UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PREDSTAVNIŠTVO ŽENSK V PARLAMENTU IN VPLIV RAZLIČNIH VOLILNIH SISTEMOV NA PREDSTAVNIŠTVO SPOLOV Študent: Selma Hasanović Številka indeksa: 71161762 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Korporacijsko pravo Mentor: doc. dr. Jurij Toplak Maribor, september 2012
ZAHVALA Rada bi se zahvalila mentorju doc. dr. Juriju Toplaku za napotke pri izdelavi diplomske naloge. Staršema za vse investicije, podporo, pomoč in kritike, tudi kadar to ni nujno. Sorodnikom, ker vedno mislijo name. Marji, Brini, Poloni, Maji in Nataliji za iskreno prijateljstvo in doživeta študijska leta. Hvala vsem, ki so mi v času študija stali ob strani in me podpirali v lepih in ne tako lepih trenutkih.
KAZALO: 1. UVOD... 1 1.1 Tema diplomskega dela... 1 1.2 Opredelitev problema... 8 1.3 Opredelitev ciljev naloge... 9 1.4 Predpostavke in omejitve raziskave... 9 1.5 Hipoteze... 9 1.6 Predlagane metode... 10 1.7 Teoretična izhodišča (opredelitev osnovnih pojmov)... 10 2. SPOL IN POLITIKA... 12 2.1 Politična participacija žensk... 14 2.2 Dejavniki, ki vplivajo na politično participacijo žensk... 15 3. ŽENSKE IN POLITIKA SKOZI ZGODOVINO... 16 3.1 Ženske in volilna pravica na slovenskem do 2. Svetovne vojne... 17 3.2 Vstopanje Slovenk v parlamentarno življenje... 18 3.3 Delovanje žensk v samostojni Sloveniji... 21 3.3.1 Članice Državnega zbora... 21 4. RAZLIČNE KONCEPTUALIZACIJE PROBLEMA ZASTOPANOSTI (PRISOTNOSTI) ŽENSK V PARLAMENTU... 24 4.1. Ženske naj bodo zastopane (prisotne) v parlamentu zaradi osnovne družbene pravičnosti... 25 4.2. Ženske naj bodo v parlamentu zastopane (prisotne) zato, ker so posebna družbena skupina še posebej, ker so bile doslej podreprezentirane... 27 4.3. Ženske naj bodo zastopane (prisotne) v parlamentu, ker bodo s tem obogatile ali celo spremenile politično življenje... 30 4.4 Zahteve po politični prisotnosti žensk... 32 5. OVIRE ZA VSTOP ŽENSK V POLITIKO... 33 5.1 Vpliv spola na politiko... 34 5.2 Vloga in vpliv političnih strank na izvolitev žensk... 34 5.3. Vloga in vpliv volilnih sistemov (Slovenija, ZDA, Francija, Nemčija, Velika Britanija)... 38 5.3.1 Razvoj volitev in volilnega sistema v Sloveniji... 41 5.3.2 Volitve zakonodajnega telesa v ZDA... 42
5.3.3 Volilni sistem Francije... 44 5.3.4 Volilni sistem Nemčije... 46 5.3.5 Volilni sistem Velike Britanije... 47 5.3.6 Elementi volilnih sistemov, ki vplivajo na izvolitev žensk (velikost volilne enote, volilne formule, način oziroma struktura glasovanja, volilni prag, velikost parlamenta)... 49 6. STRATEGIJE ZA POVEČANJE DELEŽA ŽENSK V POLITIKI... 59 6.1 Kvote... 60 7. ZAKLJUČEK... 63 8. LITERATURA IN VIRI:... 65 8.1 Knjige in članki:... 65 8.2 Pravni viri:... 68 KAZALO TABEL: Tabela 1: Prve parlamentarne volitve v DZ leta 1992... 21 Tabela 2: Državnozborske volitve (1992-2011)... 24 Tabela 3: Delež žensk v ameriškem kongresu... 44 Tabela 4: Delež žensk v francoskem parlamentu... 45 Tabela 5: Delež žensk v francoskem parlamentu (1993-2012)... 45 Tabela 6: Delež žensk v nemškem parlamentu... 47 Tabela 7: Delež žensk v parlamentu Velike Britanije... 48 Tabela 8: Delež žensk v parlamentu v različno velikih volilnih enotah LETA 1998... 52 Tabela 9: Delež žensk v parlamentu v različno velikih volilnih enotah... 53 Tabela 10: Izvoljene članice Bundestaga (1990-1994)... 55
PREDSTAVNIŠTVO ŽENSK V PARLAMENTU IN VPLIV RAZLIČNIH VOLILNIH SISTEMOV NA PREDSTAVNIŠTVO SPOLOV Skoraj vse sodobne demokracije se v politiki soočajo s težavo majhnega deleža žensk. V Sloveniji je bil v preteklosti delež žensk v parlamentu pod evropskim povprečjem, danes pa je v Državnem zboru rekordnih 32,2 % žensk. Prvič v zgodovini samostojne države so ženske v Državnem zboru zastopane z več kot tretjino. Pri izdelavi diplomske naloge sem se poleg znanih ovir participacije žensk v javni sferi (volilni sistem, strankarska ideološka naravnanost, strategija, organiziranost in politika oblikovanja kandidatnih list, politična kultura itd.) posebej osredotočila na vpliv volilnih sistemov na predstavništvo žensk v parlamentu. Analiza vključuje pet zelo različnih držav: ZDA, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in Slovenijo. Vsaka izmed izbranih držav ima svoj volilni sistem, cilj proučevanja diplomskega dela pa je prikazati vlogo in pomen volilnega sistema v teh demokratičnih družbah. Pomembno vprašanje je tudi njegov vpliv na sestavo in delovanje parlamenta. Ključne besede: ženske v politiki, parlament, volilni sistemi, participacija, enakopravna zastopanost. REPRESENTATION OF WOMEN IN PARLIAMENT AND THE IMPACT OF THE DIFFERENT ELECTORAL SYSTEMS ON GENDER REPRESENTATION Almost all modern democracies are faced with the problem of inadequate representation of women in the political sphere. In the past Slovenia was below the European average with the proportion of women in Parliament but today Slovenia has the highest percentage of women represented in Parliament in her history (32,2 %). In addition to already familiar obstacles to the participation of women in the public sphere (electoral system, the ideological stances of political parties, the strategy, organisation and policy applying to the formation of candidate lists, the nature of the political culture, etc.), I focused especially on the influence of electoral systems on representation of women in Parliament. Five different countries are included in the analysis: USA, France, Germany, Great Britain and Slovenia. Each country has its own electoral system and objective of the study is to find out the influence of each electoral system on the structure and function of the Parliament. Key words: women in politics, parliament, elections, representation of women, equality.
1. UVOD 1.1 Tema diplomskega dela»večkrat je bilo ugotovljeno, da je politika področje, ki ga še vedno obvladuje polovica človeštva, tista polovica, ki je tudi v zgodovini prva participirala na oblast. Ugotovili smo tudi, da razlogov za odsotnost druge polovice človeštva za razliko od 19. in 20. stoletja danes ni več mogoče iskati v pravno-formalnih, zakonskih določilih, ki bi onemogočali sodelovanje žensk v politiki. Pravno so moški in ženske v političnih pravicah izenačeni. Vendar pa je kljub formalni enakosti premajhna prisotnost žensk v polju politike očitna.«1 Ženske predstavljamo več kot polovico celotnega prebivalstva, vendar jih je v najvišja predstavniška telesa po svetu izvoljenih tako malo, da se v zvezi s zastopanostjo žensk v politiki zastavljajo številna vprašanja. Nenavadno je namreč, da po politični in ekonomski osamosvojitvi žensk predvsem v najrazvitejših državah, te še vedno niso bolj številčno prisotne na pomembnejših političnih položajih. Stanje je precej porazno v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji je bil ta delež v preteklosti zelo nizek, vendar je uvedba spolnih kvot ugodno vplivala na povečanje števila žensk v predstavniških telesih.»feministične komentatorke se široko strinjajo o kronološkem razvoju strategij za integriranje feministične teorije v politično vedo. Kathleen Jones razlaga vpliv feministične teorije na politično vedo v različnih kronoloških obdobjih. 2 Začne se s kritično raziskavo in artikulacijo tega, kar so povedale klasične teoretičarke. Potem s 1 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 223. 2 Jones Kathleen B., Compassionate Authority: democracy and the representation od women, Routledge, London in New York, 1993, str. 26-30 v Squires Judith, Spol v politični teoriji (Gender in political theory), Knjižna zbirka Temeljna dela / Krtina, Ljubljana, 2009, str. 29. 1
širitvijo spektra obravnavanih vprašanj razširi meje politične teorije. Na koncu izdela genealogije poglavitnih konceptov političnega diskurza. 3 Paterman Carole uporablja podobno shemo. Dokazuje, da gre razvoj feministične politične teorije po poti, ki se začne s feminističnimi interpretacijami klasičnih tekstov, se nadaljuje s širitvijo spektra obravnavanih vprašanj (»Ima fetus pravice?«,»obstaja oblika krivice, ki prizadeva zlasti ženske?«) in doseže vrh v posebni feministični teoriji.«4»feministične kampanje so se na izključenost žensk iz formalne politike odzivale na dva načina. Prvi je meril na povečanje participacije žensk v formalni institucionalni politiki, drugi pa na razširitev definicije političnega, tako da bi razkrila in upoštevala vrednost široke politične participacije žensk zunaj formalnih institucij. Med prvim in zgodnjim drugim valom feminizma se je prva strategija tesno prekrivala z liberalnimi tokovi v feminizmu, druga pa z radikalnimi. Feministke 19. stoletja so vodile kampanje za volilno pravico in za pravico kandidirati na volitvah. Pri tem so se osredotočale na formalno enakost pred zakonom znotraj institucij glavnega toka strankarske politike. Ti cilji so zdaj v zahodnih liberalnih demokracijah v veliki meri uresničeni. Ženske zdaj vstopajo v kanale moči kot dejavnik v okviru države in sodelujejo v državni politiki, čeprav so se ovire za njihov vstop pokazale za bolj vztrajne, kot so morda upale tiste, ki so zagovarjale formalno enakost pred zakonom.«5»vprašanje, ali je prisotnost žensk v parlamentu potrebna, in trditev, da je politika primernejša za moške, se danes vpisujeta v polje razpoznavnih predsodkov. Na prizorišču pa ostajajo manj seksistična in bolj sofisticirana vprašanja, ki skupaj s trditvami podobne vrste vztrajajo celo ob temeljitejšem razmisleku o dejavnikih, ki vplivajo na postopno povečanje deleža žensk v slovenski in evropski politiki. 3 Squires Judith, Spol v politični teoriji (Gender in political theory), Knjižna zbirka Temeljna dela / Krtina, Ljubljana, 2009, str. 28-29. 4 Paterman Carole, The Disorder of Women: democracy, feminism and political theory, Cambridge: Polity Press, 1995, str. 2 v Squires Judith, Spol v politični teoriji (Gender in political theory), Knjižna zbirka Temeljna dela / Krtina, Ljubljana, 2009, str. 29. 5 Squires Judith, Spol v politični teoriji (Gender in political theory), Knjižna zbirka Temeljna dela / Krtina, Ljubljana, 2009, str. 260-261. 2
Prenekateri razmisleki o omenjenih vprašanjih se zadovoljijo z ugotovitvijo, da so ženske s pripustitvijo v polje politike in s pridobitvijo volilne pravice postale pravnoformalno enake moškim na tem pomembnem področju. S tem naj bi bilo zadoščeno temeljnim načelom liberalne demokracije. Pomena volilne pravice seveda nikakor ne kaže zanemariti. Volilna pravica (aktivna in pasivna) je imela za ženske po eni strani simbolni pomen kot simbol svobode in enakosti. Ženska je bila spoznana za individuum, ki pravno ni več vezan le na družino in ima sam pravico odločati o sebi. Po drugi strani je vsebovala tudi dejansko možnost aktivnostno komponento, saj je pravica»biti (iz)voljen«pomenila tudi možnost za uresničitev zakonsko opredeljene enakosti moških in žensk. Že davno pa je postalo očitno, da sama pridobitev volilne pravice še ne zagotavlja tudi množičnega vstopa žensk v politiko in njihovega širšega aktiviranja v politiki. Rečeno drugače: pravno-formalno enak položaj moških in žensk še ne zagotavlja tudi njihovega dejansko enakega položaja. O neustrezni prisotnosti žensk v politiki pričajo predvsem statistični podatki, ki govorijo o zastopanosti žensk v najvišjih organih političnega odločanja. Skandinavske raziskovalke tega področja so zapisale, da tu vlada železni zakon, ki pravi: čim više po lestvici politične moči pogledamo, tem manj je žensk.«6 Milica G. Antić in sodelavke v raziskovalnem poročilu Ženske v slovenskem parlamentu navajajo:»naše temeljno izhodišče je prepričanje, da je prisotnost žensk v reprezentativnih organih pomembna in potrebna. To naše prepričanje izhaja iz več podmen. Prepričani smo, da je brez sodelovanja žensk v parlamentarnem telesu kot organu, ki oblikuje in uresničuje skupne interese, formiranje in uresničevanje takšnega interesa ogroženo. Če parafraziramo J. S. Milla 7, lahko rečemo, da brez prisotnosti enega dela ljudstva (žensk) ni nikakršnega jamstva, da bodo njihovi interesi zares uslišani in uresničeni. To pa ne pomeni, da lahko ženske v predstavniških telesih poskrbijo za interese vseh žensk: ženske so heterogena družbena skupina, z razlikami v starosti, izobrazbi, socialnem statusu in ideološki usmerjenosti, zato ni mogoče pričakovati, da bi zgolj peščica žensk reprezentirala in poskrbela za interese vseh njih. 6 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 9-10. 7 Mill Stuart John, On liberty ; Representative government ; The subjection of women : three essays, London : Oxford University Press, 1960, 1997 v Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 9. 3
Tudi ne zagovarjamo stališča, da naj bodo ženske v parlamentu samo zato, da poskrbijo za interese žensk, saj bi jih to zreduciralo na partikularna bitja, ki pa ne zmorejo širšega družbenega vpogleda in refleksije splošne situacije. Strinjamo pa se s tistimi, ki menijo, da bi bilo za začetek treba zagotoviti vsaj kritično maso zastopanosti (Dahlerup, Loveduski, Norris, Grey), cilj pa bi moral biti približno enaka prisotnost obeh spolov v pomembnih organih odločanja. Večja prisotnost žensk v parlamentu namreč prinaša posledice, kot je spreminjanje vsebin in prioritet političnega in zakonodajnega dela; s tem nočemo trdit, da se politika spreminja na bolje, postaja pa drugačna«. 8 Slovenija je vzpostavila temelje za uvajanje politike enakih možnosti žensk in moških z ustanovitvijo Komisije za žensko politiko in Urada za žensko politiko. Šele v procesu harmonizacije domače zakonodaje z zakonodajo EU pa je vzpostavila mehanizme za promocijo politike enakih možnosti. S sprejetjem Zakona o enakih možnostih žensk in moških je slovenski pravni red dobil krovni zakon, ki:»določa skupne temelje za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških na političnem, ekonomskem, socialnem, vzgojno-izobraževalnem ter na drugih področjih družbenega življenja«. 9 Milica G. Antić v svojem delu Ženske v parlamentu navaja:»kot povsod drugod so bile tudi v Sloveniji ženske kot družbena skupina stoletja izključene iz javnosti in še posebej iz politike. Tudi za ozemlje današnje države velja, da zgodovina pozna dobre in izkušene vladarice, toda te predstavljajo izjemo in s tem le potrjujejo pravilo izključevanja. V različnih kulturnih okoljih, v različnih političnih sistemih je bila pot vstopanja/pripuščanja žensk v politiko različna. Povsod pa je bila ta pot dolga in niti malo enostavna«. 10 8 Antić G. Milica, v Ženske v slovenskem parlamentu: pod kritično maso zastopanosti : (raziskovalno poročilo) / Antič G. Milica in sodelavke Irena Selišnik, Maruša Gortnar in Nataša Purkat, Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2003, str. 11. 9 Zakon o enakih možnostih žensk in moških, Uradni list RS, št. 59/2002, Ljubljana, 2002, 1. člen. 10 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 157. 4
Na vstop žensk v politiko vpliva veliko število dejavnikov političnega sistema. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na prisotnost žensk v parlamentu je volilni sistem. Milica G. Antić v drugem delu knjige Ženske v parlamentu predstavi dejavnike političnega sistema, ki vplivajo na prisotnost žensk v parlamentu. Eden najpomembnejših dejavnikov je volilni sistem. Razloži oblikovaje volilnih sistemov, ki je potekalo hkrati z uvajanjem splošne volilne pravice za moške. Za zgodovino razprav o oblikovanju volilnih sistemov je bila verjetno ena najpomembnejših razprava o tem, kako najustrezneje predstaviti voljo volivk in volivcev v parlamentu, enega pomembnih ciljev volitev pa je predstavljalo»zagotavljanje stabilnega institucionalnega okvira za izražanje različnih pogledov«. 11 Pri določanju bistvenih elementov pa ne gre zgolj za to, ali je nek volilni sistem večinski ali sorazmerni, ampak tudi za druge podrobnosti, kot so formule pretvorb glasov v sedeže, volilne kvote, oblikovanje volilnih enot, volilni prag, ipd. Posamezne države so pri iskanju ustreznejših rešitev sicer spremljale nekatere elemente volilnih sistemov, radikalnih sprememb na tem področju pa je bolj malo. Taagepera in Shugart opozarjata, da lahko vpeljevanje novega volilnega sistema povzroči vsaj začasno zmanjšanje stabilnosti, obenem pa poudarjata pomen temeljitega razmisleka pred vsakršnim spreminjanjem volilnega sistema. 12 Torej volilni sistemi so lahko večinski ali pa sistemi sorazmernega predstavništva. Obe različici imata tudi številne izpeljave in kombinacije. Volilni sistem sam po sebi ne more predstavljati pravega načina za izbor predstavnikov ljudstva, lahko pa glede na elemente, ki jih vsebuje favorizira velike ali male, nacionalne ali regionalne stranke, vpliva na ohranjanje obstoječega strankarskega sistema ter zaviralno ali vzpodbujevalno deluje na kandidiranje večjega števila žensk ter predstavnikov in predstavnic manjšin. 13 11 Taagepera Rein, Shugart Soberg Matthew, Seats and Votes : The Effects and Determinants of Electoral Systems, New Haven : Yale University Press, 1989, str. 49, v Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 62. 12 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 62. 13 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 62-63. 5
»Različni volilni sistemi niso različno naklonjeni samo različnim strankam in strankarskim sistemom, ampak imajo različne vplive tudi na izvolitev predstavnikov in predstavnic manjšin in marginaliziranih družbenih skupin. 14 Ugotovitev, da volilni sistemi vplivajo na ohranjanje ali spreminjanje strankarskih sistemov neke države, ni nepomembna, saj je povezana tudi z (večjimi ali manjšimi) možnostmi za izvolitev žensk. Vpliv volilnega sistema na večje možnosti za izvolitev žensk je lahko posreden ali pa neposreden. V primeru posrednega vpliva je vstop žensk povezan s tem, ali je sistem naklonjen ohranitvi obstoječega strankarskega razmerja ali pa vzpodbuja nastajanje novih med drugim ženskam naklonjenih strank«. 15 V večinskem volilnem sistemu nove stranke nimajo skoraj nobenih možnosti za vstop v parlament, zato takšen sistem vpliva tudi na slabši izhodiščni položaj žensk za uvrstitev na kandidatne liste strank in izvolitev na parlamentarnih volitvah. Sistem sorazmernega predstavništva pa pozna liste kandidatov z vnaprej določenim vrstnim redom ali liste, na katerih vrstni red kandidatk in kandidatov določi volivec oziroma volivka. Cilj sorazmernega predstavništva je, da so zastopane tako večine kot manjšine, da so glasovi sorazmerno prevedeni v sedeže in da nobena stranka nima presežnega ali premajhnega števila sedežev. Večinski sistem je manj naklonjen izvolitvi predstavnic in predstavnikov manjšin, medtem ko je sistem sorazmernega predstavništva (zaradi sorazmernega preračunavanja glasov v sedeže, ki ne zahteva večine) bolj naklonjen izvolitvi predstavnikov in predstavnic manjšin in žensk. 16 Univerzalni volilni sistem, ki bi bil enako primeren za vse države, seveda ne obstaja. Volilni sistem tudi ne more v celoti pojasniti uspeha ali neuspeha žensk na volitvah. Velik vpliv na možnosti za izvolitev žensk imajo tudi tradicija ter razlike v kulturi, veri, političnem sistemu ipd. Milica G. Antić v svoji knjigi Ženske v parlamentu citira Wilmo 14 W. Rule celo meni, da gre za sredstva, s pomočjo katerih nekatere skupine izključijo, druge pa vključijo. V Rule W. & Zimmerman J. F. (eds.), Electoral systems in comparative perspective: their impact on women and minorities, Westport, ct: Greenwood Press, 1994, str. 39. 15 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 63-64. 16 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 62-66. 6
Rule, ki vpliv volilnega sistema na izvolitev žensk pojasnjuje takole:»naklonjeni volilni postopki omogočajo ženskam največje možnosti, da so izvoljene, vendar pa ne zagotavljajo izvolitve. Od žensk in drugih političnih akterjev je odvisno, ali bodo v določenem kontekstu vsake države ali regije priložnost izkoristile. Volilni sistem pojasnjuje skoraj 30 odstotkov spreminjajočega se deleža žensk v demokratičnih nacionalnih parlamentih.»ženskam naklonjen«volilni sistem je pomemben, a nezadosten za razlago uspeha žensk«17. Poleg volilnih sistemov na prisotnost žensk v parlamentu vplivajo tudi politične stranke in pa uvedba kvot. Milica G. Antič v knjigi Ženske v parlamentu navaja pričakovanja, povezana s posebnimi ukrepi za izboljšanje položaja žensk v parlamentu:»ugotavljam, da formalno enak položaj moških in žensk, deklaracije o odpravljanju vseh vrst diskriminacije glede na spol, verbalna podpora ženskam in njihovim različnim interesom in še nekatere druge politike niso privedle tudi do resnične enakosti moških in žensk v politiki, zato so sledila razmišljanja o posebnih ukrepih, ki naj bi pripomogla k številčnejši prisotnosti žensk v politiki. Zahteve po posebnih ukrepih so se najprej pojavile kot rezultat razmišljanj različnih političnih akterjev. Tako lahko rečemo, da je na tem področju politična praksa ali vsaj njen pomemben del korak pred politično teorijo, ki se je s posebnimi ukrepi, ukrepi afirmativne ali pozitivne akcije 18 ter ukrepi pozitivne diskriminacije (kvotami), začela ukvarjati šele v zadnjih nekaj letih. Čeravno najdemo v politiki številne nasprotnike posebnih ukrepov za vzpostavljanje enakosti moških in žensk, pa v vsakodnevni politični praksi lahko odkrijemo vrsto akcij, ki merijo na vzpostavljanje enakega položaja moških in žensk v politiki«. 19 17 Rule W. & Zimmerman J. F. (eds.), Electoral systems in comparative perspective: their impact on women and minorities, Westport, ct: Greenwood Press, 1994, str. 16 v Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998. 18 Ena najboljših poznavalk tega področja C. L. Bacchi definira ukrepe»pozitivne akcije«kot vrsto programov, usmerjenih na ciljne skupine z namenom, da bi vzpostavili enakost. Na splošno poznamo dve obliki: politike za spreminjanje strukture zaposlenih in/ali politike za povečanje reprezentativnosti državnih komisij, političnih strank in izobraževalnih institucij. V Bacchi Lee Carol, The politics of affirmative action : women, equality and category politics, London ; Thousand Oaks ; New Delhi : Sage, 1996, str. 15. 19 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, 1, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 135. 7
1.2 Opredelitev problema Neenaka razdelitev domačega dela med spoloma, nemožnost izbire fleksibilne oblike varstva za otroke in varstva za starejše, nefleksibilna oblika zaposlitve, ki bi hkrati omogočala normalen zaslužek, delodajalci ne poskrbijo za pogoje, ki bi zagotavljali možnost usklajevanja poklicnega in družinskega življenja s prilagajanjem delovnega časa, možnost dela doma, organiziranje varstva otrok v bližini ipd., so problemi, ki ženskam jemljejo samozavest in energijo za vstop v politiko. Številne civilne nevladne organizacije na področju teh problemov nudijo ženskam»pomoč«, Zakon o enakih možnostih žensk in moških pa je uvedel tudi institut zagovornice oz. zagovornika enakih možnosti. Za povečanje števila žensk, vključenih v politično življenje pa potekata dve dejavnosti. Prva je namenjena vzpostavitvi mreže regionalnih koordinatoric, ki naj bi mobilizirale ženske v svojih okoljih za sodelovanje v politiki in jih vzpodbudile h kandidiranju za lokalne ali nacionalne volitve. Druga aktivnost pa poteka na nacionalni ravni in vključuje pripravo analize rezultatov zadnjih državno zborskih volitev in sedanje situacije ter razvoj novih pristopov in strategij za povečanje deleža žensk v odločanju in njihove zastopanosti v političnih strukturah. Enakost med moškimi in ženskami mora biti zagotovljena na vseh področjih, vključno z zaposlitvijo, delom, plačilom, razporeditvijo delovnega časa. Načelo enakosti ne preprečuje obstoja ali sprejema ukrepov, ki zagotavljajo posebne prednosti v korist zapostavljenega spola. Enakost spolov opredeljuje Zakon o enakih možnostih žensk in moških, in govori o enakem zastopanju žensk in moških na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, o enakih pravicah in potencialih za razvoj, delovanje, izobraževanje. Pravno-formalno so v Sloveniji ženske in moški izenačeni v pravicah, kar pa ne pomeni, da imajo enake možnosti in izhodišča za doseganje enakega položaja. 8
1.3 Opredelitev ciljev naloge Namen diplomske naloge je opisati in razumeti prisotnost žensk v slovenskem parlamentu od osamosvojitve Slovenije do danes, zanima me, kakšna je prisotnost žensk v slovenskem parlamentu v primerjavi s prisotnostjo žensk v drugih parlamentih (primerjava z ZDA, Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo). Prav tako bom raziskala delež žensk, glede na volilne sisteme, ki jih imajo države, ki so predmet raziskave. Predstavila in raziskala bom vprašanje vpliva spolnih kvot, kot političnega mehanizma, ki pospešujejo gibanje v smeri spolno uravnoteženega predstavništva v politiki. 1.4 Predpostavke in omejitve raziskave Izhajala bom iz predpostavke, da še vedno obstajajo tako kvantitativne, kakor tudi kvalitativne razsežnosti neenakosti med spoloma. Problem podzastopanosti žensk na vodilnih položajih je torej prisoten tudi v sferah političnega odločanja, kjer se prisotnost žensk, navkljub razglašanju cilja demokratičnosti, le počasi povečuje. Praksa pogosto kaže, da so zgolj normativna določila premalo. Poti do ciljev se lahko zares in živo razvijajo le v pristni motivaciji za sodelovanje. K temu pa gotovo lahko največ prispevajo predvsem volilni sistemi in politične stranke. Dejstvo je, da na svetu živi približno pol žensk in pol moških, gre tudi za politično dejstvo, ki ga je treba pri volitvah v organe odločanja o javnih zadevah resno upoštevati. 1.5 Hipoteze a) Prisotnost žensk v slovenskem parlamentu od osamosvojitve dalje, do zadnjih parlamentarnih volitev leta 2011, je bila nizka; v primerjavi s štirimi drugimi državami (Francija, Nemčija, ZDA in Velika Britanija); b) Izbira volilnega sistema vpliva na število žensk v parlamentu; c) Proporcionalni sistemi v primerjavi z večinskimi zagotavljajo večjo sorazmernost žensk in moških pri razdelitvi mandatov; d) Ženske so v politiki zastopane, vendar manj kot moški; 9
1.6 Predlagane metode V diplomski nalogi bom uporabila naslednje raziskovalne metode: - zbiranje, analizo in interpretacijo primarnih virov (ustava), poročil, gradiv s konferenc, neobjavljenih tekstov, nekaterih publikacij vlade in ministrstev; - zbiranje, analizo in interpretacijo sekundarnih virov (statute političnih strank, knjige, revije, poročila, internetne viri); - analizo statistik (dostopne javnomnenjske raziskave, statistične obdelave); statistične podatke bom analizirala in jih uporabila za primerjanje; uporabo kvantitativne obdelave podatkov; dobljene rezultate bom prikazala s številkami, grafi ter tabelami; - opisno metoda; Diplomska naloga je razdeljena na pet glavnih delov: V prvem, uvodnem delu bom predstavila izbrano temo, opredelila probleme, cilje ter predpostavke in omejitve. Nadaljevala bom z opisom osnovno uporabljenih metod in tehnik ter končala z opredelitvijo osnovnih pojmov. V drugem delu bom predstavila relevantno teorijo, ki zadeva participacijo žensk v politiki, enakopravno zastopanost ter prihod žensk na oder slovenske politike. V tretjem delu bom skušala analizirati različne konceptualizacije problema zastopanosti žensk v parlamentu in ovire pri vstopu žensk v politiko. Pri tem se bom posebej osredotočila na vpliv volilnih sistemov in političnih strank na predstavništvo spolov. Četrti del bo vseboval primerjavo med vplivom volilnih sistemov na predstavništvo spolov v Sloveniji, ZDA, Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Peti del diplomske naloge pa bo namenjen poskusu sklepnih ugotovitev. 1.7 Teoretična izhodišča (opredelitev osnovnih pojmov) - Državljanstvo: označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti 10
spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic. Državljanstvo v večji meri temelji na narodnosti, a obstajajo primeri, da oseba določene narodnosti nima državljanstva zaradi zgodovinskih razlogov. Danes se državljanstvo določene države lahko podeli po geografskem principu (rojen na področju države), po narodnostnem principu (oseba večinske narodnosti v državi se lahko rodi izven ozemlja države, a lahko pridobi državljanstvo zaradi narodnostne pripadnosti) in po principu prošnje (državljan tuje države lahko zaprosi za državljanstvo druge države in ga pridobi, če izpolnjuje postavljene pogoje in kriterije). Nekatere države dovoljujejo dvojno ali večkratno državljanstvo. Slovenija dopušča dvojno državljanstvo v nekaterih okoliščinah. Podrobnosti določa Zakon o državljanstvu Republike Slovenije. 20 - Parlament: je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki so bili izvoljeni s strani nacije, da odločajo v njegovem imenu. - Politični sistem: je družbeni sistem politike in vladanja. Običajno se veže na pravni sistem neke države, ekonomski sistem, kulturni sistem ali na druge družbene sisteme. Politični sistem določa razmerja med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. - Strankarski sistem: je seštevek interakcij, ki so rezultat medstrankarskega tekmovanja. S tem, ko med političnimi strankami obstaja neka interakcija, se oblikuje nekakšen neodvisen podsistem teh političnih strank, ki je rezultat podsistemske avtonomije. Slednje v enostrankarskem političnem sistemu ni mogoče. Enostrankarski sistemi po Sartoriju 21 ne vsebuje podsistemske avtonomije zato, ker ni medstrankarske interakcije. Zato ena politična stranka ne more oblikovati strankarskega sistema, ampak le strankarsko-državni sistem. 20 Zakon o državljanstvu, Uradni list RS, št. 1/1991, Ljubljana 1991. 21 Sartori, Giovanni, Parties and Party Systems. A Framework for Analysis, Vol. 1., Cambridge: Cambridge University Press, 1976, str. 45-50. 11
- Volilna pravica: je pravica odraslega državljana demokratične države. Dovoljuje sodelovati pri izbiri predstavnikov političnih opcij ter biti izbran. Načela o volilni pravici vsebujejo ustave, urejajo jih volilni zakoni. - Volilni sistem: lahko razumemo kot zbir vseh pravic in postopkov, ki se nanašajo na volilno pravico, določanje volilnih enot in volilnih organov, na kandidiranje in potrjevanje list kandidatov, glasovanje na voliščih, ugotavljanje volilnih izidov, razdelitev mandatov in varstvo volilne pravice. To je ti. široko pojmovanje volilnega sistema. Volilni sistem v ožjem pomenu besede pa predstavlja le sistem transformacije glasov v predstavniške sedeže, torej le sistem razdelitve mandatov. - Ženske teme: prioriteta dela žensk. Ženske poslanke bolj skrbijo za socialna vprašanja, družino, delo, dom, kulturo, zanimajo jih okolje, šolstvo, zdravstvo, izobraževanje. Vidne so tudi razlike, ko gre za ocenjevanje pomembnosti sprejetih zakonov. Med poslankami prevladuje usmerjenost na vprašanja pravic iz delovnih razmerij, družinske politike in enakosti. 22 2. SPOL IN POLITIKA»Ko govorimo o ženskah v politiki, se zdi, kot da smo zgrešili tipko na klavirju, kot da govorimo o dveh svetovih, ki se nikakor ne ujemata, ki nista kompatibilna, ki imata če sploh izredno ozko presečišče«. 23»V t.i. novih demokracijah se razprava o enakosti spolov in politiki enakih možnosti šele odpira, hkrati pa nanjo že vplivajo medijska globalizacija ter z njo svojevrstna selekcija in vrednotenje debat, ki so jih sprožile izkušnje z uvedbo politik enakih možnosti v zahodni Evropi. V državah srednje in vzhodne Evrope so sociološke in 22 Antić G. Milica v Ženske v slovenskem parlamentu: pod kritično maso zastopanosti : (raziskovalno poročilo) / Antič G. Milica in sodelavke Irena Selišnik, Maruša Gortnar in Nataša Purkat, Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2003, str. 29. 23 Antić G. Milica, Ženske na robovih politike, Zbirka Refleksija, Ljubljana: Sophia, 2011, uvod. 12
politološke študije, študije spolov in kritike spolne diskriminacije šele začele problematizirati na videz socialno in spolno nevtralni liberalno-demokratični model. Prav zaradi tega je težko postavljati na dnevni red teme, kot sta enakost spolov in politika enakih možnosti«. 24 Dandanes je tudi družba bolj naklonjena vstopanju žensk v javno življenje in s tem v politiko, kot je bila nekoč. Vendar kljub temu ne moremo trditi, da so ženskam odprte vse možnosti ali da so enakopravne. Čeprav je na ravni formalne enakopravnosti v politiki precej narejenega (na primer pridobljena volilna pravica), na realizaciji te enakopravnosti pa so ženske še vedno v ozadju. V glavnem so ženske izključevali iz politične dejavnosti in jih odvračali od tega, da bi svoje aktivnosti opredeljevale kot politične. Zaradi tega so bila vprašanja spola dolgo časa konstitutivna za opredelitev in delovanje politike. Po drugi strani pa se pojavlja mnenje, da so vprašanja spola politično nepomembna. Če dojemamo spol kot sinonim za ženske, tako kot se pogosto dojema, potem lahko razumemo, kot da odsotnost žensk v politični sferi preprosto pomeni, da vprašanja spola za politiko niso pomembna. Prav zaradi širitve tega mnenja, so se z raziskovanjem spola v politični teoriji začele ukvarjati feministke. Le-te so bile namreč najbolj občutljive za napačno dojemanje moških, moškosti, nevtralnosti. Medtem ko torej v zadnjem času feministična politična teorija izrecno teoretizira spol, je v politični teoriji spol povsem mogoče obravnavati tudi z nefeminističnih vidikov. Vse več je namreč literature, ki raziskuje moške in moškost, kar je lahko koristen prispevek k obravnavam spola v politični teoriji. Ta literatura pa se po svojem intelektualnem in političnem fokusu razlikuje od nastale obsežne feministične literature. 25 24 Antić G. Milica, Jalušič Vlasta, Ženske, politika, možnosti : perspektive politike enakih možnosti v srednji in vzhodni Evropi, Zbirka Politike, Ljubljana : Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2001, str. 12-13. 25 Squires Judith, Spol v politični teoriji (Gender in political theory), Knjižna zbirka Temeljna dela / Krtina, Ljubljana, 2009, str. 28-29. 13
2.1 Politična participacija žensk»ko govorimo o politični participaciji žensk, govorimo o zelo širokem spektru njihovega političnega delovanja na lokalni ter nacionalni ravni in na ravni civilnodružbenih oziroma nevladnih organizacij. Pri nas in tudi v mnogih drugih državah ugotavljajo, da so ženske v večji meri udeležene v politiki na lokalni ali regionalni ravni in v nevladnih organizacijah, veliko manj pa na nacionalni ravni«. 26 Poznamo več različnih dejavnikov, ki vplivajo na politično participacijo žensk v politiki in ti so največkrat kompleksne narave. Najširši dejavniki, ki vplivajo na politično participacijo žensk, so kulturno-civilizacijski dejavniki: zgodovinski razvoj države in stopnja ekonomskega razvoja, vpliv cerkve kot institucije v družbi, odnos do vlog moških in žensk v družbi in tako dalje. Ženske imajo ugodnejše možnosti za vstopanje v polje politike tam, kjer ženske predstavljajo visok delež med univerzitetno izobraženimi prebivalci, kjer obstaja močan val organiziranega ženskega gibanja in kjer je katoliško prebivalstvo manj številno. 27 Na demokratičnost družbe najbolj vpliva vprašanje enake možnosti sodelovanja v procesih odločanja za oba spola. Namreč ženske so vedno bile izjemno pomembno gonilo družbenih sprememb in tako je tudi še danes, četudi je delež žensk v politiki bistveno nižji glede na druge sfere družbenega življenja. Da bi se dosegla večja vključenost žensk v politiko, je treba najprej vzpostavit vrsto sistemskih mehanizmov spodbujanja, dobro zakonodajno ureditev, vendar tudi to ni dovolj brez žensk samih. 28 Pavle Gantar je v uvodnih besedah projekta mentoriranja mladih žensk v politiki z naslovom Dan s političarko zapisal:»najboljše ogledalo še tako drznim strategijam in 26 Jalušič Vlasta, Zagorac Dean, Človekove pravice žensk : uvodna pojasnila in dokumenti, Ljubljana : Društvo Amnesty International Slovenije : Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2004, str. 80. 27 Jalušič Vlasta, Zagorac Dean, Človekove pravice žensk : uvodna pojasnila in dokumenti, Ljubljana : Društvo Amnesty International Slovenije : Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2004, str. 71. 28 Antić G. Milica, Jeram Jasna, Dan s političarko: pilotni projekt mentoriranja mladih žensk v politiki, Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za enake možnosti, 2011, str. 7. 14
kakovostnim normativnim ureditvam je prav življenje samo in položaj žensk v družbi nasploh. Pa vendar, oceno uspešnosti sprememb volilne zakonodaje in Zakona o enakosti žensk in moških lahko merimo tudi z deležem žensk v aktivni politiki. To področje je eno tistih, s katerimi ne moremo biti zadovoljni. S 13 odstotnim deležem v državnem zboru se Slovenija umešča na rep držav Evropske unije in tudi v zadnji del svetovne lestvice«. 29 2.2 Dejavniki, ki vplivajo na politično participacijo žensk Dejavnikov, ki vplivajo na možnost vključevanja žensk v politiko je seveda več in vsak posamično predstavlja obsežen raziskovalni problem. Številčno neustrezna prisotnost žensk v najvišjem zakonodajnem organu (parlamentu) je problem, ki se ga je mogoče lotiti na različne načine: - Z njimi se je mogoče spoprijeti radikalno in se vprašati, ali je za nizek delež žensk v parlamentu kriva zarota moških. Moški namreč prevladujejo v politiki in v strankah, ki ženskam le s težavo odpirajo prostor za delovanje. - Nič manj odmevna ni predpostavka, da volivci in volivke ne vidijo žensk v politiki: menijo, da politika ni zanje in jih zato tudi ne volijo. - Mnogi pristopi so se osredotočili na t.i. dejavnike okolja (družbeno-politični dejavniki, politična kultura, vpliv religije in tradicije ipd.), ki vplivajo na dojemanje potrebnosti oziroma zaželenosti vključevanja žensk v politiko. - Možno se je osredotočiti npr. tudi na subjektivne dejavnike: na odnos žensk do politike, njihovo pripravljenost na vstop v politiko; pripravljenosti mož in partnerjev, da z ženskami delijo politično moč in opravila, ki so potrebna v vsakdanjem življenju; vpliv osebnostnih dejavnikov itd. Milica G. Antić meni:»dejavniki, ki so omenjeni, pomembno vplivajo na možnosti za večjo prisotnost žensk v pomembnih političnih organih. Kljub različnim vplivom na udeležbo žensk v politiki pa je odločilen vpliv strukturnih elementov političnega sistema. Še več, vse kaže, da politični sistem strukturno naddoloča možnosti žensk za 29 Antić G. Milica, Jeram Jasna, Dan s političarko: pilotni projekt mentoriranja mladih žensk v politiki, Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za enake možnosti, 2011, str. 7. 15
njihovo politično udejstvovanje. Dejavniki, kot so zakonodaja (predvsem volilni sistem), strankarski sistem (ki je pomemben dejavnik pripuščanja žensk v polje politike) in posebne strategije oziroma posebni ukrepi strank in držav (ki jih te sprejemajo zato, da bi bile ženske v večjem deležu prisotne v politiki strank in v politiki na državnem nivoju), tvorijo pomemben okvir«. 30 3. ŽENSKE IN POLITIKA SKOZI ZGODOVINO Ženske so dolgo časa doživljale politično in ekonomsko diskriminacijo - niso imele političnih pravic, za enako delo kot moški pa so dobivale nižjo plačo. Diskriminacija žensk je bila na prostorih današnje Slovenije, Hrvaške in drugih bivših jugoslovanskih republik tradicionalna. 31 Tudi razprave o pomenu političnega predstavništva žensk v prvi polovici dvajsetega stoletja niso bile produktivne. Takrat so se namreč ukvarjali predvsem z vprašanji o posilstvu, o pravici do abortusa, opozarjali so na obstoj nasilja nad ženskami ipd. Šele v drugi polovici dvajsetega stoletja pa so se pojavile prve analize, ki so predstavile problem premajhnega deleža žensk v parlamentih posameznih držav. V Sloveniji oziroma Jugoslaviji so se prve analize delovanja žensk v političnem življenju pojavile konec sedemdesetih let, vendar šlo je zgolj za razprave, rešitev, ki bi prispevale k zvišanju žensk v politiki pa ni bilo. 32 30 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, 13-14. 31 Tomšič Vida, Žena u razvoju socijalističke samoupravne Jugoslavije, Beograd: Jugoslovenska stvarnost, 1981, str. 17. 32 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 32-33. 16
3.1 Ženske in volilna pravica na slovenskem do 2. Svetovne vojne»volilna pravica žensk je bila v predvojnem slovenskem ženskem gibanju razumljena kot sredstvo, s katerim se bo nasploh izboljšal položaj žensk, njihov eksistenčni položaj, torej položaj na trgu dela, položaj mater«. 33 V Kraljevini Jugoslaviji ženskam volilna pravica ni pripadala, prav tako so bile izključene iz zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Ženske niso mogle biti poslanke in ministrice, prav tako se niso mogle zaposliti v diplomatskih službah. 34 Da so ženske pridobile volilno pravico, so si prizadevale v posameznih državah različno dolgo in na različne načine. Za doseganje svojih ciljev so uporabile različne strategije. Najprej so dobile pravico odločanja na nižjih ravneh in najprej so dobile volilno pravico samske ter izobražene davkoplačevalke, šele nato poročene. Pridobitev volilne pravice za ženske, kot ugotavlja Milica G. Antić, ima dvojni pomen:»na simbolni ravni so s tem dejanjem ženske postale kot državljanke enake svojim moškim kolegom, na instrumentalni ravni pa je pomenila možnost vstopa v politiko in s tem možnost odločanja o vprašanjih, ki zadevajo tudi njih ali pa predvsem njih same«. 35 S tem, ko so ženske dobile volilno pravico, ni sledil takojšen množičen vstop v politiko, tudi vstopanje žensk v parlamente je potekalo izredno počasi. Da bi si razložili nizko raven politične aktivnosti žensk, so začeli raziskovati psihične značilnosti žensk, njihovo emocionalnost v primerjavi z moškimi, šele novejša raziskovanja pa so začela raziskovati ovire, kot so različna politična kultura, politični sistemi, volilni sistemi ipd. 36 33 Irena Selišnik v Antić G. Milica, Ženske na robovih politike, Zbirka Refleksija, Ljubljana: Sophia, 2011, str. 31. 34 Jeraj Mateja, Slovenke na prehodu v socializem: vloga in položaj ženske v Republiki Sloveniji 1945-1953, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2005, str. 23-24. 35 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 34. 36 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 34. 17
3.2 Vstopanje Slovenk v parlamentarno življenje Tudi v Sloveniji so bile ženske kot družbena skupina stoletja izključene iz javnosti in politike. Na vstopanje žensk v politiko so vplivala različna kulturna okolja in različni politični sistemi. Tudi po pridobitvi volilne pravice, ki je osnovni predpogoj za udeležbo žensk v politiki, so ženske na vstopu naletele na vrsto ovir. Ene so izvirale iz strukture družb in političnega sistema posamične države, druge iz prevladujočih ekonomskih odnosov in tretje iz konkretnega osebnega položaja in osebne izkušnje. Osebni položaj posameznice (izobrazba, poklic, zaposlenost) v precejšni meri določa tudi njene politične ambicije. 37 V obdobju samoupravnega socializma politično organiziranje žensk ni bilo zaželeno, ukinjena je bila tudi edina posebna ženska organizacija, ustanovljena med drugo svetovno vojno Antifašistična fronta žensk. V tem času so v veliki meri pomembne odločitve sprejemala vodstva Zveze komunistov. V teh ozkih krogih so bile aktivne tudi nekatere»zaslužne tovarišice«, ki so se ukvarjale z ženskim vprašanjem. V prvi vrsti je bilo njihovo politično delovanje povezano s položajem delovne ženske in s pravicami, ki izhajajo iz tega, ukvarjale so se tudi z nekaterimi specifičnimi ženskimi vprašanji, kot so: - družbena zaščita matere samohranilke, - pravica do lažjega postopka za razvezo zakonske zveze, - pravica do umetne prekinitve nosečnosti ipd. Glede aktivne udeležbe žensk v samoupravljanju, se njihova aktivnost ni posebej razlikovala od moških. Tudi ženske so v prvi vrsti zasledovale cilje in interese družbenopolitičnih organizacij, ne pa ciljev žensk kot posebne družbene skupine. V tem času je tudi država vplivala na izboljšanje položaja žensk. Sprejela je vrsto ukrepov, zakonov in ratificirala mednarodne sporazume in deklaracije, ki naj bi vplivale na izboljšanje njihovega položaja. 38 37 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 157. 38 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 160-162. 18
V drugi polovici osemdesetih let je Zveza komunistov Slovenije v»procesu sestopanja z oblasti«dopuščala razcvet različnih civilnodružbenih skupin. Leta 1984 je bila ustanovljena prva organizirana ženska skupina v Sloveniji imenovana Ženska sekcija, leto kasneje pa je bila ustanovljena prva samostojna ženska skupina imenovana Lilith. Obe sta povzročili veliko nelagodje v družbi in izzvali nekaj grobih reakcij v javnih medijih, vendar jih tedanja oblast ni preganjala; če ne drugega, jih je vsaj dopuščala. V takšnih okoliščinah pa so bili leta 1989 sprejeti amandmaji k slovenski ustavi, ki so omogočili sprejem Zakona o političnem združevanju, po katerem je bilo mogoče legaliziranje mnogih novonastalih političnih subjektov, ki pravno-formalno še niso bili politične stranke. Prav ti ustavni amandmaji so omogočili spremembe v političnem življenju Slovenije. Vzpostavili so prostor za sprejetje novega zakona o volitvah v skupščine. Z njim so bile uvedene neposredne volitve v vse zbore skupščin, kar je prineslo bistvene spremembe v pojmovanju volilnega sistema kot elementa političnega sistema. 39 Jeraj Mateja v svoji knjigi Slovenke na prehodu v socializem: vloga in položaj ženske v Republiki Sloveniji 1945-1953 navaja podatke o vstopanju žensk v parlamentarno življenje:»ženske so v slovensko parlamentarno življenje prvič vstopile med drugo svetovno vojno, ko je bilo na zasedanju odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra 1943 v 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) izvoljenih tudi 12 žensk. Na prvem zasedanju februarja 1994 v Črnomlju je SNOO, ki se je preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS), sprejel odlok, da se število njegovih članov poveča s 120 na 180. Vendar zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov zastopanosti žensk v tem organu, ki je deloval do jeseni 1946, procent žensk ni bilo mogoče ugotoviti. 26. oktobra 1946 je bilo v slovensko ustavodajno skupščino izvoljenih 120 poslancev, od tega 9 poslank (7,5 %). Ženske, ki so predstavljale dobro polovico vsega slovenskega prebivalstva, so bile torej v najvišjem zakonodajnem organu v republiki zastopane s 7,5 %. Po priključitvi Primorske se je število poslancev povečalo za 25, prejšnjim poslankam se je pridružila še ena, tako da je bilo v republiški skupščini od tedaj 10 žensk ali 6,8 %. 10. aprila 1951 je bilo prvo redno zasedanje novih poslancev Ljudske skupščine LRS, ki jih je bilo odslej 283. Poslank je bilo odslej 9,6 % 39 Antić G. Milica, Ženske v parlamentu, zbirka Sophia; 1998, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998, str. 163-166. 19
oziroma 27. Po ustavnem zakonu o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije z dne 30. januarja 1953 je bila republiška skupščina dvodomna, sestavljena iz republiškega zbora in zbora proizvajalcev. Vseh poslancev je bilo 194, od tega 18 poslank ali 9,3 %. Glede na to, da je bilo v vojnem času v izvršilnozakonodajnem organu nove oblasti (v septembru 1943 izvoljenem SNOO) 10 % žensk, je razvidno, da se odstotek udeležbe žensk v slovenskem parlamentu po vojni ni povečal, ampak se je celo zmanjšal«. 40 Proces prehoda socializma v parlamentarno demokracijo pa se je začel že pred letom 1989. Takrat se pojavijo tudi prve organizirane civilnodružbene skupine, med katerimi lahko zasledimo ženske skupine in organizacije, ki začnejo opozarjati na vrsto problemov, povezanih s položajem žensk in družin. V 80. letih je prišlo do prvih pobud za institucionalizacijo ženske politike na vladni ravni, ko je takratna Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) podprla zahtevo ženskega gibanja po ustanovitvi posebnega ministrstva, vendar sta takratna skupščina in vlada predlog zavrnili. Kasneje se je ZSMS preoblikovala v Liberalnodemokratsko stranko (LDS), ki si je še naprej prizadevala za ustanovitev»ženskega«ministrstva oziroma institucije, ki bi imela vpliv na vladno politiko. To se je uresničilo šele po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990, ko je Skupščina Republike Slovenije ustanovila Komisijo za žensko politiko. Ta si je od svoje ustanovitve naprej prizadevala za ustanovitev vladnega ministrstva ali službe za tako imenovano žensko politiko oziroma politiko enakih možnosti ter za uveljavitev načela»enakosti ne glede na spol«, za ohranitev že dosežene ravni pravic žensk in za obravnavanje»ženskega vprašanja«v vladi. Na njeno pobudo je bil dve leti kasneje ustanovljen Urad za žensko politiko. 41 40 Jeraj Mateja, Slovenke na prehodu v socializem: vloga in položaj ženske v Republiki Sloveniji 1945-1953, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2005, 310-315. 41 Kozmik Vera, Jeram Jasna, Položaj žensk v Sloveniji v devetdesetih : poročilo Urada za žensko politiko za obdobje 1990-1995, Ljubljana : Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko, 1997, str. 17. 20