EKOing, Miran Kreslin s.p. Trimlini 64D, 9220 Lendava Telefon: Spletna stran: Naslov projekta

Naslov projekta:razširjen Energetski pregled OBČINA LJUTOMER, 9240 Ljutomer, Slovenija Razširjen Energetski pregled Občina Ljutomer Razširjen energetski pregled

NASLOV PROJEKTA: Razširjen energetski pregled NAROČNIK Občina Ljutomer Vrazova ulica 1 9240 Ljutomer VRSTA DEL Investicijsko vzdrževalna dela PROJEKTANT EKOing Miran Kreslin s.p. Trimlini 64D 9230 Lendava ŠTEVILKA NAČRTA, KRAJ IN DATUM IZDELVE NAČRTA AVTORJI REP 4-2015 Matej Kramar, dipl.inž.str. Davor Božič, dipl.inž.el. Goran Holsedl, str. teh. Aleš Puklavec. univ.dipl.inž.el. Miran Kreslin, dipl.inž.grad. DATUM IZDELAVE maj 2015 Razširjeni energetski pregled 2

Kazalo vsebine: NASLOV PROJEKTA:... 2 NAROČNIK... 2 VRSTA DEL... 2 PROJEKTANT... 2 ŠTEVILKA NAČRTA, KRAJ IN DATUM IZDELVE NAČRTA... 2 AVTORJI... 2 DATUM IZDELAVE... 2 0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE... 9 0.1 Prednostna lista ukrepov učinkovite rabe energije... 9 0.1.1. Ukrepi z vračilno dobo do 5 let... 9 0.1.2. Ukrepi z vračilno dobo nad 5 let... 10 0.1.3. Primerjava stanja pred ter po izvedenih ukrepih... 11 0.2 Napotki za izvedbo ukrepov in možni viri financiranja... 12 0.2.1. Organizacijski ukrepi... 12 0.2.2. Tehnični ukrepi... 12 0.2.3. Viri financiranja... 12 1. SPLOŠNI DEL... 14 1.1 Namen in cilji energetskega pregleda... 14 2. UVOD... 15 2.1 Opis dejavnosti v stavbi Občina Ljutomer... 15 2.2 Organizacijska shema... 16 2.3 Prostorska razporeditev stavbe z označeno namembnostjo stavbe... 17 2.4 Skupna poraba energije in stroški... 19 2.4.1 Energijska števila v obdobju 2012-2014... 19 2.4.2 Rabe energentov in sanitarne vode v obdobju 2012-2014... 21 2.4.3 Stroški energentov in sanitarne vode v obdobju 2012-2014... 22 2.4.4 Razmerje rabe energentov in stroškov v letu 2014... 23 2.4.5 Stroški energije po dobavni ceni... 24 2.5 Stanje toplotnega ugodja... 25 3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO... 26 Razširjeni energetski pregled 3

3.1. Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom, uporabnikom stavbe in izvajalcem EP... 26 3.2. Shema denarnih tokov in procesov določanja na področju investiranja v URE... 26 3.3. Potek nadzora nad rabo energije in stroški... 27 3.4. Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih... 27 3.5. Raven promoviranja učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE)... 27 4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE... 28 4.1. Cena energetskih virov... 28 4.1.1. Električna energija... 28 4.1.2. Toplotna energija... 29 4.1.3. Sanitarna voda... 29 4.2. Električna energija... 30 4.3. Ogrevanje in TSV... 31 4.3.1. Skupna poraba energije za ogrevanje... 32 4.4. Poraba vode... 32 4.5. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov... 33 4.6. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme... 33 5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE - OBSTOJEČE STANJE... 34 5.1. OBČINA LJUTOMER... 34 5.1.1. Strojne inštalacije Občina Ljutomer... 34 6. PREGLED KONČNE RABE ENERGIJE... 46 6.1. Ovoj zgradbe... 46 6.2. Pregled rabe končne električne energije... 51 6.2.1. Električni aparati... 51 6.2.2. Razsvetljava... 53 7. OSKRBA Z ENERGIJO... 54 7.1. Električna energija... 54 7.2. Tekoča goriva - Kogeneracija... 54 8. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI... 55 8.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe... 55 8.1.1 Transmisijske izgube... 55 8.1.2 Izgube zaradi prezračevanja... 55 8.1.3 Toplotni pritoki (sonce, uporabniki )... 55 8.2 Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije... 56 8.2.1 Razsvetljava... 56 Razširjeni energetski pregled 4

9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV... 57 9.1. Ovoj zgradbe... 57 9.2. Razsvetljava... 58 9.3. Električna energija... 59 9.4. Prezračevanje... 60 9.5. Sanitarna voda... 60 10. PREDVIDENI UKREPI... 61 10.1. Organizacijski ukrepi... 61 10.1.1. Energetska, okoljska in ekonomska bilanca ukrepa 14... 61 10.1.2. Zahtevnost, odgovorne osebe, terminski plan uvajanja ukrepa... 62 10.1.3. Opis problematike ter ukrepa... 62 10.1.4. Prehod na dvotarifno merjenje... 62 10.2. Investicijski ukrepi... 63 10.2.1 Gradbeno obrtniška dela - ovoj zgradbe... 63 10.2.2 Prihranek energije z gradbenimi posegi... 63 10.2.3 Predlagani ukrepi... 64 10.2.3.1 Energetska sanacija zgradbe... 64 10.3 Strojno in elektro instalacijska dela vezana na ukrepe... 65 10.4 Predlagani ukrepi strojnih instalacij... 66 10.4.1 Zamenjava navadnih radiatorskih ventilov s termostatskimi ventili... 66 10.4.1.1 Ocena stroškov montaže termostatskih ventilov... 66 10.4.2 Zamenjava ogrevalnega sistema s toplotno črpalko Z/V... 67 10.4.3 Zamenjava ogrevalnega sistema s toplotno črpalko V/V... 68 10.4.4 Zamenjava ogrevalnega sistema z zemeljskim plinom... 69 10.4.5 Zamenjava kurilne naprave... 70 10.4.6 Električna energija... 71 10.4.7 Investicijski ukrepi razsvetljava... 72 11. ZAKLJUČEK... 73 11.1. Organizacijski ukrepi... 73 11.2. Investicijski ukrepi... 73 12. PRILOGE... 74 12.1. Priloga 1 - Razvrščanje v razrede energetske učinkovitosti... 74 12.2. Priloga 2 : Ukrepi URE... 75 12.3 Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv... 81 12.4 Primerjava cen energentov, končne in koristne energije 1.02.2015. Vir: http://www2.arnes.si/~mlicen3/html/cene_energentov.html... 82 Razširjeni energetski pregled 5

12.5 Svetlobno tehnični izračun za učilnico... 83 12.6 Toplotne razmere (mikroklima)... 85 12.6.1 Namen... 85 12.6.2 Izmerjene toplotne razmere... 85 12.6.3 Zunanji meteorološki pogoji... 87 12.7 Termografsko snemanje objekta... 87 Kazalo tabel: Tabela 1 Ukrepi z vračilno dobo do 5 let... 9 Tabela 2 Povzetek ukrepa z vračilnim rokom do 5 let... 9 Tabela 3 Ukrepi z vračilno dobo nad 5 let... 10 Tabela 4 Povzetek ukrepa z vračilno dobo nad 5 let... 10 Tabela 5 Energijska števila v letih 2012-2014... 19 Tabela 6 Letna porabljena električna in toplotna energija ter voda 2012-2014... 21 Tabela 7 Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode 2012-2014... 22 Tabela 8 Cena el. energije brez omrežnine... 28 Tabela 9 Cena postavk sanitarne vode za mesec december 2014... 29 Tabela 10 Prikaz porabe električne energije za leta 2012, 2013 in 2014 v kwh/mesec... 30 Tabela 11 Poraba ELKO za leta 2012, 2013 in 2014 v l/a... 31 Tabela 12 Poraba energije za ogrevanje... 32 Tabela 13 Prikaz mesečnega obračuna porabe vode za leto 2012, 2013, 2014 (m 3 )... 32 Tabela 14 Razsvetljava Občina Ljutomer... 51 Tabela 15 Električni porabniki v kotlovnici... 51 Tabela 16 Električni porabniki računalniške opreme... 52 Tabela 17 Električni porabniki ostala oprema... 52 Tabela 18 Skupna električna priključna moč na Občina Ljutomer... 53 Tabela 19: Ustreznost konstrukcije glede Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS,... 55 Tabela 20 Letni toplotni dobitki zaradi razsvetljave... 56 Tabela 21 Možni ukrepi na ovoju zgradbe Občine Ljutomer... 58 Tabela 22 Možni ukrepi na razsvetljavi... 58 Tabela 23 Možni ukrepi pri električni energiji... 59 Tabela 24 Možni ukrepi na rabi sanitarne vode... 60 Tabela 25 Energetska, okoljska in ekonomska bilanca ukrepa... 61 Tabela 26 Zahtevnost, odgovorne osebe, terminski plan uvajanja ukrepa... 62 Tabela 27 Skupna rekapitulacija gradbenih del... 64 Tabela 28 Ocena stroškov namestitve termostatskih ventilov... 66 Tabela 29 Možni ukrepi pri električni energiji... 71 Tabela 30 Organizacijski ukrepi... 73 Tabela 31 Prioritetni ukrepi... 73 Tabela 32 Razvrščanje v razrede energetske učinkovitosti... 74 Tabela 33 Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv... 81 Tabela 34 Primerjava cen energentov, končne in koristne energije z dne 1.02.2015... 82 Tabela 35 Prikaz mikroklimatskih pogojev po prostorih pritličja... 85 Tabela 36 Prikaz mikroklimatskih pogojev po prostorih I. nadstropja... 86 Tabela 37 Prikaz mikroklimatskih pogojev po prostorih II. nadstropja... 86 Tabela 38 Prikaz mikroklimatskih pogojev po prostorih mansarda... 87 Razširjeni energetski pregled 6

Kazalo slik: Slika 1 Lokacija Občina Ljutomer... 15 Slika 2 Občina Ljutomer... 34 Slika 3: Kotel na ELKO... 35 Slika 4: Zaprta raztezna posoda... 35 Slika 5: Prikaz razvodov v kotlovnici... 36 Slika 6: Radiator z termostatskim ventilom... 37 Slika 7: Radiator z navadnim ventilom... 37 Slika 8: Prikaz radiatorjev v sanitarijah... 38 Slika 9: Prikaz dotrajanega radiatorskega ventila... 38 Slika 10: Prikaz porabnikov sanitarne vode... 39 Slika 11: Prikaz porabnikov sanitarne vode... 39 Slika 12: Prikaz postavitve električnega bojlerja V=50l... 40 Slika 13: Prikaz postavitve električnega bojlerja V=5l... 40 Slika 14: Prikaz postavitve električnega bojlerja V=30l... 41 Slika 15: Prikaz PV ventilov... 42 Slika 16: Zunanje enote locirane na fasadi... 42 Slika 17: Notranja podstropna enota... 43 Slika 18: Notranja enota vgrajena v dvojni strop... 43 Slika 19 Razsvetljava v pisarni... 44 Slika 20 Razsvetljava pisarna, hodnik... 44 Slika 21 Odpadanje zunanjega ometa... 47 Slika 22 Razpoke, luščenje fasadne barve... 48 Slika 23 Dotrajano stavbno pohištvo... 48 Slika 24 Neustrezna vgradnja stavbnega pohištva... 49 Slika 25 zamakanje v mansardi... 50 Kazalo graf: Graf 1 Primerjava stanja električne in toplotne energije pred in po izvedenih ukrepih... 11 Graf 2 Primerjava stanja sanitarne vode pred in po izvedenih ukrepih... 11 Graf 3 Energijsko število toplotne in električne energije... 20 Graf 4 Povzetek gradbene fizike 2015... 20 Graf 5 Letna porabljena električna in toplotna energija v obdobju 2012-2014... 21 Graf 6 Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode 2012-2014... 22 Graf 7 Poraba električne energije po mesecih za leta 2012, 2013 in 2014 v kwh/mesec... 30 Graf 8 Poraba ELKO za leta 2012, 2013 in 2014 v (l/a)... 31 Graf 9 Prikaz porabe vode v letu 2012, 2013, 2014... 33 Razširjeni energetski pregled 7

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC OVE - Obnovljivi viri energije URE - učinkovita raba energije VT - visoka tarifa MT - mala tarifa ET - enotna tarifa E - energijsko število RS - Republika Slovenija PURES - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah TVS - topla sanitarna voda ELKO - Ekstra lahko kurilno olje UNP - Utekočinjeni naftni plin ZP Zemeljski plin TČ Toplotna črpalka TČ Z/V Toplotna črpalka zrak/voda TČ V/V Toplotna črpalka voda/voda Razširjeni energetski pregled 8

0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE 0.1 Prednostna lista ukrepov učinkovite rabe energije V tabelah so prikazane vrednosti zmanjšanja stroškov in rabe energije za vsak ukrep individualno. Vrednosti se ne seštevajo. Vsi prikazani stroški vsebujejo DDV. V kolikor želimo predvideti skupno zmanjšanje stroškov in rabe energije, moramo ukrepe obravnavati v smiselnem zaporedju in medsebojni odvisnosti. Po tej metodi je izračunan skupni prihranek. Predvideni ukrepi so v večji meri zaradi dotrajanosti opreme, stavbnega pohištva,. Pri predlogih izbora obravnavamo ukrepe kot sklope (zaključene celote). Nujnost izvedbe je potrebno upoštevati tako, da se zagotovi varnost ljudi, pravilno delovno okolje in varnost delovanja programa v šoli. 0.1.1. Ukrepi z vračilno dobo do 5 let Tabela 1 Ukrepi z vračilno dobo do 5 let Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta MWh (let) Organizacijski ukrepi 1 Spremljanje in kontrola 6,16 921,58 2800,00 3,04 1 2 Sprememba obračuna / 150,00 400 2,67 1 Prioriteta: 1- visoka, 2-srednja, 3-nizka Tabela 2 Povzetek ukrepa z vračilnim rokom do 5 let Povzetek ukrepa z vračilnim rokom do 5 let (izračunano po padajoči osnovi)* % prihranka od skupne letne rabe Letni prihranek električne energije 1,89 MWh 3% Letni prihranek toplotne energije 7,1 MWh 5% Letni prihranek vode 22,07 m 3 5% Skupno zmanjšanje emisij CO2 2,82 ton 3,00% Skupno zmanjšanje stroškov na leto 797,07 % od letnega stroška za energijo Skupni znesek potrebnih investicij 3.200,00 Povprečni vračilni rok 3,01 let 3,69% *Izračun temelji na podlagi porabe stroškov energije prejetih od uporabnika iz leta 2014 Razširjeni energetski pregled 9

0.1.2. Ukrepi z vračilno dobo nad 5 let Tabela 3 Ukrepi z vračilno dobo nad 5 let Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta MWh (let) Organizacijski ukrepi / / / / / / / Investicijski ukrepi 1 Ovoj zgradbe 14,52 1.414,64 26.055,00 18,41 4 2 Termostatski ventili 5,44 529,83 3.150,00 5,95 1 3 Ogrevalni sistem TČ V/V 16,33 5.923,22 61.000,00 10,30 2 4 Razsvetljava 5,51 476,00 6.737,00 14,2 3 Prioriteta: 1- visoka, 2-srednja, 3-nizka Tabela 4 Povzetek ukrepa z vračilno dobo nad 5 let Povzetek ukrepa z vračilnim rokom nad 5 let * % prihranka od skupne letne rabe Letni prihranek električne energije 5,51 MWh 8,63% Letni prihranek toplotne energije 14,52 MWh 10,98% Letni prihranek vode / m 3 / Skupno zmanjšanje emisij CO2 12,54 ton 18,22% Skupno zmanjšanje stroškov na leto 8.343,69 % od letnega stroška za energijo Skupni znesek potrebnih investicij 96.942,00 Povprečni vračilni rok 11,61 let 36,60% *Izračun temelji na podlagi porabe stroškov energije prejetih od uporabnika iz leta 2014 Razširjeni energetski pregled 10

m3 MWh /a 0.1.3. Primerjava stanja pred ter po izvedenih ukrepih 142,38 Električna energija Toplotna energija 62,85 56,39 64,39 Graf 1 Primerjava stanja električne in toplotne energije pred in po izvedenih ukrepih 441 Raba pred ukrepi Raba po ukrepih 419 Graf 2 Primerjava stanja sanitarne vode pred in po izvedenih ukrepih Grafi prikazujejo rabo energije prejetih od uporabnika iz leta 2014 ter po izvedenih ukrepih Razširjeni energetski pregled 11

0.2 Napotki za izvedbo ukrepov in možni viri financiranja 0.2.1. Organizacijski ukrepi Vsaka stavba potrebuje osebo ali organizacijo, ki bo skrbela za energetsko učinkovitost v stavbi. Ključnega pomena pri izvajanju energetskega managementa je sodelovanje odgovornih oseb v organizaciji z energetskim managerjem. Z organizacijskimi ukrepi je možno z razmeroma nizkimi stroški prihraniti precej energije. Izvedba organizacijskih ukrepov predstavlja prvi korak k učinkoviti rabi energije v stavbah, in je temeljni kamen za vse nadaljnje investicijske ukrepe. Za izvedbo organizacijskih ukrepov bo zadolžen pomočnik ravnatelja, ki bo istočasno vodil izvedbo, spremljanje izvedbe, porabo energije ter vodenje energijskega knjigovodstva. 0.2.2. Tehnični ukrepi Tehnični ukrepi so navadno povezani z velikimi investicijskimi stroški, zato je potrebno le-te skrbno načrtovati v skladu z investicijskimi sredstvi, ki so na razpolago. Tehnični ukrepi so prav tako razvrščeni glede na vračilno dobo investicije in pomembnost izvajanja. Prihranki so pri tehničnih ukrepih lahko zelo veliki, zato se je potrebno v fazi priprave na izvedbo posameznih ukrepov posvetovati tako s strokovnimi, kot s finančnimi inštitucijami (v primeru drugih virov financiranja), da se bodo lahko investicije kvalitetno izpeljale in zagotovile čim večje prihranke. Potrebno je preučiti vse možnosti financiranja, vključno s pridobivanjem nepovratnih državnih in Evropskih sredstev. Priporočljivo je tudi spremljanje izvedbe ukrepov in po zaključku investicije tudi monitoring učinkov, da lahko vidimo kakšni so bili dejanski prihranki energije. Pri ukrepih se je potrebno zavedati, da se učinki ukrepov ne seštevajo ampak se upošteva zaporednost in medsebojna odvisnost med ukrepi. Le tako lahko dobimo realne podatke. 0.2.3. Viri financiranja Pred implementacijo ukrepov se je smiselno povezati z organizacijami, ki so specializirane na področju energetike, pridobivanja nepovratnih sredstev in inženiringa. Veliko sredstev je namenjenih v implementacijo ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, tako na nacionalnem, kot na Evropskem nivoju (več o razpisih: www.aure.si). Poleg nepovratnih sredstev obstaja možnost najema okoljskih kreditov (EKOSKLAD 1 ) po znižanih obrestnih merah in drugih bančnih institucijah, ki ponujajo finančna sredstva za te namene. Potrebno je preučiti vse možnosti s pomočjo strokovnjakov in izbrati način financiranja, ki je v danem trenutku najugodnejši. 1 Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je največja finančna ustanova, namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Republiki Sloveniji. Informacije o Eko skladu pridobite na»http://www.ekosklad.si««. Razširjeni energetski pregled 12

Naslednja možnost je financiranje preko t.i. ESCO podjetij (Energy Service Company). Le-ta financirajo ukrepe učinkovite rabe in si nato preko prihranka energije povrnejo investicijo. Pri sodelovanju z ESCO podjetji je potrebno v sodelovanju s strokovnim kadrom ali organizacijo nadzirati implementacijo ukrepa, ki ga financira ESCO podjetje. Na takšen način bomo dosegli želene rezultate in kvalitetno izveden ukrep. Zelo smiselno je sprotno spremljanje razpisov za uvedbo URE in OVE v javnih stavbah, ki so na raznih resornih ministrstvih. Razširjeni energetski pregled 13

1. SPLOŠNI DEL 1.1 Namen in cilji energetskega pregleda Pri oskrbi stavb z energijo povzročimo več kot tretjino vseh svetovnih emisij C02, zato je v smislu doseganja ciljev trajnostne rabe energije nujna učinkovita raba energije v stavbah in prehajanje na oskrbo z obnovljivimi viri energije. V javnem sektorju pogosto primanjkuje denarja za vzdrževanje in investicije v energetsko učinkovitost stavb, zato so te velikokrat v slabšem energetskem stanju. Neučinkovita raba energije, ki izhaja iz fosilnih primarnih virov posledično bremeni okolje z emisijami CO2. Stroški oskrbe z energijo s katero zagotavljamo bivalne in delovne pogoje predstavljajo velik del obratovalnih stroškov stavbe. Večji del energije je običajno namenjen ogrevanju in hlajenju, preostanek pa pripravi tople sanitarne vode, razsvetljavi, prezračevanju in električnim porabnikom. Rabo energije in s tem povezane stroške in emisije toplogrednih plinov lahko občutno zmanjšamo z vlaganjem v posodobitve energetsko neučinkovitih sistemov in elementov stavbe. Za uspešno izvedbo programa učinkovite rabe energije (zmanjšanje energijskega števila v kwh/m²) je potrebno opraviti energetski pregled zgradbe. Z energetskim pregledom dobimo celotno informacijo o energetskem stanju zgradbe. Rezultat energetskega pregleda (zapis v energetskem izkazu) je izhodišče za investicijsko dokumentacijo in nam daje detajlno predstavitev ukrepov, ki jih je potrebno izvesti na zgradbi, da dobimo želeno stanje. Želeno stanje je, da se niža raba energije (nižji stroški) oz. preide na raba obnovljivih virov energije. Cilji energetskega pregleda je ocena stanja rabe energije v zgradbi, pregled sistemov, naprav in preostalih porabnikov, priprava možnih ukrepov (zmanjšanje rabe energije), ocenitev možnosti za izvedbo, za prihranke energije in ovrednotiti ukrepe z vidika stroškovne učinkovitosti. Končni cilj energetskega pregleda je da naročnik spozna celovito problematiko o možnosti finančnih prihrankov energentov glede na njegove finančne in organizacijske možnosti. Z izvedbo ukrepov iz energetskega pregleda nam ti dajejo takojšnje rezultate, zmanjša se raba energije in neposredno s tem stroški. Zmanjša se tudi posledično povzročanje emisij CO2 in s tem obremenjevanje okolja. Na porabo energije vplivajo številni zunanji dejavniki kot so vremenske razmere velika temperaturna nihanja, cena energentov, miselnost in ozaveščenost porabnika v smislu učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, nadzor nad porabe energije in stroškov v zgradbah. Z primernim načrtovanjem investicij in kvalitetnim nadzorom lahko izvedemo kvalitetno posodobite z tehnično vzdrževalnega vidika ob istočasnem zmanjšanju porabe energije v zgradbi. Energetski pregled je izdelan v skladu z metodologijo izvedbe energetskega pregleda, MOP 2, april 2008. Vsi podatki so bili zbrani s preučevanjem tehnične dokumentacije in pregledom dejanskega stanja zgradbe na terenu. Rezultat energetskega pregleda so predlogi tistih ukrepov učinkovite rabe energije, ki v okviru življenske dobe objektov zagotavljajo optimalno usklajenost investicije, vzdrževanja in obratovanja. 2 Ministerstvo za okolje in prostor Razširjeni energetski pregled 14

2. UVOD 2.1 Opis dejavnosti v stavbi Občina Ljutomer Stavba Občina Ljutomer se nahaja na južne robu centru mesta Ljutomer in spada med spomenike kulturne dediščine. Prostori stavbe se koristijo za namen delovanja občinske uprave Občine Ljutomer, Upravne enote Ljutomer in Finančne uprave RS. Upravna enota Ljutomer in Finančna uprava RS sta najemnika prostorov. Podatki za leto 2015: -Število zaposlenih: 26 upravna enota Ljutomer 28- občina Ljutomer Naslov: Vrazova 1, 9240 Ljutomer Telefon: 02/584-9044 Lokacija: Slika 1 Lokacija Občina Ljutomer Razširjeni energetski pregled 15

2.2 Organizacijska shema Županja: mag. Olga Karba, tel. 02 5849-040 Direktor občinske uprave: Tomislav Zrinski, tel. 02 5849-043 OBČINA LJUTOMER UPRAVNA ENOTA LJUTOMER FINANČNA UPRAVA RS Načelnik: mag. Darija Mohorič tel. 02 584 9411 Gener. Direktor: Jana Ahčin Razširjen energetski pregled 16

Klet 2.3 Prostorska razporeditev stavbe z označeno namembnostjo stavbe Pritličje Razširjen energetski pregled 17

1.Nadstropje 2.Nadstropje Razširjen energetski pregled 18

Mansarda 2.4 Skupna poraba energije in stroški Prvi korak k doseganju energetske učinkovitosti je spremljanje ter analiza pretekle rabe energije. 2.4.1 Energijska števila v obdobju 2012-2014 Prvo informacijo o energetski učinkovitosti posamezne stavbe nam da energijsko število stavbe. Le-to je odvisno od porabljene količine toplotne in električne energije ter ogrevane površine v stavbi. Ogrevana površina prostorov 1456 m 2. Tabela 5 Energijska števila v letih 2012-2014 Električna energija Ogrevanje Skupaj 2012 46,48 kwh/m² 97,82 kwh/m² 144,31 kwh/m² 2013 41,84 kwh/m² 76,83 kwh/m² 118,07 kwh/m² 2014 43,17 kwh/m² 97,79 kwh/m² 140,96 kwh/m² Povprečje 43,83 kwh/m² 90,82 kwh/m² 134,65 kwh/m² Razširjen energetski pregled 19

kwh/m² Ogrevanje; 2012; 97,82 Ogrevanje; 2013; 76,83 Ogrevanje; 2014; 97,79 Ogrevanje El. Energija El. Energija; 2012; 46,48 El. Energija; 2013; 41,84 El. Energija; 2014; 43,17 Leto Graf 3 Energijsko število toplotne in električne energije Graf 4 Povzetek gradbene fizike 2015 Razširjen energetski pregled 20

kwh/m² 2.4.2 Rabe energentov in sanitarne vode v obdobju 2012-2014 V nadaljevanju je izdelana analiza rabe energije in sanitarne vode za stavbo Občina Ljutomer. V naslednji tabeli je prikazana poraba električne in toplotne energije, ter sanitarne vode v obdobju 2012 2014. V grafu 2 ni prikazana poraba vode, saj se le-ta meri v m 3 in je ni možno primerjati z ostalima energentoma. Tabela 6 Letna porabljena električna in toplotna energija ter voda 2012-2014 Leto Električna energija Toplotna energija Sanitarna voda Skupaj 2012 67.680 kwh 142.431 kwh 411 m³ 210.111 kwh / 411 m³ 2013 60.918 kwh 111.870 kwh 459 m³ 172.787 kwh / 459 m³ 2014 62.855 kwh 142.380 kwh 442 m³ 205.235 kwh / 442 m³ Ogrevanje; 2012; 142.431 Ogrevanje; 2013; 111.870 Ogrevanje; 2014; 142.380 Ogrevanje El. Energija El. Energija; 2011; 67.680 El. Energija; 2012; 60.918 El. Energija; 2013; 62.855 Leto Graf 5 Letna porabljena električna in toplotna energija v obdobju 2012-2014 Razširjen energetski pregled 21

2.4.3 Stroški energentov in sanitarne vode v obdobju 2012-2014 V spodnji tabeli in grafu so prikazani stroški električne in toplotne energije, ter sanitarne vode v obdobju 2012-2014. Tabela 7 Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode 2012-2014 Leto Električna energija Toplotna energija Sanitarna voda Skupaj 2012 8.952,78 14.225,01 1.141,97 24.319,76 2013 8.028,67 10.891,88 1.274,23 20.194,78 2014 7.706,72 13.862,39 1.226,71 22.795,83 Sanitarna voda; 2012; 1.141,97 Sanitarna voda; 2013; 1.274,23 Sanitarna voda; 2014; 1.226,71 Ogrevanje; 2012; 14.225,01 Ogrevanje; 2013; 10.891,88 Ogrevanje; 2014; 13.862,39 Sanitarna voda Ogrevanje El. Energija El. Energija; 2011; 7.566,21 El. Energija; 2012; 6.653,19 El. Energija; 2013; 6.347,06 Leto Graf 6 Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode 2012-2014 Razširjen energetski pregled 22

2.4.4 Razmerje rabe energentov in stroškov v letu 2014 Razmerje stroškov energentov in vode Sanitarna voda; 1.226,71 (5%) El. Energija; 7.706,72 (34%) Toplotna energija; 13.862,39 (61%) Razmerje porabe električne in toplotne energije Toplotna energija; 13.862,39 (64%) El. Energija; 7.706,72 (36%) Spodnji graf prikazuje deležno razmerje porabe električne in toplotne energije. Vidimo lahko, da se je 64% od celotne rabljene energije, porabilo za ogrevanje, kar je predstavljalo 61% vseh stroškov (graf zgoraj), porabljenih za energijo in porabo vode. Razširjen energetski pregled 23

2.4.5 Stroški energije po dobavni ceni Povprečna poraba toplotne energije (2012, 2013, 2014): - Ogrevanje Q= 132.226,95 kwh/a Letni strošek toplotne energije pred obnovo: 3 Povprečna poraba električne energije (2012, 2013, 2014): Q= 63.817 kwh/a Letni strošek električne energije pred obnovo: 4 Skupni stroški energije pred obnovo po dobavni ceni: 3 Vrednost pridobljena iz prejetih računov za obdobje (1.1.2012 do 31.12.2014) dobavitelja toplotne energije z ddv 4 Vrednost pridobljena iz prejetih računov za obdobje (1.1.2012 do 31.12.2014) dobavitelja električne energije z ddv Razširjen energetski pregled 24

2.5 Stanje toplotnega ugodja Toplotno ugodje v je zelo pomembno za dobro počutje zaposlenih in obiskovalcev stavbe. Občutek toplotnega ugodja človek doseže kadar so energijski tokovi med človeškim telesom in okolico v ravnovesju. Energijski tokovi so odvisni od splošnih mikroklimatskih parametrov, kot so temperatura zraka v prostoru, temperatura obodnih površin, hitrosti gibanja zraka v prostoru in relativne vlažnosti zraka v prostoru, ter od človeških subjektivnih parametrov, kot sta fizična aktivnost in vrsta obleke. Človek lahko na določene parametre vpliva (oblačila, ipd.), medtem ko na mikroklimatske parametre (temperatura zraka in obodnih površin, relativna vlažnost ) ne more. Le-ti so odvisni od same zasnove stavbe. Največji vpliv na človeško zaznavo toplotnega ugodja ima zagotovo temperatura zraka in obodnih površin ter hitrost gibanja zraka ob človeškem telesu (prepih). V sklopu pregleda na terenu je bil izveden tudi pregled osnovnih toplotnih parametrov, s pomočjo katerih je bilo ugotovljeno, da toplotne karakteristike ustrezajo normativom za dotično vrsto prostorov. Pri pregledu razsvetljave prav tako ni bilo opaziti večjih odstopanj, ki bi zmanjševale dobro počutje in učinkovitost zaposlenih in učencev v prostorih šole. Razširjen energetski pregled 25

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO 3.1. Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom, uporabnikom stavbe in izvajalcem EP EKOing Miran Kreslin s.p. OBČINA LJUTOMER Zaposleni Uporabniki stavbe 3.2. Shema denarnih tokov in procesov določanja na področju investiranja v URE Računi za ogrevanje Računi za električno energijo OBČINA LJUTOMER Plačilo računov Distributerji električne, toplotne energije in sanitarne vode Računi za sanitarno vodo Določen del sredstev organizacije je namenjenih za investicijsko vzdrževanje opreme in manjše investicije, drugi del sredstev pa je namenjen tekočemu vzdrževanju stavbe. Eden izmed razlogov izdelave energetskega pregleda je, da organizacija pridobi podatke oz. akcijski načrt, kako dolgoročno energetsko sanirati stavbo, ter izboljšati razmere v stavbi. Razširjen energetski pregled 26

3.3. Potek nadzora nad rabo energije in stroški V stavbi ni implementiranega nadzornega sistema, ki bi spremljal rabo energije in omogočal analiziranje rabe energije. V stavbi ni zaposlenega energetskega menedžerja, nadzor nad porabo energije in izdanimi računi za energijo se ne izvaja 3.4. Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih Uporabniki stavbe sezavedajo pomena učinkovite rabe energije. Pri pregledu so sodelovali in posredovali osnovne podatke. Prav tako so izpostavili, kaj so po njihovem mnenju kritične točke oskrbe in rabe energije ter predpisano idejo o uvedbi obnovljivih virov energije (OVE). 3.5. Raven promoviranja učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) Raven promoviranja URE je na začetni stopnji. Vodstvo osvešča zaposlene o pomembnosti URE. Ne izvajajo se izobraževanja o pravilnem prezračevanju, razsvetljavi oziroma splošni URE, prav tako se ne izvaja kakršnega koli stimuliranja uporabnikov stavbe za zmanjševanje rabe energije Razširjen energetski pregled 27

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE 4.1. Cena energetskih virov Cena, ki jo plača končni uporabnik za energijo/energent, je navadno sestavljena iz cene energenta/energije ter dajatve, pri čemer se le-te nanašajo na omrežnino, trošarine in druge dajatve regulirane s strani pristojnih državnih institucij. Cene energetskih virov se, zaradi rasti fosilnih goriv, zadnja leta zvišujejo. Pojavljajo se malenkostne razlike med cenami distributerjev energije, ki so odvisne od količine zakupljene energije in časovnega obdobja zakupa. V nadaljevanju je opravljena analiza cen za stavbo Občine Ljutomer. Vse cene imajo vključen DDV. 4.1.1. Električna energija Distributer za električno energijo je gen-i, trgovanje in prodaja električne energije d.o.o.. Prostori se napajajo iz enega odjemnega mesta. Cene za uporabo omrežja so določene s strani države (Agencija RS za energijo) in so odvisne od odjemne skupine v katero spada odjemno mesto. Tarifna skupina odjemnega mesta se je v analiziranem obdobju spreminjala, saj je le-ta odvisna od količine porabljene energije. Tabela 8 Cena el. energije brez omrežnine Postavka Cena z DDV Energija ET 0,05840 Poraba: Cena ET z DDV: c= 0,05840 /kwh pri porabi 5.296 kwh 5 5 Električna poraba obsega mesec december 2014 Razširjen energetski pregled 28

4.1.2. Toplotna energija Dobavitelj ekstra lahkega kurilnega olja ELKO je najcenejši ponudnik na tržišču, v zadnjem obdobju podjetje PETROL d.d.. 4.1.3. Sanitarna voda Distributer za oskrbo s pitno vodo je Javno podjetje Prlekija d.o.o. Ljutomer. Oskrba se vrši iz enega odjemnega mesta. Poraba se obračunava za obdobje enega meseca. Tabela 9 Cena postavk sanitarne vode za mesec december 2014 Postavka Cena z DDV ( ) Vodarina ( /m 3 ) 0,4358 Števnina vodomera DN32 (kom) 3,4500 Vzdrževanje priključka DN32 (kom) 3,3100 Omrežnina vodovod (kom) 10,560 Vodno povračilo-odvzem iz vira ( /m 3 ) 0,0638 Vodno povračilo-vodne izgube ( /m 3 ) 0,0215 Odvajanje ( /m 3 ) 0,3343 Čiščenje komunalne odpadne vode ( /m 3 ) 0,9180 Okoljske dajatve - odpadne vode ( /m 3 ) 0,0528 Povprečna cena 2,7785 ( /m 3 ) Razširjen energetski pregled 29

kwh/mesec 4.2. Električna energija Električna energija ima za enkrat status zanesljive dobave. V prihodnosti ni pričakovati, da bi zaradi razmer na trgu prišlo do motene dobave. Edini faktor motene dobave je lahko narava, ampak tudi ne za daljše obdobje. Tabela 10 Prikaz porabe električne energije za leta 2012, 2013 in 2014 v kwh/mesec mesec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto 2012 6798 5749 5697 5337 5251 5452 5231 6055 5125 5857 5762 5366 leto 2013 6174 5283 5377 4907 4438 4490 5063 4931 4453 4996 5303 5502 leto 2014 5411 5422 5129 4918 4855 5143 5621 5065 5359 5557 5079 5296 leto 2012 leto 2013 leto 2014 mesec Graf 7 Poraba električne energije po mesecih za leta 2012, 2013 in 2014 v kwh/mesec Razširjen energetski pregled 30

l/a 4.3. Ogrevanje in TSV Tabela 11 Poraba ELKO za leta 2012, 2013 in 2014 v l/a Leto 2012 2013 2014 ELKO količina v (l/a) 14.005 11.000 14.000 Graf 8 Poraba ELKO za leta 2012, 2013 in 2014 v (l/a) leto 2012; 14.005 leto 2014; 14.000 leto 2013; 11.000 leto 2012 leto 2013 leto 2014 leto Povprečna letna poraba G = 13.002 l/a (ELKO) Q = 132.226,95 kwh/a Ogrevana površina prostorov A = 1456 m² Razširjen energetski pregled 31

4.3.1. Skupna poraba energije za ogrevanje Priprava je izračunana na podlagi dejanske porabe (evidence investitorja) Tabela 12 Poraba energije za ogrevanje OBJEKT Ogrevanje v (MWh/a) Ogrevana Površina A v (m²) Poraba skupaj za ogrevanje (MWh/a) 1 Občina Ljutomer ELKO 132,23 1456 132,23 Skupaj Σ 132,23 1456 132,23 4.4. Poraba vode Tabela 13 Prikaz mesečnega obračuna porabe vode za leto 2012, 2013, 2014 (m 3 ) Mesec/leto 2012 2013 2014 Januar 29 m 3 33 m 3 36,9 m 3 februar 31 m 3 41 m 3 49,4 m 3 marec 33 m 3 41 m 3 52,2 m 3 april 24 m 3 41 m 3 43,1 m 3 maj 31 m 3 40 m 3 53,5 m 3 junij 32 m 3 35,3 m 3 31,4 m 3 julij 43 m 3 38,4 m 3 44,4 m 3 avgust 34 m 3 23,8 m 3 21,0 m 3 september 37 m 3 39,6 m 3 27,5 m 3 oktober 41 m 3 40,2 m 3 28,8 m 3 november 37 m 3 40,8 m 3 29,1 m 3 december 39 m 3 44,4 m 3 24,2 m 3 SKUPAJ 411 m 3 /a 458,5 m 3 /a 441,5 m 3 /a Skupna povprečna poraba vode je bila 437 m³/a. Razširjen energetski pregled 32

m³/mesec leto 2012 leto 2013 leto 2014 mesec Graf 9 Prikaz porabe vode v letu 2012, 2013, 2014 4.5. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov Stavba se nahaja v urbanem okolju, zato ne prihaja do večjih izpadov. Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja preko pripadajočih transformatorskih postaj. Do prekinitve dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omrežja, kar pa lahko traja največ par ur. 4.6. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme Zanesljivost oskrbe z energijo glede dotrajanosti elektroenergetske opreme je zadovoljiva. Naprave so starejše vendar vzdrževane. Razširjen energetski pregled 33

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE - OBSTOJEČE STANJE 5.1. OBČINA LJUTOMER Slika 2 Občina Ljutomer 5.1.1. Strojne inštalacije Občina Ljutomer Kotel z gorilcem na ELKO: Ogrevanje objekta je z kotlom na ELKO (ekstra lahko kurilno olje). Kotel na ELKO je lociran v kletnih prostorih. Nazivna moč kotla je Q=385kW. Gorilec je proizvajalca Weishaupt. Razširjen energetski pregled 34

Slika 3: Kotel na ELKO Ogrevalni razvod je zaščiten z zaprto raztezno posodo V=800l. Slika 4: Zaprta raztezna posoda Razširjen energetski pregled 35

Ogrevalni razvodi so opremljeni z navadnimi obtočnimi črpalkami in dokaj dotrajanimi ventili. Slika 5: Prikaz razvodov v kotlovnici Ogrevanje objekta: Ogrevalni razvod je dvocevni in je po objektu speljan nadometno do vsakega radiatorja. Ogrevanje objekta je radiatorsko. Radiatorji so delno opremljeni z navadnimi radiatorskimi ventili in delno z termostatski radiatorski ventili. Običajno je v pisarni en radiator z navadnim ventilom in en z termostatskim ventilom. Radiatorji so različnih velikosti in različnih proizvajalcev. Razširjen energetski pregled 36

Slika 6: Radiator z termostatskim ventilom Slika 7: Radiator z navadnim ventilom Razširjen energetski pregled 37

Slika 8: Prikaz radiatorjev v sanitarijah Nekateri radiatorski ventili so že zelo dotrajani in so potrebni nujne zamenjave. Slika 9: Prikaz dotrajanega radiatorskega ventila Sanitarna voda in priprava TSV (tople sanitarne vode): Sanitarna voda se uporablja predvsem za sanitarije in čajne kuhinje ter avtomate ki so locirani po hodnikih. Drugih večjih porabnikov vode po objektu ni. Razširjen energetski pregled 38

Slika 10: Prikaz porabnikov sanitarne vode Slika 11: Prikaz porabnikov sanitarne vode Priprav tople sanitarne vode je z pomočjo električnih bojlerjev. Po objektu je nameščenih več električnih bojlerjev različnih velikosti. Topla sanitarna voda se predvsem uporablja v sanitarijah in v čajnih kuhinjah. Razširjen energetski pregled 39

Slika 12: Prikaz postavitve električnega bojlerja V=50l Slika 13: Prikaz postavitve električnega bojlerja V=5l Razširjen energetski pregled 40

Slika 14: Prikaz postavitve električnega bojlerja V=30l Prezračevanje: Prezračevanje objekta je na naraven način z odpiranjem oken in vrat. Razen v nekaterih sanitarijah je mehansko prezračevanje preko cevnih ventilatorjev. Razširjen energetski pregled 41

Slika 15: Prikaz PV ventilov Hlajenje objekta: Hlajenje objekta je preko split sistema. Split klima naprave se pretežno uporabljajo za hlajenje v poletnem času in delno za gretje v prehodnem obdobju. Zunanje enote so locirane na fasadi objekta. Notranje enote so vgrajene v dvojni strop in v nekaterih prostorih so locirane pod stropom. Slika 16: Zunanje enote locirane na fasadi Razširjen energetski pregled 42

Slika 17: Notranja podstropna enota Slika 18: Notranja enota vgrajena v dvojni strop Razširjen energetski pregled 43

Slika 19 Razsvetljava v pisarni Slika 20 Razsvetljava pisarna, hodnik Razširjen energetski pregled 44

Elektroenergetski sistem im porabniki Objekt Občina Ljutomer je priključen na elektroenergetsko omrežje. Objekt ima urejeno eno merilno mesto za potrebe merjenja električne energije. Inštalirane tarifne varovalke so 3x50A. Vsi večji porabniki električne energije so podani v tabelah v poglavju 6.2.1. Električni aparati: - razsvetljava, - kotlovnica - računalniška oprema - ostala oprema Razširjen energetski pregled 45

6. PREGLED KONČNE RABE ENERGIJE 6.1. Ovoj zgradbe Nosilna konstrukcija - Zunanji zidovi so izvedeni iz polne opeke obdelani z notranjim in zunanjim ometom v skupni debelini 47,00cm. Tla pritličja mejijo na neogrevano klet. Strop kleti je opečne obokane izvedbe. Nosilna strešna konstrukcija več kapne strehe je lesene izvedbe, ki predstavlja obenem poševni strop mansarde. Med špirovce je vgrajene minimalna tolotna izolacija v debelini 5cm. Kritina je opečna. Okna in vrata - Okna so pretežno lesene izvedbe z dvoslojno zasteklitvijo polnjeno s plinom. Senčenja ni oz. je z notranje strani (lamelne zavese, žaluzije). Vrata so lesene masivne izvedbe. Ogrevana površina stavbe znaša 1.456,00 m². Iz izračuna elaborata gradbene fizike je razvidna letna potreba toplote energije za ogrevanje stavbe, ki znaša Q= 123.380 kwh. OPIS OBSTOJEČEGA STANJA TOPLOTNEGA OVOJA STAVBE Izvedel se je podrobni vizualni pregled ovoja stavbe in pregled s termo kamero. Ugotovitve: - Dotrajan zunanji omet (odpadanje ometa, razpoke, luščenje fasadne barve,..) - Neustrezno vgrajeno stavbno pohištvo - Dotrajano stavbno pohištvo - Vidne sledi zamakanja strehe (madeži na fasadi in notranji knauf oblogi v mansardi) - Slabo tesnenje okenskih okvirjev in vhodnih vrat - Izrazitejši toplotni mostovi ob stiku okvirja oken s steno - Neustrezna senčila (lamelne zavese) Razširjen energetski pregled 46

Slika 211 Odpadanje zunanjega ometa Razširjen energetski pregled 47

Slika 222 Razpoke, luščenje fasadne barve Slika 233 Dotrajano stavbno pohištvo Razširjen energetski pregled 48

Slika 244 Neustrezna vgradnja stavbnega pohištva Razširjen energetski pregled 49

Slika 255 zamakanje v mansardi Poškodbe na fasadi kažejo na večji problem zamakanja. Slednje nastaja predvsem ob okenskih policah, balkonih in okrasnih elementih fasade. Vidna je tudi prisotnost kapilarne vlage v podzidku. Do zamakanja prihaja tudi pri strešni konstrukciji, čemu posledica je zamakanje v mansardi. Neustrezno vgradnjo oken potrdi tudi termografija, kjer je opaziti večje toplotne mostove prav ob stiku okenskega okvirja s steno. Razširjen energetski pregled 50

6.2. Pregled rabe končne električne energije 6.2.1. Električni aparati RAZSVETLJAVA Tabela 14 Razsvetljava Občina Ljutomer Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer ŠT. SIJALK (kos) MOČ SVETILK (kw) MOČ SIJALK (kw) MANSARDA 148 3,982 3,620 NADSTROPJE II 52 2,675 2,432 NADSTROPJE I 81 3,440 3,128 PRITLIČJE 77 3,674 3,334 SKUPAJ 358 13,771 12,514 KOTLOVNICA Tabela 15 Električni porabniki v kotlovnici PORABNIK KOLIČINA (kos) MOČ (kw) SKUPNA MOČ (kw) ELEKTRIČNI PORABNIKI V KOTLOVNICI 1 3 3 (ČRPALKE, KOTLI) SKUPAJ 3 Razširjen energetski pregled 51

RAČUNALNIŠKA OPREMA Tabela 16 Električni porabniki računalniške opreme PORABNIK KOLIČINA (kos) MOČ (kw) SKUPNA MOČ (kw) RAČUNALNIK + MONITOR 43 0,3 19,2 FOTOKOPIRNA +TISKALNA NAPRAVA 34 0,5 17,0 SKUPAJ 36,2 OSTALA OPREMA Tabela 17 Električni porabniki ostala oprema PORABNIK KOLIČINA (kos) MOČ (kw) SKUPNA MOČ (kw) KLIMA SPLIT (HLAJENJE) 15 2,3 34,5 BOJLER 8 2 16 HLADILNIK 4 0,5 2 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 3 3 9 SKUPAJ 61,5 Razširjen energetski pregled 52

SKUPNA MOČ ELEKTRIČNIH PORABNIKOV NA OBČINA LJUTOMER Tabela 18 Skupna električna priključna moč na Občina Ljutomer PORABNIK SKUPNA MOČ (kw) OSTALA OPREMA 61,5 KOTLOVNICA 3 RAČUNALNIŠKA OPREMA 36,2 RAZSVETLJA P 13,77 MOČ SKUPAJ (brez upoštevanja faktorja istočasnosti) 114,47 6.2.2. Razsvetljava Razsvetljava je starejše izvedbe v pisarnah pretežno izvedena s svetilkami z vgrajenimi fluorescentnimi sijalkami tipa T8 z štarterjem in dušilko. Svetila so v nadometni izvedbi z opalno kapo. Delno je razsvtljava prenovljena in zamenjana s paličnimi fluorescentnimi svetili tipa T5 in elektronsko predstikalno napravo. Ostala svetila so nadometna z navojem E27 opremljena prtetežno s kompaktnimi fluo sijalkami, v manjši meri tudi z sijalkami na žarilno nitko. Razširjen energetski pregled 53

7. OSKRBA Z ENERGIJO Revizija pogodb o dobavi energije 7.1. Električna energija Pogodba z gen-i, trgovanje in prodaja električne energije d.o.o. o dobavi električne energije je veljavna ter se po njej obračunava. Obračun se izvaja po enotarifnem sisetmu ET. Primerno je preveriti pri dobavitelju ali se prehod na dvotarifno merjenje splača. 7.2. Tekoča goriva - Kogeneracija Kurilno olje je dobavljal najcenejši dobavitelj na tržišču, v zadnjem obdobju je podjetje PETROL d.d.. Razširjen energetski pregled 54

8. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI Za Občine Ljutomer je bila izdelana gradbena fizika, s katero smo izračunali specifično potrebno toplotno energijo za ogrevanje stavbe, ter transmisijske in ventilacijske izgube. Ustreznost konstrukcije glede Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 52/2010): Tabela 19: Ustreznost konstrukcije glede Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 52/2010): Konstrukcija: U dovoljena- W/m2K U dejanska- W/m2K ZUNANJA STENA ZS1 U dovoljena= 0,280 W/m2K U dejanska= 1,054 W/m2K STROP ST1 U dovoljena= 0,200 W/m2K U dejanska= 0,689 W/m2K OKNA, VRTA O1-leseno dotrajano U dovoljena= 1,300 W/m2K U dejanska= 2,800 W/m2K O2-leseno dojna zasteklitev U dovoljena= 1,300 W/m2K U dejanska= 1,300 W/m2K V1-lesena masivna U dovoljena= 1,600 W/m2K U dejanska= 2,800 W/m2K TLA TL1 proti neogrevani kleti U dovoljena= 0,350 W/m2K U dejanska= 1,436 W/m2K 8.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe Letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe je bila izračunana glede na podatke pridobljene pri pregledu stavbe. Toplota za ogrevanje na enoto ogrevane prostornine za stavbo znaša 19,94 kwh/m³a. Predvidena letna potrebna toplota za ogrevanje znaša 123.380 kwh (iz gradbene fizike). 8.1.1 Transmisijske izgube Transmisijske toplotne izgube skozi del ovoja stavbe, ki meji na okolico znašajo 2.149,00 W/K (iz gradbene fizike). 8.1.2 Izgube zaradi prezračevanja Prostornina stavbe znaša 4.950,40 m³, stopnja izmenjave zraka pa 0,70 h-1. Izgube zaradi prezračevanja znašajo 1.728,20 W/K (iz gradbene fizike). 8.1.3 Toplotni pritoki (sonce, uporabniki ) Skupna vrednost notranjih dobitkov v ogrevalni sezoni znaša 5.824 kwh. Dobitki sončnega sevanja v ogrevalni sezoni znašajo 27.474,00 kwh. Razširjen energetski pregled 55

8.2 Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije 8.2.1 Razsvetljava Pomemben toplotni vir naprav za pretvorbo toplotne energije predstavlja razsvetljava. Različne sijalke oddajajo različno količino topotne energije. V spodnji tabeli so izračunani skupni letni toplotni dobitki zaradi uporabe razsvetljave. Tabela 20 Letni toplotni dobitki zaradi razsvetljave Tip sijalke Skupna moč porabnikov (KW) Predvidena letna poraba električne energije (kwh) Odstotek oddane toplotne energije Toplotno dobitki (kwh) Fluo 13,77 13.770 75% 10.330 Skupaj 13,77 13.770 10.330 Razširjen energetski pregled 56

9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV 9.1. Ovoj zgradbe Ovoj zgradbe predstavlja zelo pomemben dejavnik pri toplotnih izgubah. Cilj, ki ga skušamo doseči, je čim boljša toplotna izolacija ovoja in s tem čim manjša toplotna prehodnost konstrukcijskega sklopa. kvalitetno izolacijo in okni lahko dosežemo največ je zmanjšanje rabe energije, čeprav je dejstvo, da so ti ukrepi najdražji. Na ovoju zgradbe lahko rabo energije v splošnem zmanjšamo s: - sodobnimi in kvalitetnimi okni, kater ih skupna toplotna prehodnost (okvir in steklo) ne presega 1,1 W/m²K. Prihranki toplotne energije se lahko gibljejo do 20 %. Pri uporabi takih oken je lahko problematično prezračevanje prostorov, zato je potrebno vgraditi prisilno prezračevanje prostorov oz. uvesti organizacijski ukrep pravilno prezračevanje prostorov, - primerno in dobro toplotno izolacijo zgradbe: Sanacija fasade (>14 cm izolacije; dosežemo lahko prihranke do 25 %, investicija je visoka in dolga povračilna doba), izolacija stropa proti neogrevanemu prostoru >20 cm izolacije in estrih - senčili na južni strani zgradbe, saj bi na ta način omejili vpliv sonca na segrevanje prostorov in posledično prihranili energijo za klimatizacijo (prihranki so možni do 20% električne energije, investicija pa je odvisna od klimatizacijskega sistema) Možni ukrepi na ovoju stavbe: Predmetna stavba med spomenike kulturne dediščine zato ukrep izvedbe zunanje toplotno izolacijske fasade ni izvedljiv. Na ovoju stavbe je potrebno pristopiti k obnovi zunanjega ometa in odpravi vzrokov zamakanja. S tem se prepreči nadaljnje propadanje in vlaženje materiala, kar povečuje toplotno prevodnost materiala, zmanjšuje stabilnost konstrukcije in negativno vpliva na notranje ugodje. Večina oken ima ustrezne toplotno izolacijske lastnosti, le vgradnja ponekod ni ustrezna, zato je pristopiti k popravilu in vgraditi okna skladno s smernicami RAL. Toplotna izolacija stropa v mansardi ni zadovoljiva. Zaradi zamakanja, kar se vidi na finalni oblogi lahko sklepamo, da je deloma tudi navlažena, kar le še poslabša toplotno izolacijske lastnosti materiala. Zato je pristopiti k zamenjavi obstoječe (vlažne) toplotne izolacije in vgraditi dodatno toplotno izolacijo. Razširjen energetski pregled 57

Tabela 21 Možni ukrepi na ovoju zgradbe Občine Ljutomer Opis ukrepa Možen prihranek Investicija Vračilna doba Toplotna izolacija stropa v mansardi Do 15 % toplotne energije srednja visoka Zamenjava zastarelih oken z energetsko učinkovitejšimi (toplotna prehodnost okna < 1,1 W/m) Do 1 % toplotne energije visoka visoka Vgradnja zunanjih senčil Do 3 % električne energije visoka visoka 9.2. Razsvetljava Pomembno je, da se v javnih zgradbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki porablja manj energije in posledično so tudi obratovalni stroški manjši. S primernimi ukrepi, kot so varčna svetila in upravljanje razsvetljave, lahko prihranimo tudi do 50% ali več električne energije, hkrati pa tudi znižamo priključno moč. Z zamenjavo obstoječ ih sistemov za razsvetljavo lahko dosežemo: - Boljšo osvetljenost prostorov - Enostavnejše upravljanje z razsvetljavo - Enostavnejše vzdrževanje razsvetljave - Možnost analize rabe električne energije - Izboljšana delovna storilnost in kakovost dela Ukrepi za dosego ciljev: - Zamenjava fluo svetilk s klasičnimi predstikalnimi napravami z LED svetilkami (pisarne, hodniki) - Nameščanje senzorjev prisotnosti v sanitarijah in hodnikih; Tabela 22 Možni ukrepi na razsvetljavi Opis ukrepa Možni prihranek Investicija Vračilna doba Zamenjava dotrajanih fluorescentnih svetil v igralnicah in na hodnikih z LED svetilkami Do 40 % električne energije visoka srednja Regulacija osvetljenosti glede na dnevno svetlobo. Do 20 % električne energije srednja srednja Ugašanje zunanje razsvetljave okoli vrtca Do 40 % električne energije nizka nizka Razširjen energetski pregled 58

9.3. Električna energija Raba električne energije v zgradbi je pogojena z dejavnostjo zgradbe, delovnim časom in porabniki, ki se uporabljajo v zgradbi. Velik del električne energije se porabi tudi za osvetljevanje prostorov. Večji porabniki v zgradbi so problematični tudi zaradi jalove energije, ki se pojavlja ob delovanju in tudi sočasnost delovanja leteh (konična raba električne energije). Na rabo električne energije lahko vplivamo: - Z organizacijskimi ukrepi (redno izklapljanje aparatov in razsvetljave); - Z uporabo naprav visokih energijskih razredov (razred A++, A+, A in B) - Z omejevanjem rabe energije (omejevanjem konic). Tabela 23 Možni ukrepi pri električni energiji Opis ukrepa Možni prihranek Investicija Vračilna doba Ugašanje vseh električnih naprav (izklop iz stanja pripravljenosti) Do 30 % električne energije nizka srednja Zamenjava starejših električnih aparatov z aparati visokega energetskega razreda (A, A+, A++) Do 50 % električne energije visoka visoka Stroške električne energije zmanjšamo z pravilno izbiro števčnega sistema, ki je odvisna od porabe MT napram VT. Pri večinski rabi električne energije v VT sistemu je smotrno preiti na ET sistem. Razširjen energetski pregled 59

9.4. Prezračevanje Prezračevanje ima poleg vpliva na kakovost bivanja občuten vpliv na rabo energije za ogrevanje objekta. Z ogrevanjem objekta dovajamo v prostore toploto, enakovredno velikosti toplotnih izgub. Le te pa sestavljajo transmisijske toplotne izgube (zaradi prehoda toplote skozi ovoj stavbe) ter ventilacijske toplotne izgube (zaradi naravnega ter prisilnega prezračevanja). Prezračevanje prostorov lahko izvedemo na dva načina; prisilno ali naravno prezračevanje. Prisilno prezračevanje je izvedeno z prezračevalnim sistemom. Posebne izvedbe takšnih sistemom omogočajo tudi ogrevanje, hlajenje ter rekuperacijo toplote. Naravno prezračevanje izvedemo z odpiranjem oken na stežaj v enakomernih intervalih. Zelo pomembno je, da je prezračevanje pravilno, da ne zgubljamo energijo po nepotrebnem. Energijsko najbolj učinkovito je kratkotrajno zračenje na prepih. Izogibati se moramo dolgotrajnemu zračenju pri priprtih oknih. 9.5. Sanitarna voda Varčevanje z vodo ni le energetski izziv temveč tudi ekološka potreba. Rabo lahko zmanjšamo: - S smotrno uporabo hladne in tople vode (prihranki do 20 %, majhna investicija), - Z rednim vzdrževanjem in pregledovanjem naprav (puščanje ventilov, vodni kamen), - Z uporabo energijsko varčnih pralnih in pomivalnih strojev - V sanitarijah lahko krmilimo dotok vode v pisoarje s pomoč jo centralnega ali posamičnega senzorja gibanja, - V WC-ju uporabimo kotliček z dvema stopnjama splakovanja. Na ta način lahko porabo vode zmanjšamo za 30 % - Uporaba prečiščene tehnološke vode npr. deževnice za splakovanje stranišč. Potrebna je izgradnja zbiralnika meteorne vode in ločenega vodovodnega sistema. V prihodnosti pa bo to verjetno postala nujnost, če se ne bomo poslužili bolj smotrnega ravnanja s pitno vodo. Tabela 24 Možni ukrepi na rabi sanitarne vode Opis ukrepa Možni prihranek Investicija Vračilna doba Zamenjava obstoječih kotličkov z dvostopenjskim splakovanjem Do 30 % vode visoka visoka Razširjen energetski pregled 60

III PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UNČINKOVITO RABO ENERGIJE 10. PREDVIDENI UKREPI Predmet obdelave so : - organizacijski ukrepi in kontrole, - ovoj zgradbe, - racionalizacija rabe energije in regulacija, - varčna svetila, - poraba sanitarne vode s poudarkom na zmanjšanju porabe Cilj je znižati stroške porabe energije, zmanjševanje vzdrževalnih stroškov ter izboljšanje bivalnih pogojev. 10.1. Organizacijski ukrepi - Kontrolirajo se po nepotrebnem prižgane luči. - Kontrola delovanja energetskih naprav, pravilnost delovanja in čas obratovanja. Voditi je potrebno evidenco delovanja. - kontrola vseh svetil glede na osvetljenost - montaža senzorjev v prostorih z redko - občasno uporabo - pregled pogojev porabe el. energije glede na porabo v VT, MT in ET - nastavitev okenskih okvirjev in izboljšanje tesnennje okenskega krila in okvirja 10.1.1. Energetska, okoljska in ekonomska bilanca ukrepa 14 Tabela 25 Energetska, okoljska in ekonomska bilanca ukrepa Letni prihranek toplotne energije (5%) 7,10 MWh Letni prihranek električne energije (3%) 1,89 MWh Letni prihranek sanitarne vode (5%) 22,07 m 3 Zmanjšanje emisij CO2 (1,88+0,94) 2,82 tone Zmanjšanje stroškov na leto 921,58 Povračilna doba 3,04 let Strošek investicije 2.800,00 Razširjen energetski pregled 61

10.1.2. Zahtevnost, odgovorne osebe, terminski plan uvajanja ukrepa Tabela 26 Zahtevnost, odgovorne osebe, terminski plan uvajanja ukrepa Zahtevnost Srednja Odgovorne osebe s strani naročnika Mentor Izvedba Zunanji izvajalec z sodelovanju zaposlenih Okviren začetek izvedbe (mesec, leto) 9/2015 Potreben čas za izvedbo aktivnosti 1mesec, kontinuirano Potrebna dokumentacija (popis del, elaborat, Projektna naloga tehnični izračuni, PGD, PZI.) 10.1.3. Opis problematike ter ukrepa Vsaka organizacija ali podjetje potrebuje nekakšne smernice za učinkovito rabo energije oz. kader, ki bo lahko skrbel za nadzor nad rabo energije, posodabljanje opreme, ipd. Na takšen način bodo organizacije dosegle zmanjšanje rabe energije. Zmanjšanje rabe lahko dosežemo tudi z organizacijskimi ukrepi, saj lahko ob pravilnem izvajanju zagotovijo prihranek energije do 10 % ali v določenih primerih celo več. Organizacijski ukrepi sami po sebi ne zahtevajo posegov v stavbo. Z implementacijo le-teh se bo zmanjšala raba energije, kar se bo neposredno odražalo na zmanjšanju emisij CO2. S spremembo načina razmišljanja vseh uporabnikov stavbe in posledično z njihovim delovanjem v smislu učinkovite rabe, se bo pozitiven učinek poznal tudi na njihovih domovih in ostalih stavbah, ki jih obiskujejo. Na takšen način bomo poleg zmanjšanja stroškov zmanjšali tudi emisije toplogrednih plinov in s tem pripomogli k čistejšemu ozračju, kar je bistveno načelo kjotskega protokola. 10.1.4. Prehod na dvotarifno merjenje Letna povprečna poraba Qel= 63.817 kwh/a Prehod na dvotarifno merjenje je smiseln, če je delež porabe MT relativno visok glede na VT. Za dosego pozitivnega učinka mora biti dosežena cena VT+MT z omrežnino in DDV manjša od: CVT+MT < 0,1055 /kwh Investicija v števec oziroma prehod na (nastavitev) I= 400,00 Razširjen energetski pregled 62

10.2. Investicijski ukrepi 10.2.1 Gradbeno obrtniška dela - ovoj zgradbe Zamenjava stavbnega pohištva (dotrajana okna ) Izolacija stropa v mansardi Zraven naštetih ukrepov je potrebno pristopiti tudi k sanaciji zunanjega ometa in odpravi vzrokov zamakanja. 10.2.2 Prihranek energije z gradbenimi posegi Dejanska poraba toplotne energije z gradbenimi ukrepi, ki jo potrjuje tudi izdelek Elaborat gradbene fizike znaša: Poraba toplotne energije pred obnovo ovoja Q.og = 123.380,13 kwh/a Po izvedenih ukrepih se predvideva Q.og = 108.855,62 kwh/a Prihranek energije na ovoju: Qp= Qpred - Qpo= Qp= 123.380,13-108.855,62 = 14.524,51 kwh/a Qp= 14.524,51 kwh/a Razširjen energetski pregled 63

10.2.3 Predlagani ukrepi 10.2.3.1 Energetska sanacija zgradbe KONSTRUKCIJE OBJEKTA PRI KATERIH JE PREDVIDENA SANACIJA: STROP MANSARDE Obstoječa sestava: Toplotna prehodnost U(W/m2K) Predvidena sestava: (ukrep) ST1 - mavčno kartonska plošča 1,5cm - parna zapora - parna zapora -toplotna izolacija 5cm -toplotna izolacija 30cm -paroprepustna folija -paroprepustna folija Nova toplotna prehodnost po sanaciji U(W/m2K): količina (m2) 0,689 - mavčno kartonska plošča 1,8cm 0,13 541,5 OKNA O1, Obstoječa sestava: Toplotna prehodnost U(W/m2K) Predvidena sestava: (ukrep-menjava) Nova toplotna prehodnost po sanaciji U(W/m2K): količina (m2) -lesena okna 2,8 -Lesena okna 1,10 9,2 Tabela 27 Skupna rekapitulacija gradbenih del Ukrep Toplotna prevodnost m2 /m2 SKUPAJ ( ) STROP ST1 0,13 541,5 42,00 22.743,00 OKNA O1, O2 1,10 9,2 360,00 3.312,00 REKAPITULACIJA: 26.055,00 Zmanjšanje izpustnih toplogrednih plinov CO₂ = ( Qpred Qpo ) CO₂ = ( 123,38 108,85 ) x 0,265 CO₂ = 3,85 t/a Razširjen energetski pregled 64

Investicija I = 26.055,00 Prihranek P= 14,53 MWh/a x 97,36 /MWh 9 P= 1.414,64 /a 10.3 Strojno in elektro instalacijska dela vezana na ukrepe Zamenjava ogrevalnega sistema Zamenjava navadnih radiatorskih ventilov s termostatskimi ventili Električna energija-razsvetljava 9 Cena pridobljena iz pridobljenih računov dobavitelja toplotne energije z ddv Razširjen energetski pregled 65

10.4 Predlagani ukrepi strojnih instalacij 10.4.1 Zamenjava navadnih radiatorskih ventilov s termostatskimi ventili Montirati je potrebno termostatske ventile na vsa grelna telesa v objektu. Po izkustveni oceni zmanjšamo porabo toplotne energije za 4-7%. Po prejetih podatkih je na objektu zmontiranih 108 kosov radiatorjev. Od tega jih je 58 opremljenih s termostatskimi ventili ostali so opremljeni z navadnimi radiatorskimi ventili. Potrebno je vgraditi radiatorske termostatske ventile za zaklep, ki regulirajo temperaturo po prostorih. Stroški vgradnje termostatskega ventila z vzporednimi deli znaša 63,00 /kos z posameznimi deli. Stroški zamenjave radiatorskih ventilov radiatorji: S= 50 x 63,00= 3.627,00 Povprečna letna poraba po sanaciji ovoja objekta Qcel= 108.855,62 kwh/a Predvideni prihranki so 5% toplotne energije: P= 108.855,62 kwh x = 5.442,78 kwh/a 10.4.1.1 Ocena stroškov montaže termostatskih ventilov Tabela 28 Ocena stroškov namestitve termostatskih ventilov UKREP Cena komplet Stroški V 1 Demontaža in čiščenje radiatorskih ventilov Radiatorski termostatski ventili na 2 zaklep 3 Montaža radiatorjev, polnjenje sistema in odzračenje (EUR) 10,00 50 500,00 33,00 50 1.650,00 10,00 50 500,00 4 Polnjenje, praznjenje, zračenje 500,00 1 500,00 sistema Skupaj 3.150,00 Opomba Zmanjšanje izpustnih plinov CO₂ CO₂ = 5,442 MWh/a x 0,265 = 1,44 t/a Prihranek P= 5,442 MWh/a x 97,36 /MWh = 529,83 /a Razširjen energetski pregled 66

Razlogi za vgradnjo termostatskih glav in termostatskih ventilov: - Nastavitev ustrezne temperature v prostoru (avtomatsko odpiranje in zapiranje radiatorja); - Pravilen dotok vode v radiator (prednastavitev na termostatskem ventilu); - Manjša poraba energije in stroškov - Povečano udobje bivanja. 10.4.2 Zamenjava ogrevalnega sistema s toplotno črpalko Z/V Predlaga se zamenjava ogrevalnega sistema v kompletu z razdelilcem ter vsemi potrebnimi črpalkami in cevovodi. Predlog zamenjave generatorja toplote iz kotla na ELKO na toplotno črpalko Z/V pomeni da se že z izkoristkom toplotne črpalke prihrani energija v vrednosti 15%. Cena energenta električne energije z upoštevanjem COP toplotne črpalke je po primerjalni tabeli cena energije cenejša od energije ELKO. Z zamenjavo ogrevalnega sistema se prihrani cca 36% letnega prihranka na uporabnih stroškov ceno energenta. ELKO se za potrebe ogrevanja objekta zmanjša na nič. Hkrati se poveča poraba električne energije za potrebe ogrevanja objekta, kar je naraven pojav pri uporabi toplotne črpalke. Za natančne izračune in detajle je potrebno izdelati PZI tehnično dokumentacijo. Ob vgradnji toplotne črpalke je smiselno razmisliti v smeri reverzibilnega delovanja toplotne črpalke, ki z postrojenjem omogoča hlajenje prostorov. Prednosti hlajenja z pomočjo toplotne črpalke: -manjši stroški porabe električne energije -odstranitev zunanjih enot, kar omogoča cenejše in lažje vzdrževanje objekta Pred investicijo vgradnje toplotne črpalke Z/V je potrebno preveriti električno priključno moč objekta. V kolikor priključna moč ne zadostuje priključitvi TČ, je potrebno zaprositi za povečanje priključne moči. Stroški zamenjave ogrevalnega sistema: Skomplet= 79.300,00 Povprečna letna poraba po sanaciji ovoja objekta Qcel= 108.855,62 kwh/a Predviden 15% prihranek energije boljšega izkoristka TČ in obtočnih črpalk: S= 108.855,62 kwh x 15% = 92.527,28 kwh/a Stroški ogrevanja z kotlom na ELKO: SZP= 108.855,62 kwh x 0,0978 /kwh = 10.646,10 /a Stroški ogrevanja z toplotno črpalko: STČ= 92.527,28 kwh x 0,06214 /kwh = 5.749,56 /a Prihranek: P = SZP - STČ = 10.646,10-5.749,56 = 4.896,51 /a Razširjen energetski pregled 67

10.4.3 Zamenjava ogrevalnega sistema s toplotno črpalko V/V Predlaga se zamenjava ogrevalnega sistema v kompletu z vrtinami, razdelilcem ter vsemi potrebnimi črpalkami in cevovodi. Predlog zamenjave generatorja toplote iz kotla na ELKO na toplotno črpalko V/V pomeni da se že z izkoristkom toplotne črpalke prihrani energija v vrednosti 15%. Cena energenta električne energije z upoštevanjem COP toplotne črpalke je po primerjalni tabeli cena energije cenejša od energije ELKO. Z zamenjavo ogrevalnega sistema se prihrani cca 47% letnega prihranka na uporabnih stroškov ceno energenta. ELKO se za potrebe ogrevanja objekta zmanjša na nič. Hkrati se poveča poraba električne energije za potrebe ogrevanja objekta, kar je naraven pojav pri uporabi toplotne črpalke. Za natančne izračune in detajle je potrebno izdelati PZI tehnično dokumentacijo. Ob vgradnji toplotne črpalke je smiselno razmisliti v smeri reverzibilnega delovanja toplotne črpalke, ki z postrojenjem omogoča hlajenje prostorov. Prednosti hlajenja z pomočjo toplotne črpalke: -manjši stroški porabe električne energije -odstranitev zunanjih enot, kar omogoča cenejše in lažje vzdrževanje objekta Pred investicijo vgradnje toplotne črpalke V/V je potrebno preveriti električno priključno moč objekta. V kolikor priključna moč ne zadostuje priključitvi TČ, je potrebno zaprositi za povečanje priključne moči. Stroški zamenjave ogrevalnega sistema: Skomplet= 61.000,00 Povprečna letna poraba po sanaciji ovoja objekta Qcel= 108.855,62 kwh/a Predviden 15% prihranek energije boljšega izkoristka TČ in obtočnih črpalk: S= 108.855,62 kwh x 15% = 92.527,28 kwh/a Stroški ogrevanja z kotlom na ELKO: SZP= 108.855,62 kwh x 0,0978 /kwh = 10.646,10 /a Stroški ogrevanja z toplotno črpalko: STČ= 92.527,28 kwh x 0,05104 /kwh = 4.722,86 /a Prihranek: P = SZP - STČ = 10.646,10-4.722,86 = 5.923,22 /a Razširjen energetski pregled 68

10.4.4 Zamenjava ogrevalnega sistema z zemeljskim plinom Predlaga se zamenjava ogrevalnega sistema v kompletu z razdelilcem ter vsemi potrebnimi črpalkami in cevovodi. Predlog zamenjave generatorja toplote iz kotla na ELKO na plinski kotel pomeni da se že z izkoristkom plinskega kotla prihrani energija v vrednosti 15%. Cena energenta zemeljskega plina je po primerjalni tabeli cena energije cenejša od energije ELKO. Z zamenjavo ogrevalnega sistema se prihrani cca 12% letnega prihranka na uporabnih stroškov ceno energenta. ELKO se za potrebe ogrevanja objekta zmanjša na nič in se bo kot energent uporabljal zemeljski plin. Za natančne izračune in detajle je potrebno izdelati PZI tehnično dokumentacijo. Stroški zamenjave ogrevalnega sistema: Skomplet= 26.600,00 Povprečna letna poraba po sanaciji ovoja objekta Qcel= 108.855,62 kwh/a Predviden 15% prihranek energije boljšega izkoristka plinskega kotla: S= 108.855,62 kwh x 15% = 92.527,28 kwh/a Stroški ogrevanja z kotlom na ELKO: SZP= 108.855,62 kwh x 0,0978 /kwh = 10.646,10 /a Stroški ogrevanja na zemeljski plin: STČ= 92.527,28 kwh x 0,0857 /kwh = 7.929,59 /a Prihranek: P = SZP - STČ = 10.646,10-7.929,59 = 2.716,49 /a Razširjen energetski pregled 69

10.4.5 Zamenjava kurilne naprave Predlaga se zamenjava kurilne naprave v kompletu z razdelilcem ter vsemi potrebnimi črpalkami in cevovodi. Predlog zamenjave kurilne naprave ELKO pomeni da se že z izkoristkom novega kotla prihrani energija v vrednosti 15%. Cena energenta ostane nespremenjena. Za natančne izračune in detajle je potrebno izdelati PZI tehnično dokumentacijo. Stroški zamenjave ogrevalnega sistema: Skomplet= 16.000,00 Povprečna letna poraba po sanaciji ovoja objekta Qcel= 108.855,62 kwh/a Predviden 15% prihranek energije boljšega izkoristka kurilne naprave na ELKO: S= 108.855,62 kwh x 15% = 92.527,28 kwh/a Stroški ogrevanja z obstoječim kotlom na ELKO: SZP= 108.855,62 kwh x 0,0978 /kwh = 10.646,10 /a Stroški ogrevanja z novim kotlom na ELKO : STČ= 92.527,28 kwh x 0,0978 /kwh = 9.049,17 /a Prihranek: P = SZP - STČ = 10.646,10-9.049,17 = 1.596,91 /a Predlaganih je več ukrepov za zamenjavo ogrevalnega sistema. Po izračunih vračilne dobe investicije in obratovalni stroški po izvedenih ukrepih je najbolj ugodna rešitev vgradnja toplotne črpalke V/V. V nadaljevanju delu tega dokumenta je upoštevan ukrep za zamenjavo ogrevalnega sistema z toplotno črpalko V/V. Razširjen energetski pregled 70

10.4.6 Električna energija Raba električne energije v zgradbi je pogojena z dejavnostjo zgradbe, delovnim časom in porabniki, ki se uporabljajo v zgradbi. Velik del električne energije se porabi tudi za osvetljevanje prostorov. Večji porabniki v zgradbi so problematični tudi zaradi jalove energije, ki se pojavlja ob delovanju in tudi sočasnost delovanja leteh (konična raba električne energije). Na rabo električne energije lahko vplivamo: - Z organizacijskimi ukrepi (redno izklapljanje aparatov in razsvetljave); - Z uporabo naprav visokih energijskih razredov (razred A ++, A+, A in B) Tabela 29 Možni ukrepi pri električni energiji Opis ukrepa možni prihranek investicija Vračilna doba Ugašanje vseh električnih naprav (izklop iz stanja pripravljenosti) Do 30% električne energije nizka srednja Zamenjava starejših električnih aparatov z aparati visokega energetskega razreda (A, A+, A++) Do 50% električne energije visoka visoka Razširjen energetski pregled 71

10.4.7 Investicijski ukrepi razsvetljava Ukrepi za energijsko učinkovitejšo razsvetljavo Zamenjava obstoječih sijalk z navojem E27 z LED sijalkami in obstoječih paličnih Fluo sijalk z LED TUBE sijalkami. Vse svetilke z žarnicami z navojem E27, ki so nameščene v WC-jih, hodnikih se zamenjajo z z LED sijalko 1 x 9 W. Strošek zamenjave 17x svetilk je 187. V vseh ostalih prostorih, kjer so montirana svetila z fluorescentnimi sijalkami moči 36W oz 18W T8 (148x) z elektromagnetno predstikalno napravo + štarterjem, predlagamo tudi z novejšimi in varčnejšimi sijalkami LED tube. Obstoječe T8 fluo svetilke moči 3x58W 2x58W, 1x58W, 3x36W 2x36W, 1x36W, 1x18W, 2x18W in 4x18W se zamenjajo z sijalkami LED tube 11W/3000K, 22W/3000K, 28W/3000K. Strošek zamenjave sijalk (301x) znaša 6.550,00. V prilogi 26 je prikazan svetlobnotehnični izračun za pisarno, v kateri so montirane 4x svetilke 2x36W sijalkami, ki bi jih zamenjali z LED tube sijalkami moči 2x22W. S tem, ukrepom bomo zmanjšali priključno moč svetilk. Obstoječa osvetljenost prostorov ne dosega kriterijev osvetljenosti notranjih prostorov (priporočila SDR), kjer je priporočena povprečna osvetljenost za pisarne Esr=500 lux, faktor bleščanja UGR=19 in index barvnega videza Ra=80. Priporoča se zamenjava svetil za dosego ustreznega nivoja osvetljenosti in ob tem prehod na LED svetila Zaradi primerjave izračun predvideva zamenjavo žarnic v obstoječih svetilih in možen prihranek. Prihranek električne energije na razsvetljavi ob zamenjavi sijalk znaša cca 40 % na leto, kar pomeni 476,00 prihranka na leto. Investicija v zamenjavo svetilk bi se povrnila v 14,2 letih, ob enaki ceni električne energije. V primeru povišanja cene električne energije je vračilna doba krajša. Vsi izračuni temeljijo na predpostavki, da je razsvetljava uporabljena 1000 ur na leto. Za bolj natančen izračun, bi bilo potrebno spremljanje uporabe razsvetljave čez celo leto. Razširjen energetski pregled 72

11. ZAKLJUČEK 11.1. Organizacijski ukrepi Tabela 30 Organizacijski ukrepi Poz UKREPI INVESTICIJA [ ] PRIHRANKI [ /a] ROK IZPLAČILA [leto] ZMANJŠANJE CO₂ PRIORITETA 1 Spremljanje in 2.800,00 928,58 3,04 2,82 1 kontrola 2 Sprememba obračuna 400,00 150,00 2,67-1 Σ Skupaj 3.200,00 797,07 3,01 2,82 11.2. Investicijski ukrepi Tabela 31 Prioritetni ukrepi Poz UKREPI INVESTICIJA [ ] PRIHRANKI [ /a] ROK IZPLAČILA [leto] ZMANJŠANJE CO₂ PRIORITETA 1 Ovoj zgradbe 26.055,00 1.414,64 18,41 3,85 4 2 Zamenjava 3.150,00 529,83 5,95 1,44 1 termostatskih ventilov 3 Zamenjava ogrevalnega 61.000,00 5.923,22 10,30 4,33 2 sistema TČ V/V 4 Razsvetljava 6.737,00 476,00 14,2 2,92 3 Σ Skupaj 96.942,00 8.343,69 11,61 12,54 Razširjen energetski pregled 73

12. PRILOGE 12.1. Priloga 1 - Razvrščanje v razrede energetske učinkovitosti Tabela 32 Razvrščanje v razrede energetske učinkovitosti Razširjen energetski pregled 74

12.2. Priloga 2 : Ukrepi URE Naziv ukrepa: Organizacijski_ukrep_ št.1 -_spremljanje in kontrola Opis ukrepa: Zajema vključenje zaposlenih in učencev (EKO krožek) za kontrolo in sporočanje o izpustih nekontrolirane vode iz kotličkov, umivalnikov,. Nepotrebna razsvetljava Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 6,16 MWh/a Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 647,07 /a Skupni stroški: 2000 Vračilna doba: 3,09 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 0-3 3-6 6-12 12-24 (nizka, srednja, visoka) (nizko, srednje,visoko) Težavnost: nizka Tveganje: nizko Razširjen energetski pregled 75

Naziv ukrepa: Organizacijski ukrep št.2 - Sprememba obračuna Opis ukrepa: Zajema prehod na enotno tarifo porabe električne energije. Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: / kwh/a Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 150,00 /a Skupni stroški: Vračilna doba: _ 400,00 2,67 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 0-3 3-6 6-12 12-24 (nizka, srednja, visoka) (nizko, srednje,visoko) Težavnost: nizka Tveganje: nizko Razširjen energetski pregled 76

Naziv ukrepa: Investicijski ukrep št.1 -_Termostatski ventili Opis ukrepa: -Zamenjava navadnih radiatorskih ventilov z termostatskimi ventili Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: _5.442,78 kwh/a Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 529,83 /a Skupni stroški: Vračilna doba: _ 3.150,00 5,95 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 0-3 3-6 6-12 12-24 (nizka, srednja, visoka) (nizko, srednje,visoko) Težavnost: srednja Tveganje: srednje Razširjen energetski pregled 77

Naziv ukrepa:_investicijski ukrep št. 2 Zamenjava ogrevalnega sistema Opis ukrepa: Zajema zamenjavo ogrevalnega sistema iz obstoječega kotla na ELKO z ogrevanjem prostorov s toplotno črpalko V/V. Vključuje izvedbo vrtin, vgradnje TČ V/V, zalogovnik, nov razdelilec toplotne postaje s pripadajočim cevovodom. Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: _16.328,30 kwh/a Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 5.923,22 /a Skupni stroški: Vračilna doba: _ 61.000,00 10,30 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 0-3 3-6 6-12 12-24 (nizka, srednja, visoka) (nizko, srednje,visoko) Težavnost: srednja Tveganje: srednje Razširjen energetski pregled 78

Naziv ukrepa:_investicijski ukrep št. 3_ - Razsvetljava Opis ukrepa: Zajema zamenjavo svetil na žarilno nitko z LED svetili ter stare fluo z novejšimi in varčnejšimi LED svetili. Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: _ 5.508,00_ kwh/a Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 476,00 /a Skupni stroški: Vračilna doba: _ 6.737,00 14,2 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 0-3 3-6 6-12 12-24 (nizka, srednja, visoka) (nizko, srednje,visoko) Težavnost: nizka Tveganje: srednje Razširjen energetski pregled 79

Naziv ukrepa: Investicijski ukrep št.4 -_Ovoj zgradbe Opis ukrepa: Zajema: Izolacija stropa v mansardi Zamenjava stavbnega pohištva Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 14.524,51 kwh/a Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 1.414,64 /a Skupni stroški: _26.055,00 Vračilna doba: 18,41 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 0-3 3-6 6-12 12-24 (nizka, srednja, visoka) (nizko, srednje,visoko) Težavnost: srednja Tveganje: visoko Razširjen energetski pregled 80

12.3 Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv Tabela 33 Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv Razširjen energetski pregled 81

12.4 Primerjava cen energentov, končne in koristne energije 1.02.2015. Vir: http://www2.arnes.si/~mlicen3/html/cene_energentov.html Tabela 34 Primerjava cen energentov, končne in koristne energije z dne 1.02.2015 Razširjen energetski pregled 82

12.5 Svetlobno tehnični izračun za učilnico Priloga 26 Svetlobno tehnični izračun za pisarno (predvideno stanje) Razširjen energetski pregled 83

Priloga 27 Svetlobno tehnični izračun za pisarno (obstoječe stanje) Razširjen energetski pregled 84

12.6 Toplotne razmere (mikroklima) 12.6.1 Namen Ugotoviti prilagojenost toplotnih razmer opravilom zaposlenih ali ogroženost zaradi ekstremnih toplotnih razmer. Razmere ocenjujemo glede na: toplotno udobje, nevarnosti pri velikih toplotnih obremenitvah, nevarnost pri delu na mrazu. Za ocenjevanje je treba poznati podatke o: okolju (temperatura zraka, temperatura sevanja, vlažnost zraka) 12.6.2 Izmerjene toplotne razmere V prostorih oziroma na delovnih mestih smo merili splošno osvetljenost (kombinacijo naravne in umetne osvetljenosti) temperaturo in relativno vlago v prostoru. Izmerjene vrednosti so podane v tabeli, ki se nahaja v nadaljevanju tega dokumenta. Tabela 35 Prikaz mikroklimatskih pogojev po prostorih pritličja Prostor Temperatura ( C) Relativna Svetilnost (lum) vlažnost (%) Pisarna 001 21,7 37,5 437 Pisarna 002 21,9 39,1 531 Pisarna 003 21,3 32,6 486 Pisarna 004 21,4 34,2 542 Pisarna 005 21,6 36,5 487 Pisarna 006 21,4 31,4 462 Pisarna 007 21,7 37,2 430 Pisarna 008 21,3 35,5 406 Pisarna 009 21,4 39,4 443 Pisarna 010 21,2 42,8 465 Pisarna 011 21,6 36,9 501 Pisarna 012 21,8 31,4 484 Pisarna 013 21,4 30,8 497 Pisarna 014 21,6 37,5 427 Pisarna 015 21,7 39,2 463 Pisarna 016 21,4 37,9 435 Pisarna 017 21,5 34,3 418 Sanitarije 018 19,7 32,8 186 Sanitarije 019 19,3 35,1 207 Razširjen energetski pregled 85

Tabela 36 Prikaz mikroklimatskih pogojev po prostorih I. nadstropja Prostor Temperatura ( C) Relativna Svetilnost (lum) vlažnost (%) Pisarna 101 21,8 42,5 482 Pisarna 102 22,3 48,6 456 Pisarna 103 21,9 35,7 401 Pisarna 104 22,2 26,5 357 Pisarna 105 21,9 41,3 438 Pisarna 106 21,6 36,8 403 Pisarna 107 21,7 36,4 489 Pisarna 108 22,0 39,5 412 Pisarna 109 22,1 36,2 379 Pisarna 110 22,5 33,9 382 Pisarna 111 22,1 39,7 451 Pisarna 112 23,1 33,8 421 Pisarna 113 22,6 41,5 651 Pisarna 114 21,7 38,3 472 Pisarna 115 21,9 35,4 430 Pisarna 116 21,4 43,7 402 Sanitarije 117 19,3 48,5 183 Sanitarije 118 19,4 46,3 204 Tabela 37 Prikaz mikroklimatskih pogojev po prostorih II. nadstropja Prostor Temperatura ( C) Relativna Svetilnost (lum) vlažnost (%) Pisarna 201 21,7 35,3 376 Pisarna 202 21,8 38,5 397 Pisarna 203 21,7 36,9 410 Pisarna 204 22,0 34,2 427 Pisarna 205 21,9 35,1 438 Pisarna 206 22,2 39,3 411 Pisarna 207 22,4 38,6 462 Pisarna 208 22,0 35,9 451 Pisarna 209 21,8 34,1 432 Pisarna 210 21,9 41,3 383 Pisarna 211 21,6 36,5 478 Pisarna 212 22,0 39,7 462 Pisarna 213 21,9 37,0 389 Pisarna 214 21,9 35,1 440 Pisarna 215 22,0 38,3 397 Pisarna 216 21,6 32,4 423 Pisarna 217 22,3 39,5 384 Pisarna 218 21,5 37,1 486 Sanitarije 219 18,7 48,2 168 Razširjen energetski pregled 86

Tabela 38 Prikaz mikroklimatskih pogojev po prostorih mansarda Prostor Temperatura ( C) Relativna Svetilnost (lum) vlažnost (%) Skladišče 301 21,1 34,3 375 Pisarna 302 22,9 30,7 642 Pisarna 303 22,8 46,2 432 Pisarna 304 22,7 34,0 478 Pisarna 305 22,4 39,7 451 Pisarna 306 22,2 36,1 482 Pisarna 307 22,0 39,3 455 Pisarna 308 21,8 37,8 644 Mini kuhinja 309 21,4 34,7 420 Pisarna 310 22,4 42,3 361 Sanitarije M 19,5 48,5 237 Sanitarije Ž 19,7 47,1 228 12.6.3 Zunanji meteorološki pogoji V času meritev dne 02.04.2015 so bili zunanji meteorološki pogoji ob 10 00 uri naslednji: Temperatura zraka: Tzo = 5 o C Relativna vlažnost: Rv = 52 % Hitrost gibanja zraka: Vz = 1,5 m/s Vreme / pokritost neba: oblačno ; 4 / 8 12.7 Termografsko snemanje objekta Termovizijsko snemanje na občinski stavbi v Ljutomeru je bilo izvedeno v torek 24. marca 2015, v jutranjem času pred sončnim vzhodom. Prostori v objektu so bili glede na dogovor ter možnosti ogrevani na najvišjem temperaturnem režimu. REZULTATI MERITEV Merjene parametre smo v času termografije zasledovali s termovizijsko kamero FLIR Therma CAM P-20 (površinske temperature). Med izvajanjem termografije je bilo zaradi same narave naročila izvedenih večje število posnetkov izpostavljenih mest v ovoju stavbe, saj je bila želja naročnika pridobiti čim boljšo predstavo o stanju ovoja stavbe in o stanju kvalitete stavbnega pohištva. Dobljeni termografski posnetki ovoja stavbe zaradi ugodnih temperaturnih pogojev snemanja kažejo na različne površinske temperature sklopov in specifičnih mest v ovoju ter s tem omogočajo nadaljnjo vizualno presojo ter odkrivanje šibkih mest in eventualnih vzrokov zanje. Razširjen energetski pregled 87

Pri termografskih posnetkih se temperaturna skala (zgornje in spodnja meja ter s tem temperaturno območje) razlikuje od slike do slike, s tem pa tudi barvni prikaz površinskih temperatur. Neposredna primerjava dveh posnetkov zgolj na podlagi barvnega prikaza tako ni mogoča (enaka barva ne pomeni enake temperature na različnih slikah), pač pa je treba upoštevati barvno in temperaturno skalo na desnem robu vsake slike. Identificirani primeri odstopanja površinskih temperatur so na fasadi vidni kot svetlejši madeži (rumeno-rdeče obarvano). Robni pogoji: Na dan snemanja 24.3.2015 v jutranjem času so se zunanje temperature zraka gibale med -1 in 0 C, relativna vlažnost zraka pa je bila okrog 85%. Padavin ni bilo in snemanje je potekalo v brezvetrju. Notranje temperature v objektu so se gibale med 18 C in 22 C, relativna vlažnost zraka pa med 50% in 55%. JUŽNA FASADA 9.8 C 8 6 4 2 0.7 Ar1:max 8.4 9.0 C 8 6 4 2 Sp1:temp 3.8 0.1 10.4 C 10 8 6 4 2 Slika 1: Na posnetkih so vidni klasični toplotni mostovi značilni za starejše stavbe stiki stropov z nosilno steno ter okna. Razširjen energetski pregled 88-0.6 0

ZAHODNA FASADA 10.6 C 10 8 6 4 2.7 Ar1:max 7.5 6.7 C 6 4 2 0.9 11.4 C 10 8 6 4 2 0-0.3 Ar1:max 12.2 Sp2:temp 3.5 11.8 C 10 8 6 4 2.9 10.1 C 10 8 6 4 2.6 Razširjen energetski pregled 89

10.8 C 10 8 6 4 2.6 10.7 C 10 8 6 4 Slika 2: Podobne ugotovitve kot na sliki 1. Opazno je izrazitejše prehajanje toplote pri vhodnih vratih, kar je verjetno posledica slabše kakovosti vrat (starost) ali pa nenatančne vgradnje. SEVERNA FASADA 1.6 2 10.3 C 10 8 6 4 2-0.7 0 10.1 C 10 8.1 C 8 8 Ar1:max 9.2 6 2.4 6 4 4 2 0-0.7 Razširjen energetski pregled 90

9.7 C 8 6 4 2 0.3 Slika 3: Tudi tu so opazni klasični toplotni mostovi, ki so najbolj izraziti pri oknih. Prehajanje toplote pri oknih je lahko posledica slabše kvalitete oken, nenatančne vgradnje ali pa slabše nastavitve tesnil. VZHODNA FASADA 11.8 C 10 5 0-3.3 11.9 C 10 8 6 4 2 1.7 10.4 C 10 Ar1:max 12.7 Li1 5-0.8 0 Razširjen energetski pregled 91

12.2 C 12 Ar1:max 12.3 10 8 6 Sp1:temp 4.4 4 2.6 11.2 C 10 8 6 Ar1:max 17.1 4 2 0.7 Slika 4: Klasični toplotni mostovi ob oknih, v vogalih in pa na stiku balkona z nosilno steno. Izrazito prehajanje toplote zaradi nezaprtega oz. slabega okna v pritličju. 10.8 C 10 5 0-1.7 Razširjen energetski pregled 92

10.0 C 8 6 4 2 1.0 10.1 C 10 10.5 C 10 Ar1:max 11.7 8 5 6 4 0 2-1.7 0.5 8.3 C 8 6 4 2 0-1.2 ZAKLJUČNI KOMENTAR TERMOGRAFIJE Splošne in specifične opombe ter ugotovitve lahko povzamemo v zaključni komentar. Iz termografskih posnetkov je razvidno, da ima stavba klasične toplotne mostove, ki so značilni za starejše spomeniško zaščitene stavbe. To so predvsem okna, vogali, stiki stropnih plošč z nosilnim stenami in balkoni. Predlagamo pregled vseh okenskih tesnil in fino nastavitev oken. Ta postopek je smotrno izvesti pred vsako kurilno sezono, saj s tem zmanjšamo toplotne izgube v času kurilne sezone. Razširjen energetski pregled 93