Jadran in Primorske novice, in sicer za obdobje v letih od 1952 do 2004. Zanima nas, koliko pozornosti so namenili v zgoraj navedenih časopisih kriminaliteti in kako je potekalo poročanje skozi zgodovino. Osredotočili se bomo na celoten časopis, ker so velikokrat članki o kriminalnih dejanjih objavljeni tudi izven časopisnega poglavja, ki govori o tako imenovani črni kroniki. S pomočjo analize vsebine člankov je naš namen ugotoviti, katerim vrstam kaznivih dejanj in katerim elementom kaznivega dejanja je dana pozornost v posameznih časopisih. Pri zbiranju potrebnih podatkov in analiziranju informacij smo si pomagali s pregledovanjem časopisov, ki jih Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru hrani v domoznanskem oddelku. S pregledom člankov, ki pišejo o kriminaliteti v izbranih časopisih, smo ugotavljali, v kolikšnem obsegu so o kriminaliteti poročali po 2. svetovni vojni in kako se je poročalo po desetletjih do današnjih dni. Leto 1952 smo izbrali za začetek analiziranja podatkov o kriminaliteti zato, ker je to leto začel na Primorskem izhajati časopis Slovenski Jadran. Analiziranje podatkov pa smo zaključili z letom 2004, in sicer z dnem 27. september 2004. S tem datumom so Primorske novice, ki so do takrat izhajale dvakrat na teden, postane prvi regionalni dnevnik. Pridobljene podatke smo vpisovali v tabeli (Tabela 1.1 in Tabela 2), ki vsebujeta naslednje podatke: - datum izdaje časopisa, - naslov o kriminaliteti, - stran, kjer se ta članek nahaja, - dodatni komentar, kot so objavljene fotografije, - kazniva dejanja, o katerih pišejo članki. 16
V diplomskem delu smo analizirali članke s tematiko kriminalitete glede na stran objave v časopisu ter žanrsko značilnost obravnave. Analizirali smo tudi število objav, kjer je ob članku objavljena vsaj ena fotografija, ki se veže na spremljajoči članek. V našem delu so to časopisni mediji Slovenski Jadran in Primorske novice. Iz navedenih publikacij bomo v nadaljevanju ugotavljali nekatere kvantitativno merljive značilnosti, kot so: datum objave, naslov spremljajočega, stran v publikaciji, kjer je članek objavljen, spremljajoča fotografija in tip kaznivega dejanja, o katerem je članek.»med kazniva dejanja z znaki nasilja štejemo dejanja storilcev, s katerimi vzamejo življenje žrtvi, ogrožajo njeno življenje ali ji povzročajo telesno poškodbo. Najbolj zastopani tovrstni kaznivi dejanji sta umor in uboj. V to skupino sodijo tudi dejanja ogrožanja življenja in poškodovanja telesne žrtve, kot so: povzročitev različnih telesnih poškodb in nasilništvo. Kazniva dejanja v družini tvorijo velik del temnega polja nasilniške kriminalitete. Čeprav je posilstvo spolni delikt, je tudi tipično kaznivo dejanje z znaki nasilja. Rop je neke vrste tatvina. Zaradi grožnje in uporabe sile sodi tudi v kriminaliteto z znaki nasilja, kamor prištevamo tudi ugrabitve in terorizem. Vlom je prav tako kot rop dejanje z znaki nasilja in premoženjski delikt.«(meško, 1998: 185) Med analiziranimi članki, ki poročajo o kaznivih dejanjih, nismo upoštevali kaznivih dejanj, ki so jih storilci storili v cestnem prometu. Kazniva dejanja, kot so hude telesne poškodbe ali smrt udeleženca v prometni nesreči, nismo mogli analizirat, ker iz objavljenih člankov velikokrat ni moč izbrati, ali se je v prometni nesreči poškodoval oziroma umrl povzročitelj prometne nesreče ali nedolžna žrtev prometa. To pa je pomembno, saj v primeru, da povzročitelj prometne nesreče nekoga drugega hudo telesno poškoduje ali povzroči smrt, se za povzročitelja poda kazenska ovadba. V kolikor je v prometni nesreči poškodovan ali umre povzročitelj prometne nesreče, pa se na Okrožno državno tožilstvo poda le poročilo o dogodku. Prav tako pa so dogodki o prometnih nesrečah največkrat objavljeni v posebni rubriki, kjer so članki s področja prometa. Pri analiziranju člankov iz časopisa Slovenski Jadran je potrebno poudariti, da je časnik z uredništvom v Kopru izhajal obdobju od leta 1952 do 1963. V teh letih pa je na delu slovenskega Primorja obstajala»tampon državica«imenovana Svobodno tržaško ozemlje (STO). 17
Božič v knjigi Oris zgodovine Slovencev opisuje, da se je julija 1945 zbrala»velika trojica«atlee, Truman in Stalin v Potsdamu, kjer so govorili o pripravah na mirovno konferenco julija 1946 v Parizu. Na njej so reševali vprašanje novih meja FLRJ z Italijo. Božič nadalje piše, da je bilo z mirovno pogodbo v Parizu ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki so ga razdelili na dve okupacijski coni, dokler ne bi dobilo svojega guvernerja in ustrezne uprave. Cono»A«s Trstom so upravljale anglo-ameriške vojaške oblasti, cono»b«s Koprom pa jugoslovanske. STO naj bi s tem postal tamponska država med Italijo in Jugoslavijo ter med zahodnim in vzhodnim blokom (1980: 180).»Leta 1953 sta vladi Združenih držav in Velike Britanije sklenili izročiti cono A STO Italiji. Anglo-ameriške čete so začele zapuščati Trst, italijanska vojska pa se je pripravljala, da vkoraka v mesto. Tedaj je Jugoslavija zagrozila z močno koncentracijo sil na mejah cone»a«, pripravljena je bila tudi na vojaški spopad. Po letu dni najhujše krize so oktobra 1954 podpisali Londonski sporazum ali Memorandum o soglasju vlade Italije, Zedinjenega kraljestva, Združenih držav Amerike in Jugoslavije glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Cono B z manjšim delom cone A je dobila Jugoslavija, večino cone A s Trstom pa Italija. Jugoslavija je kmalu ratificirala londonski sporazum in ga imela za dokončno rešitev vprašanja meje z Italijo. Odrekla se je zahtevi, da bi dobila v Trstu pristanišče, in se odločila zgraditi novo pristanišče v Kopru,«(Božič, 1980: 180). Leta 1954 se, na osnovi Londonskega memoranduma, ozemlje STO razdeli tako, da cona A, ki je bila pod britansko ameriško upravo, preide pod Italijo, cona B pa pod Jugoslavijo. 3.1 Slovenski Jadran Po zaključku 2. svetovne vojne je območje Primorske obstalo v tampon coni, ki so jo leta 1947 določili s Pariško mirovno pogodbo za Svobodno tržaško ozemlje (STO). STO je bila mestna nevtralna država, ki je obsegala poleg sedeža države Trsta, tudi kraško planoto z morjem, prek katerega je mejila na Italijo, slovensko Primorje ter del severne Istre do reke Mirne. Časopis Slovenski Jadran se je razvil v zaključkih obstoja mestne države, saj so leta 1954 s tako imenovanim Londonskim sporazumom državo razdelili na dva dela. Območje cone A, kjer je bil Trst, je pripadal Italiji, območje cone B s slovenskim Primorjem in Istro pa takratni Jugoslaviji. 18
V nadaljevanju povzemamo zgodovinski razvoj časopisa Slovenski Jadran, ki je objavljen na uradni spletni strani Primorskih novic. Po koncu vojne je na koprskem območju izhajalo glasilo osvobodilne fronte, ki se je leta 1950 preimenovalo v Istrski tednik. Istrski tednik je objavljal članke o poljedelstvu in obveščal o novo sprejeti zakonodaji. Leta 1952, in sicer 4. januarja se glasilo razvije v Slovenski Jadran, ki samostojno izhaja vse do leta 1963, ko se z združitvijo enotnega okraja Koper za vso Primorsko združi z goriškim tednikom Primorske novice. Iz Nove Gorice se v Koper preseli uredništvo novega tednika, med tem, ko v Novi Gorici ostane dopisništvo. Tednik, ki je od leta 1963 okrajno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) za celotno Primorsko, ohrani ime Primorske novice do danes (Razvojni mejniki družbe, 2012). V nadaljevanju je prikazan graf s pregledom novic o kriminaliteti v časopisu Slovenski Jadran (Graf 1), iz katerega je razvidno izhajanje časopisa po letih. Pri tem je prikazano, koliko člankov, ki se nanaša na kriminaliteto, je bilo objavljenih vsako leto. Prav tako smo v nadaljevanju predstavili tabelo (Tabela 1.1), ki prikazuje objavljene naslove v časopisu Slovenski Jadran z datumom in številko, ter stranjo, kjer je članek o kriminaliteti objavljen. Prav tako je v tabeli navedeno, o kakšnem kaznivem dejanju pišejo v članku. Graf 1: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Slovenski Jadran 1952 1963 20 18 19 10 8 7 10 9 12 3 5 13 0 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 V nadaljevanju je prikazan graf, iz katerega je razvidno, katera kazniva dejanja so bila v Slovenskem Jadranu največkrat opisana v posameznem letu v obdobju izhajanja časopisa v letih od 1952 do 1963 (Graf 2). Pri predstavitvi bomo izpostavili štiri sklope kaznivih dejanj, ki tvorijo celoto vseh objavljenih člankov o kriminaliteti v časopisu. V prvem sklopu so kazniva dejanja tatvin in ropov, drugi sklop so članki o vlomih, tretji sklop so članki, ki pišejo o kaznivih dejanjih, ki so povezana s proizvodnjo in prometom z mamili. Četrti sklop člankov smo označili pod "ostalo". V 19
sklop "ostalo" smo vnesli vse druge članke o kriminaliteti, ki ni obravnavana v prvih treh sklopih. Tako so v sklopu "ostalo" kazniva dejanja umora, uboja, goljufij, tihotapstva ljudi in blaga, vohunstva, kazniva dejanja zoper državo,, goljufije in gospodarske kriminalitete. Graf 2: Pregled po sklopih v časopisu Slovenski Jadran 1952 1963 20 15 10 5 0 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 Tatvine in ropi Vlomi Pr. in promet z mamili Ostalo * Kot je razvidno iz Grafa 2, je časopis Slovenski Jadran objavil večino člankov o kaznivih dejanjih, ki smo jih uvrstili v sklop ostalih kaznivih dejanj. V dvanajstletnem obdobju je bilo objavljeno še trinajst člankov o tatvinah in ropih, enajst člankov o vlomih in le dva, ki pišeta o kaznivih dejanjih neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Vsi podrobnejši podatki o objavljenih člankih so na voljo v prilogi (Tabela 1.1), kjer je napisan datum objave, naslov s stranjo v časopisu in teksturno analizo. Prav tako je v tabeli navedeno, ali je ob članku bila objavljena tudi fotografija. Tabela 1: Članki o kriminaliteti v časopisih Slovenski Jadran 1952 1963 Leto izdaje 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 Št. časopisov 52 52 53 52 52 52 51 50 50 47 49 17 Objavljeni čl. 18 19 8 7 10 9 12 3 5 13 2 1 Delež v % 34,61 36,53 15,09 13,46 19,23 17,30 23,52 6,00 10,00 27,65 4,08 5,88 Pri pregledu letnih rezultatov v odstotkih (%) v koliko številkah Slovenskega Jadrana je bilo pisano o kriminaliteti, je razvidno, da je v obdobjih od leta 1952 pa do leta 1963, ko je izhajal Slovenski Jadran, izšlo 577 številk časopisa. V tem obdobju je bilo objavljenih 107 člankov, ki pišejo o kriminaliteti. Kot je razvidno iz tabele, Slovenski 20
Jadran v svojem manj kot dvanajstletnem obstoju ni posvečal večje pozornosti pisanju o kriminaliteti. To je bilo obdobje povojnega razvoja, zato je bil časopis predvsem usmerjen v poročanje o kmetijstvu ter gradnji in razvoju gospodarskih in političnih dejavnosti takratne Slovenije v sklopu Federativne narodne republike Jugoslavije. 3.2 Primorske novice Povzemamo razvojni mejnik, naveden na uradni spletni strani Primorskih novic. Osvobodilna fronta goriškega okraja dne 8. novembra 1947 v Solkanu izda prvo glasilo z naslovom "Nova Gorica". Glasilo izhaja v nakladi 3.200 izvodov in le kratek čas izhaja kot štirinajstdnevnik, saj že naslednje leto postane tednik, ki ga izdajajo v 10.000 izvodih. 3. januarja 1953 se tednik "Nova Gorica" preimenuje v Primorske novice, ki postanejo glasilo za okraje Gorica, Sežana, Postojna in Tolmin. 1. maja 1963 se iz Nove Gorice preseli uredništvo časopisa v Koper in s tem postanejo Primorske novice okrajno glasilo SZDL za vso Primorsko. Do leta 1984 Primorske novice izhajajo enkrat tedensko ob petkih. Od 8. januarja 1980 pa začnejo izhajati dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Leta 1990 se nekdanje ustanoviteljice časopisa, občinske konference SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva), umaknejo in Časopisno založniško podjetje Primorske novice postanejo samostojen izdajatelj časopisa. S tem se odprejo vrata lastninski preobrazbi. Primorske novice začnejo izhajati v barvah leta 1995. Prav tako se to leto zaključi lastninjenje podjetja. V sodni register je vpisana družba z omejeno odgovornostjo Časopisno založniška družba Primorske novice. Podjetje ima 51 družbenikov, ki so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, in imajo skoraj 68 odstotkov lastninskega deleža. Z letom 1996 začnejo objavljati Primorske novice tudi na internetnih straneh. S 27. septembrom 2004 pričnejo Primorske novice izhajati šest dni v tednu in tako postanejo prvi regionalni dnevnik. Novembra 2007 ob 60-letnici obstoja izdajo brezplačno jubilejno številko časopisa, ki jo prejme vseh 96.000 primorskih domov, z javnimi razpravami o vitalnih vprašanjih življenja Primorske Valovanja, z jubilejnim krosom Primorskih novic, z dokumentarnima fotografskima razstavama v Novi Gorici in Kopru ter s slovesno zdravico za rojstni dan na sedežu družbe v Kopru. Praznovanje spremlja oglaševalska kampanja s sloganom Besede nam tečejo. Že 60 let. Primorske novice se že vrsto let reklamirajo kot Časopisno-založniška družba, ki ima več kot šestdesetletno tradicijo izhajanja najmočnejšega regijskega časnika in najbolj branega tiskanega medija na Primorskem (Razvojni mejniki družbe, 2012). 21
V nadaljevanju so prikazani grafi s pregledom novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice, razdeljeni po desetletjih in sicer za 50. (Graf 3), 60. (Graf 5), 70. (Graf 7), 80. (Graf 9), 90. leta prejšnjega stoletja (Graf 11), ter za leta od 2000 do 2004 (Graf 13). Pri tem je številčno prikazano, koliko člankov, ki se nanašajo na kriminaliteto, je bilo objavljenih vsako leto. Prav tako so v nadaljevanju prikazani grafi, iz katerih je razvidno, katera kazniva dejanja so bila v Primorskih novicah največkrat opisana v posameznem letu v obdobju od 1954 do 2004. Vsak graf predstavlja določeno desetletje in sicer 50. (Graf 4), 60. (Graf 6), 70. (Graf 8), 80. (Graf 10), 90. leta prejšnjega stoletja (Graf 12), ter za leta od 2000 do 2004 (Graf 14). Pri predstavitvi bomo izpostavili štiri sklope kaznivih dejanj, ki tvorijo celoto vseh objavljenih člankov o kriminaliteti v časopisu. V prvem sklopu so kazniva dejanja tatvin in ropov, drugi sklop so članki o vlomih, tretji sklop so članki, ki pišejo o kaznivih dejanjih, ki so povezana s proizvodnjo in prometom z mamili. Četrti sklop člankov smo označili pod "ostalo". V sklop "ostalo" smo vnesli vse druge članke o kriminaliteti, ki niso obravnavani v prvih treh sklopih. Tako so v sklopu "ostalo" kazniva dejanja umora, uboja, poskusi umora, nasilništva in sodelovanja v skupinah, ki izvršujejo kazniva dejanja, ugrabitve, posilstev in drugih spolnih napadov, goljufij, tihotapstva ljudi in blaga, vohunstva, kazniva dejanja zoper državo, napadi na pooblaščene uradne osebe,, goljufije, požigi in kazniva dejanja gospodarske kriminalitete. Prav tako smo v sklop ostalih uvrstili tudi članke, v katerih je opisano v enem članku več različnih kaznivih dejanj, za katere so bili osumljeni storilci kaznivih dejanj. Vsi podrobnejši podatki o objavljenih člankih so na voljo v prilogi (Tabela 2), kjer je napisan datum objave, naslov s stranjo v časopisu in teksturno analizo. Prav tako je v tabeli navedeno, ali je ob članku bila objavljena tudi fotografija. 22
Graf 3: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 1954 1959 80 70 60 50 40 30 20 10 0 70 64 46 47 16 22 1954 1955 1956 1957 1958 1959 Obdobje 50. let prejšnjega stoletja je bilo glede člankov o kriminaliteti v Primorskih novicah vsebinsko srednje obsežno. Večina člankov je bila objavljena pod rubriko Izpred sodišča. Večina člankov se nanaša na tatvine ter kazniva dejanja nedovoljene trgovine. Med njimi je tudi nekaj člankov, ki pišejo o kaznivem dejanju nedovoljenega lova oz. krivolova. Med članki je tudi članek z dne 21. 9. 1956 o smrtni obsodbi z ustrelitvijo. Ob nobenem članku ni bilo objavljene fotografije, ki bi se nanašala na dotični dogodek. Graf 4: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 1954 1959 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1954 1955 1956 1957 1958 1959 Tatvine in ropi Vlomi Pr. in promet z mamili Ostalo Kot je razvidno iz Grafa 4, je časopis Primorske novice od svojega nastanka leta 1954 do leta 1959 objavil večino člankov o kaznivih dejanjih, ki smo jih uvrstili v sklop ostalih kaznivih dejanj. V šestletnem obdobju je časopis objavil 63 člankov o tatvinah 23
in ropih, 12 člankov o vlomih in nobenega, ki piše o kaznivih dejanjih neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Objavljenih člankov z ostalimi kaznivimi dejanji je bilo v tem obdobju 190. Graf 5: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 1960 1969 40 30 20 10 0 35 30 26 19 16 12 12 10 7 3 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 V 60. letih prejšnjega stoletja so Primorske novice objavile manj člankov kot desetletje pred tem. Večina člankov se je nanašala na tatvine, vlome in goljufije. Pri pregledu objavljenih člankov smo zasledili 8 člankov, ki so pisali o umoru in nekaj člankov o poskusih umorov. Ob vseh objavljenih člankih o kriminaliteti v tem desetletju so dodane le tri fotografije. Graf 6: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 1960 1969 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 Tatvine in ropi Vlomi Pr. in promet z mamili Ostalo Kot je razvidno iz Grafa 6, so Primorske novice od leta 1960 do leta 1969 objavile 170 člankov o kriminaliteti. Po razdeljenih sklopih je tako bilo objavljeno 53 člankov o tatvinah in ropih, 26 člankov o vlomih, ki so se povečali zadnji dve leti, in noben članek o kaznivih dejanjih, povezanih s proizvodnjo in prometom z mamili. 24
Graf 7: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 1970 1979 40 34 38 30 20 10 0 25 20 19 18 14 5 7 2 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 Obdobje 70. letih prejšnjega stoletja je bilo številčno podobno obsežno kot prejšnje desetletje. Večina člankov se je nanašala na tatvine, vlome in grabež. Pri pregledu objavljenih člankov smo zasledili šest člankov, ki so pisali o umoru, pet člankov o uboju in en članek, ki je pisal o poskusu umora. Med objavljenimi članki zasledimo tudi članek o detomoru. Prav tako je to desetletje tako v svetu kot tudi pri nas odmevno po terorističnih akcijah. V Primorskih novicah so objavili članek o vpadu ustaške skupine v takratno Jugoslavijo z namenom izvrševanja terorističnih aktivnosti. Prav tako je bil objavljen članek, ki se je nanašal na teroristično delovanje, in sicer na razstrelitev rezervoarjev v Italiji, v neposredni bližini Slovenije. Ob vseh objavljenih člankih o kriminaliteti v tem desetletju je dodanih sedem fotografij. Graf 8: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 1970 1979 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 Tatvine in ropi Vlomi Pr. in promet z mamili Ostalo 25
Kot je razvidno iz Grafa 8, so Primorske novice od leta 1970 do leta 1979 objavile 182 člankov o kriminaliteti. Po razdeljenih sklopih je tako bilo objavljeno 31 člankov o tatvinah in ropih, 40 člankov o vlomih in 11 člankov, povezanih s proizvodnjo in prometom z mamili. V sklopu»ostalo«je bilo objavljenih 100 člankov z drugimi kaznivimi dejanji. Pri tem so prevladovala tihotapstva, grabež in uničenje uradnih listin. Prav tako je bilo v tem obdobju objavljenih 6 člankov o umorih in 6 člankov o ubojih. Graf 9: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 1980 1989 60 56 54 50 40 30 20 18 20 24 40 21 31 33 41 10 0 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 V obdobju 80. let prejšnjega stoletja je opazen veliki porast člankov o kaznivih dejanjih, ki so bili objavljeni v Primorskih novicah. Vsebinsko so bili bolj obsežni kot v prejšnjih desetletjih. Večina člankov se je ponovno nanašala na tatvine in vlome, veliki porast števila člankov pa je zaznati s področja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Pri pregledu objavljenih člankov smo zasledili kar 29 člankov, ki so pisali o umoru, štiri članke o uboju in deset člankov o poskusu umora. Med objavljenimi članki zasledimo tudi dva o detomoru. Ob vseh objavljenih člankih o kriminaliteti v tem desetletju je dodanih enajst fotografij. 26
Graf 10: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 1980 1989 60 50 40 30 20 10 0 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 Tatvine in ropi Vlomi Pr. in promet z mamili Ostalo Kot je razvidno iz Grafa 10, so Primorske novice od leta 1980 do leta 1989 objavile 338 člankov o kriminaliteti. Po razdeljenih sklopih je tako bilo objavljeno 93 člankov o tatvinah in ropih, 48 člankov o vlomih in 23 člankov, povezanih s proizvodnjo in prometom z mamili. V sklopu»ostalo«je bilo objavljenih 174 člankov z drugimi kaznivimi dejanji. Pri tem so prevladovala tihotapstva in goljufije. Prav tako je bilo v tem obdobju objavljenih kar 31 člankov o umorih in 4 članki o ubojih. Graf 11: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 1990 1999 500 470 450 400 350 300 283 363 336 380 250 200 150 100 50 41 78 125 160 215 0 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 Začetek 90. je bil obdobje odcepitve od nekdanje Jugoslavije in stopanje po poteh samostojnosti. Kar se tiče objavljenih člankov o kriminaliteti v časopisu Primorske novice, je zaslediti ogromen porast. Tako številčno kakor tudi vsebinsko so se članki 27
povečali. V tem obdobju je v Primorskih novicah nastala tudi rubrika»zgodilo se je na Primorskem«, ki je bila objavljena v vsaki številki. V rubriki so bili kratki članki; v nekaj stavkih so opisovali kazniva dejanja, ki so se zgodila v preteklih dneh na območju Primorske. Večinoma so bili to kratki članki o tatvinah, vlomih in ponarejenih dokumentih, ki so jih policisti odkrili na mejnih prehodih. Med objavljenimi članki so tudi članki o trojnem umoru v Klancu pri Kozini, ki ga bomo podrobneje analizirali v nadaljevanju tega diplomskega dela. Graf 12: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 1990 1999 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 Tatvine in ropi Vlomi Pr. in promet z mamili Ostalo Kot je razvidno iz Grafa 12, so Primorske novice od leta 1990 do leta 1999 objavile 2451 člankov o kriminaliteti. Opazen je občuten porast objavljenih člankov o kriminaliteti glede na predhodna desetletja. Po razdeljenih sklopih je tako bilo objavljeno 330 člankov o tatvinah in ropih, 287 člankov o vlomih in kar 399 člankov, povezanih s proizvodnjo in prometom z mamili. Sklop»Ostalo«vsebuje 1435 objavljenih člankov o drugih kaznivih dejanjih. Pri tem so prevladovala, proizvodnja in promet z orožjem, goljufije in umori. V tem obdobju je bilo objavljenih kar 125 člankov o umorih ter 4 članki o ubojih. 28
Graf 13: Pregled novic o kriminaliteti v časopisu Primorske novice 2000 2004 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 362 388 371 336 258 2000 2001 2002 2003 2004 * Obdobje prvih petih let v novem tisočletju, v primerjavi s prejšnjim stoletjem, prikazuje manjši padec člankov, ki pišejo o kriminaliteti. Pri tem pa se je občutno povečalo število člankov, kjer je ob besedilu objavljena vsaj še ena fotografija, nanašajoča na dogodek, o katerem piše članek. Stolpec z letnico 2004* v grafu 13 se zaključi s številom objavljenih člankov na dan 27. september 2004, ker po tem dnevu Primorske novice postanejo dnevnik. V analiziranih člankih v obdobju med letom 2000 in 2004 je en članek, ki piše o uboju, 33 člankov o poskusu umora in kar 53 člankov, ki opisujejo kaznivo dejanje umora. Graf 14: Pregled po sklopih v časopisu Primorske novice 2000 2004 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 2000 2001 2002 2003 2004* Tatvine in ropi Vlomi Pr. in promet z mamili Ostalo Kot prikazuje Graf 14, so Primorske novice od leta 2000 do 27. septembra 2004 objavile 1715 člankov o kriminaliteti. Po razdeljenih sklopih je tako bilo objavljeno 230 člankov o tatvinah in ropih, 236 člankov o vlomih in kar 196 člankov, povezanih s 29
proizvodnjo in prometom z mamili. Pod sklopom»ostalo«je bilo objavljenih 1053 člankov z drugimi kaznivimi dejanji. Pri tem so prevladovala, povzročitve lahkih in hudih telesnih poškodb, sprovajanje ljudi in goljufije. V tem obdobju je bilo objavljenih tudi 57 člankov o umorih. Graf 15: Število vseh objavljenih člankov, povezanih s kriminaliteto po desetletjih 2500 2451 2000 1715 1500 1000 500 265 170 182 338 0 50' 60' 70' 80' 90' 2000-2004* Delež člankov s kriminalno vsebino smo upoštevali pri vseh časopisih Slovenski Jadran in Primorske novice ter jih navedli v tabelah (Tabela 1.1 in Tabela 2). Vzorec je obsegal članke zgoraj omenjenih časopisov, do katerih smo imeli dostop v arhivu domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru. Iz zgornjega grafa je razviden potek objavljanja člankov o kriminaliteti skozi šest desetletij. Pri tem je potrebno upoštevati, da se zadnje desetletje analiziranja zaključi s 27. septembrom 2004, ker takrat pričnejo Primorske novice izhajati kot dnevnik. Tako je samo v prvih devetih mesecih leta 2004 v Primorskih novicah objavljenih več kot 1700 člankov s področja kaznivih dejanj. S pomočjo grafa lahko vidimo, da se je po osamosvojitvi Slovenije zelo povečalo informiranje bralcev o kriminaliteti. Pri pregledu tabel z naslovi časopisnih člankov, ki poročajo o kriminaliteti, je razvidno, da se avtorji člankov tako imenovanega»udarnega besedila«v naslovu pričnejo le-tega posluževat nekje konec 80. let prejšnjega stoletja. Pred tem so bili naslovi člankov krajši, z opisanim osnovnim pojmom kaj lahko v besedilu 30
preberemo in niso izžarevali nekakšne senzacionalistične vesti, ki bi vabila morebitne bralce k nakupu časopisa. 3.3 Primorski dnevnik V nadaljevanju povzemamo krajši zgodovinski razvoj časopisa Primorski dnevnik, ki je objavljen na njihovi uradni spletni strani. Primorski dnevnik je nastal 13. maja 1945, a na spletni strani je navedeno, da segajo njegove korenine v konec prejšnjega stoletja, ko je v Trstu začel izhajati list Edinost: najprej kot polmesečnik, nato kot tednik, kot poltednik in od 2. januarja 1894 kot dnevnik. Med drugim je navedeno tudi to, da je bil Edinost prvi dnevnik primorskih Slovencev,ki je pričal o slovenski prisotnosti v Trstu in drugod po Primorski. Poleg tega je bil pomemben dejavnik pri uveljavljanju novih tokov v slovenski kulturi. Od vzpona fašizma do 4. septembra 1928, ko ga je oblast dokončno zatrla, je bil tudi glasnik prvega protifašističnega odpora v Evropi sploh. Primorskim Slovencem je bila nato dolga leta s silo odvzeta materna govorica. Vendar je v slovenske družine skrivaj prihajala pisana beseda. Dnevnika pa še dolgo ni moglo biti; vse do septembra 1943, ko je začela Osvobodilna fronta v majhni ciklostilni tiskarski tehniki izdajati listič z naslovom Partizanski dnevnik. Kasneje sta se uredništvo in tiskarna preselili v Vojsko nad Idrijo, kjer je dnevnik izhajal do osvoboditve in nato še nekaj dni v Trstu. Od tedaj vse do današnjih dni izhaja Primorski dnevnik kot najpomembnejši glasnik življenja Slovencev v Italiji. Na spletni strani je med drugim še zapisano, da je Primorski dnevnik edini dnevnik, ki izhaja v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slednja živi kot zgodovinski in pravno priznani subjekt v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Poudarjeno je, da je Primorski dnevnik (s kratico PD) zgodovinski in moralni dedič Partizanskega dnevnika, od katerega sprejema vsestransko antifašistično izročilo ter vrednote Osvobodilne fronte (OF) in Narodnoosvobodilnega boja (NOB). Obe dejstvi nalagata PD specifične naloge in odgovornosti. V tem smislu je dnevnik skrben in moralno pošten poročevalec ter obenem ustvarjalen dejavnik življenja Slovencev v Italiji in nasploh, ter pozoren akter v prostoru, kjer je kot časopis prisoten. V spremembah, ki jih narekujejo sodobna modernizacija, oblikovanje nadnacionalnih subjektov, kot je EU, in ukinjanje meja pa prostor PD ni nujno vezan le na manjšino, ampak lahko seže v širši slovenski kontekst. Poleg napisanega povzemamo še, da je to informativni časopis, ki je dejavno soudeležen v manjšinskem dogajanju ter v ožjem in širšem okolju, v katerem živi slovenska 31