OBČINA IVANČNA GORICA 4 OBČINSKA UPRAVA Sokolska ulica 8 1295 Ivančna Gorica Tel: 78 12 100, fax: 78 12 120 e-mail: obc.ivancna.gorica@siol.net http://www.ivancna-gorica.si Številka: 413-0013/2011 Datum: 30.4.2011 STATUS DOKUMENTA: / ZADEVA: POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA DOMA IVANČNA GORICA ZA LETO 2010 1. Predlog besedila sklepov občinskega sveta: Občinski svet Občine Ivančna Gorica se je seznanil s poročilom Zdravstvenega doma Ivančna Gorica za leto 2010 2. Predlagatelj: Dušan Strnad, župan Občine Ivančna Gorica. 3. Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva: Mojca Globokar Anžlovar 4. Izjava, da je gradivo obravnaval pristojni odbor ali komisija občinskega sveta ali Nadzorni odbor Občine: Gradivo ne bo/ni bilo obravnavano na pristojnem odboru. 5. Predlog morebitnega skrajšanja poslovniških rokov za obravnavo: / 6. Ocena finančnih posledic sklepov: / 7. Kratek povzetek gradiva: Glavni vir prihodka, ki ga Zdravstveni dom Ivančna Gorica ustvari, je pridobljen na osnovi pogodbe z ZZZS. V Zdravstvenem domu Ivančna Gorica v letu 2010 v okviru programov, ki so financirani s pogodbo ZZZS, ni prišlo do sprememb glede na leto 2009. Delež prihodka iz obveznega zavarovanja v celotnem prihodku znaša 78,53 %, delež prostovoljnega zavarovanja pa 11,20%. Poleg javne službe opravlja zavod tudi tržno dejavnost, katere največji delež predstavljajo nadstandardne zobozdravstvene storitve in ostale zdravstvene storitve, ki se opravljajo poleg pogodbeno dogovorjenega programa in so financirane z zasebnimi finančnimi sredstvi. Zavod je zaključil poslovno leto, katero je enako koledarskemu s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 24.925. Od tega znaša presežek prihodkov nad odhodki: javna služba 23.164 in dejavnost na trgu 1.761. Župan Dušan Strnad Priloge: - Poročilo o delu Zdravstvenega doma Ivančna Gorica za leto 2010.
LETNO POROČILO ZA LETO 2010 Vodja financ in računovodstva: Sabina Žučko Odgovorna oseba: Janez Zupančič, dr.med. Februar, 2011
Kazalo I. UVOD... 4 1. Osebna izkaznica zavoda... 4 2. Dejavnosti... 5 Področje dela javnega zavoda Zdravstvenega doma Ivančna Gorica... 5 a) Osnovna zdravstvena dejavnost... 5 b) Zobozdravstvena služba... 5 c) Izvajanje 24 urnega zdravstvenega varstva in nujne medicinske pomoči... 5 d) Izvajanje zdravstveno vzgojnih programov... 5 3. Organi zavoda... 6 4. Organizacija zavoda... 7 5. Vodstvo zavoda... 8 II. POSLOVNO POROČILO... 9 1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje zavoda... 10 a. Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov... 10 b. Zakonske in druge podlage za pripravo letnega poročila... 10 c. Interni akti zavoda... 11 2. Dolgoročni cilji zavoda... 12 3. Letni cilji zavoda... 13 4. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev... 14 4.1. Realizacija letnih ciljev... 14 4.2. Realizacija delovnega programa... 18 4.3. Poslovni izid... 22 5. Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa. 22 6. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev... 23 6.1. Primerjava doseženih ciljev iz preteklih let realizacija programov... 23 6.2. Obseg opravljenega dela v primerjavi s preteklim letom... 24 7. Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja... 25 7.1. Finančni kazalniki poslovanja... 25 7.2. Kazalniki kakovosti... 30 8. Ocena notranjega nadzora javnih financ... 31 9. Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi... 33 10. Ocena učinkov poslovanja na druga področja... 33 11. Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in poročilo o investicijskih vlaganjih... 35 11.1. Analiza kadrovanja in kadrovske politike... 35 11.2. Poročilo o investicijskih vlaganjih... 36 11.3. Druga pojasnila... 37 III. RAČUNOVODSKO POROČILO... 38 1. UVOD... 38 RAČUNOVODSKO POROČILO VSEBUJE NASLEDNJE PRILOGE... 39 2. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA... 39 2.1. Sredstva... 40 2.2. Obveznosti do virov sredstev... 44
3. POJASNIKLA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV... 48 3.1. Prihodki... 48 3.2. Odhodki... 53 4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov po vrstah... 56 5. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka... 57 6. Pojasnila k izkazu računa financiranja... 58 7. Druga pojasnila v računovodskem poročilu... 58
I. UVOD 1. Osebna izkaznica zavoda Naziv javnega zavoda Sedež javnega zavoda ZDRAVSTVENI DOM IVANČNA GORICA Cesta II. grupe odredov 16, 1295 Ivančna Gorica Matična številka 1192574 Davčna številka 92521045 Številka prorač.uporabnika 92061 Številka podračuna pri UJP 01239-6020920692 Telefonska številka 017819000 Šifra dejavnosti 86.210 Elektronski naslov Spletna stran Ustanovitelj info@zd-ivg.si http://sl.zd-ivg.si/ Občina Ivančna Gorica Datum ustanovitve 14.04.1997
2. Dejavnosti Področje dela javnega zavoda Zdravstvenega doma Ivančna Gorica a) Osnovna zdravstvena dejavnost - Splošne ambulante - Antikoagulacijska ambulanta - Otroški dispanzer - Šolski dispanzer - Dispanzer za žene - Patronažna služba - Laboratorij b) Zobozdravstvena služba - Zobozdravstvo za odrasle - Zobozdravstvo za mladino - Otrodontija c) Izvajanje 24 urnega zdravstvenega varstva in nujne medicinske pomoči Dežurna služba in nujna medicinska pomoč je organizirana za območje treh občin in sicer Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Obe službi izvajamo skupaj z Zdravstvenim domom Grosuplje in tako poskrbimo za 24-urno dosegljivost zdravnika za prebivalstvo na območju vseh treh občinah. Glavna naloga je zagotavljanje 24-urne dosegljivost zdravnika in nudenje nujne medicinske pomoči na območju treh občin. d) Izvajanje zdravstveno vzgojnih programov - Za odraslo populacijo - Program zdravstvene vzgoje za otroke in šolsko mladino - Program zobozdravstvene vzgoje za otroke in šolsko mladino - Program šole za starše
3. Organi zavoda 1. SVET ZAVODA Zavod upravlja svet zavoda. Svet zavoda šteje 9 članov: - 4 člani, ki jih imenuje ustanovitelj - 1 član, ki ga imenuje ZZZS izmed zavarovancev oz. uporabnikov - 4 člani, ki jih izvolijo delavci izmed zaposlenih delavcev. Predstavniki ustanovitelja: - Milena Vrhovec - Nikolaj Erjavec - Milan Jevnikar, profesor - Anton Medved Predstavnik ZZZS: - Andreja Štajnar Predstavniki delavcev zavoda: - Anka Perpar, dr.dent.med. - Mateja Plut Švigelj, dr.med. - Sonja Bavdek - Marija Mestnik, vms Predsednik sveta zavoda je Mateja Plut Švigelj, dr.med., njen namestnik pa je Marija Mestnik. 2. DIREKTOR JAVNEGA ZAVODA Janez Zupančič, dr.med. 3. MEDICINSKI SVET Člani medicinskega sveta so: - Pomočnica direktorja - Vodja otroškega in šolskega dispanzerja - Vodja zobozdravstva - Vodja finančno računovodske službe
4. Organizacija zavoda Svet zavoda Direktor Janez Zupančič, dr.med., spec.spl.med. Medicinski svet Poslovodstvo Notranji revizor Osnovno zdravstvo Splošna služba Otroški in šolski dispanzer Dispanzer za žene Patronaža in nega na domu Laboratorij Samoplačniške ambulante Zobozdravstvo Zobozdravstvo za odrasle Otroško in mladinsko zobozdravstvo Ortodontija Zobotehnika Zobozdravstvena vzgoja Uprava Vzdrževalno tehnična služba
5. Vodstvo zavoda Odgovorna oseba javnega zavoda Zdravstvenega doma Ivančna Gorica direktor Janez Zupančič, dr.med. Pomočnica direktorja Vodja finančno računovodske službe Vodja otroškega in šolskega dispanzerja Voda zobozdravstvene službe Vodja laboratorija Marta Praznik, vms Sabina Žučko Ksenija Peršin Zupet, dr.med.,spec. pediater Jana Jevnikar lampret, dr.dent.med. Katarina Furar, dipl.inž.biokemije
II. POSLOVNO POROČILO Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih predpisuje Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna Uradni čist RS 12/2001, 10/2006, 8/2007 in 102/2010. POSLOVNO POROČILO MORA VSEBOVATI NASLEDNJA POJASNILA: 1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje zavoda; 2. Dolgoročne cilje zavoda, kot izhaja iz večletnega programa dela in razvoj zavoda oziroma področij strategij in nacionalnih programov; 3. Letne cilje zavoda, zastavljene v obrazložitvi finančnega načrta zavoda oziroma v letnem programu dela; 4. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevanje fizične, finančne in opisne kazalce (indikatorje), določene v obrazložitvi finančnega načrta zavoda oziroma v letnem programu dela po posameznih področjih dejavnosti; 5. Nastanek morebitnih nedopustnih in nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela; 6. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta oziroma več preteklih let; 7. Oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oziroma župan in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kvalitete poslovanja zavoda; 8. Oceno notranjega nadzora javnih financ; 9. Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso doseženi, zakaj cilji niso bili doseženi; 10. Oceno učinkov zavoda na druga področja, predvsem pa na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora; 11. Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in poročilo o investicijskih vlaganjih.
1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje zavoda a. Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov - Zakon o zavodih (Uradni list RS 12/91, 45l/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), - Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 36/04, 23/05), - Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 72/06-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/2010-Odl. US U-I-270/08-10, 107/2010-ZPPKZ), - Določila splošnega dogovora za leto 2009 in 2010 ter Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za leto 2009 in 2010, - Pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev, sklenjene z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) za leto 2010. b. Zakonske in druge podlage za pripravo letnega poročila - Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10-ZUKN, 107/2010), - Zakona o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C), - Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (Ur.l. RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09, 43/10), - Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ur.l. RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10), - Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 (popr.), 104/10), - Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07, 124/08, 112/09), - Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur.l. RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09 in 58/10),
- Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur.l. RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 in 58/10), - Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Ur.l. RS, št. 46/03), - Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. Členu Zakona o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 117/02, 134/03), - Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ur.l. RS, št. 109/07 in 68/08). c. Interni akti zavoda Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, z dne 14.04.1997; Statut Zdravstvenega doma Ivančna Gorica; Pravilnik o računovodstvu; Pravilnik o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev; Pravilnik o evidentiranju delovnega časa; Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest;
2. Dolgoročni cilji zavoda Zdravstveni dom Ivančna Gorica bo tudi v prihodnje naravnan k takemu razvoju, da bo v prihodnje povečeval kakovost svojih dejavnosti, iskal in razvijal nova tržišča na strokovnem področju, hkrati pa razvijal svoje lastne zmogljivosti, potrebne za izvajanje planiranih dejavnosti, ki se kažejo v neizkoriščenih človeških virih, metodah dela in vodenju. Poslovna strategija delovanja zavoda: Ohraniti obliko in vsebino dejavnosti javnega zavoda, Krepitev partnerskih odnosov z ustanoviteljem zavoda in plačnikom storitev (predvsem ZZZS), Ozavestiti skrb in odgovornost za zdravje v družbi in pri posamezniku, Organizirati dostopen, kakovosten in dolgoročno vzdržen sistem zdravstvenega varstva, Na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti zagotoviti celovit sistem kakovosti, spodbujati kulturo kakovosti in varnosti ter partnerski odnos z uporabniki zdravstvenih storitev, Načrtovanje, izvajanje, nadzor in izboljševanje delovnih postopkov z namenom izboljševanja ponudbe zdravstvenih storitev in večanja zadovoljstva uporabnikov zdravstvenih storitev, Nenehno strokovno in splošno izpopolnjevanje zaposlenih in ustvarjanja takšnega vzdušja v zavodu, da bodo zaposleni čimbolj zadovoljni, Ohranjanje ugleda Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in dela zdravstvenih delavcev v širši skupnosti, Doseganje čimboljših poslovnih rezultatov, Zagotoviti ustrezne delovne pogoje za vse zaposlene Nadgradnja zdravstveno informacijskega sistema Med dolgoročne cilje smo vključili tudi aktivnosti in prizadevanja za povečanje koncesij v takem obsegu, da bo preskrbljenost prebivalstva Občine Ivančna Gorica primerljiva z ostalimi slovenskimi občinami. Pridobitev novih prostorov in sicer najkasneje v 2-ih letih, s katerim bi pridobili prepotrebne ambulante, saj je Zdravstveni dom Ivančna Gorica še vedno edini javni zdravstveni zavod v Sloveniji, kjer delata v eni ambulanti dva zdravnika. Tudi kot kraj se iz leta v leto zelo hitro širi in s tem tudi število prebivalcev za katere mora poskrbeti naš zavod, tako za otroke kot za odrasle.
3. Letni cilji zavoda Poglavitni cilj zavoda je, da izpolni predvsem tiste obveznosti in pogodbene programe, ki jih vsako leto s pogodbo dogovori z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Osnovna zahteva do vseh služb zavoda je bila dosledna in kvalitetna izvedba delovnega programa ter doseganje zastavljenih parametrov, da ne bi prihajalo do negativnih poračunov in zmanjševanja rednih programov in sredstev. To je pomembno predvsem zato, ker večino prihodka zavod pridobiva na podlagi pogodbe, ki jo vsako leto sklene z ZZZS. Realizirati delovni program: pri sklenjeni pogodbi med zavodom in ZZZS so smernice in cilji zavoda doseči in izpolniti pogodbeni program storitev, ki je dogovorjen med zavodom in ZZZS: 1. V splošnih ambulantah, otroškem in šolskem dispanzerju poleg kurativnega opraviti tudi preventivni program in strmeti k čim večjemu številu oseb, ki bodo opredeljeni pri izbranem zdravniku; 2. Potrebno je opraviti število preventivnih pregledov v dispanzerju za žene in strmeti k čim večjemu številu oseb, ki bodo opredeljeni pri izbranem ginekologu; 3. Pri napotitvah na sekundarni nivo upoštevati republiško povprečje, v skladu s splošnim dogovorom zmanjšati število predpisanih zdravil ter zmanjšati stroške laboratorijskih preiskav oziroma količino teh prilagoditi priznanim izhodiščem ZZZS; 4. Doseči oziroma preseči dogovorjeno razmerje med nego in protetiko v zobozdravstvu, ki je sedaj dogovorjeno v razmerju 50 % protetike in 50 % nege, v mladinskem zobozdravstvu pa razmerje 90 % nege in 10 % protetike; 5. Na področjih kjer ni pri pogodbenem razmerju z ZZZS dogovorjen glavarinski sistem, je potrebno doseči plan storitev; 6. Potrebno je izvajati programe zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo 7. Dosledno evidentirati storitve, ločeno zaračunljiv material itd. Zavod pa pridobiva del storitev na trgu in sicer predvsem na področju zobozdravstva ter v okviru drugih ambulant in dispanzerjev. Pri tem je pomembno, da zavod dosledno evidentira opravljene storitve, ločeno zaračunljiv material ter evidentira in fakturira druge storitve, ki jih opravi na trgu. Iz tega izhaja, da je cilj zavoda tudi povečanje števila opravljenih storitev za neposredne plačnike storitve opravljene na trgu. V letu 2010 smo si poleg zgoraj navedenih ciljev, ki so vsakoletni cilji zavoda, zastavili še naslednje cilje: 1. Ohraniti programe in prihodke na ravni 2009 2. Doseči oceno zadovoljstva pacientov vsaj 4,0 od maksimalno možne ocene 5,0 3. Ohraniti oceno zadovoljstva zaposlenih vsaj 3,70 od maksimalne ocene 5,0 4. Vsak zaposlen delavec opravi vsaj 2 dni strokovnega izobraževanja 5. Uspešno opraviti notranjo presojo kakovosti 6. Pridobiti najmanj 4 koristne predloge za izboljšanje dela in poslovanja ter dobre klime 7. Število upravičeni pritožb uporabnikov zdravstvenih storitev ne preseže 8 na leto.
4. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev 4.1. Realizacija letnih ciljev Realizacija letnih ciljev, ki so navedeni pod točko 2 in 3 v poslovnem poročilu: Letni cilj: Ohraniti obliko in vsebino dejavnosti javnega zavoda v skladu z demografsko socialnimi značilnostmi in zdravstvenimi potrebami populacije Realizirane naloge: Ohranili smo obliko in vsebino dejavnosti javnega zavoda. Tako smo izvajalo zdravstvene službe splošne oziroma družinske medicine, zdravstvenega varstva otrok in mladine, zdravstvenega varstva žensk, odraslega in mladinskega zobozdravstva, patronaže, nujne medicinske pomoči in dežurne službe, izvajanje zdravstveno-vzgojnih programov za odraslo populacijo, programov zdravstvene in zobozdravstvene vzgoje za otroke in šolsko mladino ter program šole za starše. Nerealizirane naloge: / Letni cilj: Povečanje učinkovitosti promocije zdravja ter okrepitev izvajanja preventivnih zdravstvenih programov Realizirane naloge: Izvedene zdravstveno vzgojne delavnice za odraslo populacijo, otroke in mladino ter izvajanje šole za starše. Nerealizirane naloge: Delavnica»da, opuščam kajenje«ni bila izvedena ter delavnica»zdrava prehrana«je bila izvedena ena delavnica namesto dveh. Letni cilj: Dosegati čim boljše poslovne rezultate in čim hitrejše prilagajanje spremembam v nacionalni zdravstveni politiki Realizirane naloge: Poglavitni cilj našega zavoda izhaja iz pogodbe z ZZZS, ki zavodu nalaga izpolnitev obveznosti iz delovnih programov. Prihodki zavoda so se povečali, celotni prihodki so se povečali za 1,64 % v primerjavi s preteklim letom, poslovni prihodki pa za 2,23 % v primerjavi z letom 2009. Nerealizirane naloge: /
Letni cilj: Na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti zagotoviti celovit sistem kakovosti, spodbujati kulturo kakovosti in varnosti ter partnerski odnos s pacienti in drugimi uporabniki Realizirane naloge: Ohraniti standard kakovosti ISO 9001:2008. V letu 2009 smo pridobili standard kakovosti ISO 9001:2008, v letu 2010 je bila ponovno uspešno izvedena notranja in zunanja presoja standarda kakovosti. Nerealizirane naloge: / Letni cilj: Izvajati nenehno strokovno in splošno izpopolnjevanje zaposlenih (vsak zaposlen vsaj 2 dni strokovnega izobraževanja) ter ustvarjanje zadovoljstva zaposlenih Realizirane naloge: V letu 2010 je bilo skupaj 194 dni strokovnega izobraževanja od načrtovanih 145 dni. Povprečno število dni strokovnega izobraževanja na zaposlenega v letu 2010 je bilo 3,40 dni. Dni izobraževanja Število zaposlenih 0 dni 8 1 dan 6 2 dni 10 3 dni 13 4 dni 6 5 dni 6 6 dni 3 7 dni 1 8 dni 0 9 dni 1 12 dni 1 13 dni 1 16 dni 1 SKUPAJ 57 Glede na ugotovitve izvedene ankete o zadovoljstvu zaposlenih v letu 2010 je povprečna ocena zadovoljstva zaposlenih 3,9 od možnih 5,0. Cilj nam je bil, da ohranimo zadovoljstvo zaposlenih vsaj na ravni preteklega leta, ko je bila povprečna ocena zadovoljstva zaposlenih 3,7. Nerealizirane naloge: /
Letni cilj: Ohraniti ugled javnega zavoda Realizirane naloge: Izvedena je bila anketa o zadovoljstvu uporabnikov zdravstvenih storitev (pacientov). Zastavljeni cilj za leto 2010 je bil, da je povprečna ocena vsaj na 4,0 od maksimalno 5,0. Povprečna ocena zadovoljstva pacientov je bila 4,50, v preteklem letu pa je bila 4,20. Nerealizirane naloge: / Letni cilj: Takšna strategija nadaljnjega razvoja in rasti zavoda, ki bo sledila potrebam okolja in uporabnikov storitev Realizirane naloge: Poglavitna naloga zavoda v letu 2010 je bila ohranitev obstoječega obsega dejavnosti v mreži primarne zdravstvene dejavnosti v Občini Ivančna Gorica. Pridobitev in adaptacija novih prostorov, ki jih nujno potrebujemo za opravljanje dejavnosti. Prostori so bili pridobljene, adaptacija pa bo izpeljana v letu 2011. Nerealizirane naloge: Adaptacija prostorov je bila že v finančnem načrtu za leto 2010, vendar so bili narejeni le idejni projekti. V letu 2011 bo pripravljena projektna dokumentacija, v drugi polovici leta pa adaptacija. Letni cilj: Načrtovane zaposlitve Realizirane naloge: Zaposlili smo zobozdravnico v zobozdravstvu za odrasle za nadomeščanje porodniškega dopusta. Nerealizirane naloge: / Letni cilj: Opravljanje storitev in drugih dejavnosti pri pridobivanju prihodka Realizirane naloge: Ohraniti število opravljenih storitev v zobotehniki in laboratoriju do neposrednih plačnikov. Nerealizirane naloge: povečati število opravljenih storitev za neposredne plačnike v zobozdravstvu za odrasle. Zaradi premalo zaposlenih zobozdravnikov v zobozdravstvu za odrasle in odhoda na porodniški dopust zobozdravnice, storitve niso bile opravljene temveč so se zmanjšale.
Letni cilj: Naloge zavoda so tudi prilagoditev poslovanja in dela v zavodu glede na spremembe zakonodaje Realizirane naloge: Uvedba čakalnih knjig ter določiti odgovornih oseb za vodenje čakalnih knjig Vzpostavitev evidence obiskov in telefonskih klicev v dežurni službi, zaradi izračuna obremenjenosti dežurne službe Vzpostavitev kontrole vode Vzpostavitev neprekinjene kontrole temperature v hladilniku, kjer so shranjena cepiva in zdravila Posodobitev internega pravilnika pritožb, pripomb in pohval uskladimo z Zakonom o pacientovih pravicah. Nerealizirane naloge: / Letni cilj: Izdelava plana investicij in investicijskega vzdrževanja ter nabave osnovnih sredstev Realizirane naloge: priloga Nerealizirane naloge: priloga Letni cilj: Uvajanje novih programov Realizirane naloge: izboljšanje kvalitete in količine predavanj na zobozdravstveni vzgoji izboljšanje delovanja promocije zdravja za odrasle vzpostavili smo učno ambulanto za specializante družinske medicine Nerealizirane naloge: povečanje števila koncesij Letni cilj: Notranja revizijska služba Realizirane naloge: / Nerealizirane naloge: V letu 2009 je bila opravljena notranja revizija, v letu 2010 pa notranja revizija plač in drugih osebnih prejemkov ni bila opravljena, kot je bilo določeno v planu za leto 2010. Pogodba za izvedbo notranje revizije je podpisana, da se izvede v maju 2011.
4.2. Realizacija delovnega programa 4.2.1. Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS Osnovna zahteva do vseh služb zavoda je bila dosledna in kvalitetna izvedba delovnega programa ter doseganje zastavljenih parametrov, da ne bi prihajalo do negativnih poračunov in zmanjševanja rednih programov in sredstev. Kriteriji in določbe za izvedbo delovnega programa so opredeljeni s Pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010. Pogodba med Zdravstvenim domom Ivančna Gorica in ZZZS je bila sklenjena za obdobje 01.04.2010 dalje. V obdobju od 01.01.2010 do 31.03.2010 je bila v veljavi pogodba, ki je veljala za leto 2009. Pogodba opredeljuje obseg programa po dejavnostih, vrednost programa in izhodiščne cene storitev, medsebojne obveznosti pogodbenih strank, posebna določila pogodbe, ordinacijske čase izvajanja programa in čakalne dobe za zavarovane osebe ZZZS. V Zdravstvenem domu Ivančna Gorica v letu 2010 v okviru programov, ki so financirani s pogodbo ZZZS ni prišlo do sprememb glede na leto 2009. Glavni vir prihodka, ki ga Zdravstveni dom Ivančna Gorica ustvari, je pridobljen na osnovi pogodbe z ZZZS. Delež prihodka iz obveznega zavarovanja v celotnem prihodku znaša 78,53 %, delež prostovoljnega zavarovanja pa 11,20%. Poleg javne službe opravlja zavod tudi tržno dejavnost, katere največji delež predstavljajo nadstandardne zobozdravstvene storitve in ostale zdravstvene storitve, ki se opravljajo poleg pogodbeno dogovorjenega programa in so financirane z zasebnimi finančnimi sredstvi. Zavod je zaključil poslovno leto, katero je enako koledarskemu s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 24.925. Od tega znaša presežek prihodkov nad odhodki: - javna služba 23.164 - dejavnost na trgu 1.761.
4.2.2. Uresničevanje planiranega fizičnega obsega storitev v letu 2010 do ZZZS Tabela 1: Obseg programov zdravstvenih storitev OSNOVNA DEJAVNOST SPLOŠNE AMBULANTE Plan Realizacija Indeks Št. Količnikov iz obiskov 158.331 166.879 105,40 Kurativa 150.125 159.689 106,37 Preventiva 8.206 7.190 87,62 Število timov po pogodbi 5,76 OTROŠKI DISPANZER Plan Realizacija Indeks Št. Količnikov iz obiskov 36.842 46.864 127,20 Kurativa 18.839 29.562 156,92 Preventiva 18.003 17.302 96,11 Število timov 1,05 ŠOLSKI DISPANZER Plan Realizacija Indeks Št. Količnikov iz obiskov 32.203 31.971 99,28 Kurativa 21.056 21.578 102,48 Preventiva 11.147 10.393 93,24 Število timov 1,00 DISPANZER ZA ŽENE Plan Realizacija Indeks Št. Količnikov iz obiskov 16.057 22.127 137,80 Kurativa 15.180 21.340 140,58 Preventiva 877 787 89,74 Število timov 0,55 PATRONAŽA IN NEGA NA DOMU Plan Realizacija Indeks Št. točk iz obiskov 86.783 123.103 141,85 Število timov 5,50 ZDRAVSTVENA VZGOJA: Program zdravstvene vzgoje za otroke in šolsko mladino in Program izvajanja šole za starše se je v pogodbi 2010 oblikoval na ravni iz pogodb 2009. Izvajalci o realizaciji programa dvakrat letno poročajo ZZZS na ustreznih obrazcih. Program je načrtovan in izvajan v pavšalu, zato storitev ne zaračunavamo posebej. Tabela 2: Obseg programov zdravstvenih storitev ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST ZOBOZDRAVSTVO ZA ODRASLE Plan Realizacija Indeks Št. točk iz obiskov 160.479 145.400 90,60 Število timov 3,39 ZOBOZDRAVSTVO ZA MLADINO Plan Realizacija Indeks Št. točk iz obiskov 73.097 75.897 103,83 Število timov 2,28 ORTODONTIJA Plan Realizacija Indeks Št. točk iz obiskov 24.910 31.608 126,89 Število timov 0,40
Program v zobozdravstveni dejavnosti za odrasle se praviloma realizira v razmerju (31. Člen Področnega dogovora za leto 2010): 50 % nega in zdravljenje (80.239,50 točk) 50 % protetika (80.239,50) Realizirano je bilo 51,65 % nege in zdravljenja, 48,35 % opravljenih storitev pa je bilo protetičnih. ZOBOZDRAVSTVENA VZGOJA: Program zobozdravstvene vzgoje se je v pogodbi 2010 oblikoval na ravni iz pogodb 2009. Izvajalci o realizaciji programa dvakrat letno poročajo ZZZS na ustreznih obrazcih. Program je načrtovan in izvajan v pavšalu, zato storitev ne zaračunavamo posebej.
4.2.3. Realizacija programa za leto 2010 in 2009 po pogodbi z ZZZS v ter deleži posamezne dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo Tabela 3: Realizacija programa za leto 2010 in 2009 po pogodbi z ZZZS v ter deleži posamezne dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo POGODBA POGODBA DEJAVNOST % % 2009 V 2010 V Splošne ambulante 574.903 33,94 605.829 35,47 Otroški dispanzer Šolski dispanzer Dispanzer za žene Zdravstvena vzgoja Patronaža Delavnica»življenski slog«delavnica test hoje Delavnica»dejavniki tveganja«delavnica»zdravo hujšanje«delavnica»telesna dejavnost gibanje«delavnica»opuščam kajenje«zobozdravstvo za odrasle Zobozdravstvo za mladino Ortodontija Zobozdravstvena vzgoja 131.528 7,76 137.986 8,08 136.458 8,06 127.924 7,49 106.102 6,26 115.337 6,75 45.451 2,68 42.734 2,50 195.479 11,54 196.563 11,51 562 0,03 1.438 0,08 1.356 0,08 1.391 0,08 81 0,00 502 0,03 2.826 0,17 1.736 0,10-687 0,04 - - 211.571 12,49 182.010 10,66 194.625 11,49 189.451 11,09 61.951 3,66 73.186 4,28 31.099 1,84 31.316 1,83 SKUPAJ 1.693.992 100,00 1.708.090 100,00
Graf 1: Deleži posameznih dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo 2010 Zavod pridobiva tudi del storitev na trgu, to je v največjem deležu v zobozdravstvenih dejavnosti, nekaj malega pa tudi ostale dejavnosti zavoda. Pri tem je pomembno, da zavod dosledno evidentira opravljene storitve, ločeno zaračunljiv material ter evidentira in fakturira druge storitve, ki jih pridobiva na trgu. 4.3. Poslovni izid Tabela 4: Poslovni izid po letih v, brez centov Leto 2009 Leto 2010 Indeks 10/09 Prihodki 2.448.209 2.488.449 101,64 Odhodki 2.349.279 2.463.524 104,86 Poslovni izid 98.930 24.925 25,19 5. Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa Pri izvajanju programa v letu 2010 ni nastalo nedopustnih ali nepričakovani posledic.
6. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev 6.1. Primerjava doseženih ciljev iz preteklih let realizacija programov Tabela 5: Realizacija po dejavnostih za leta 2008, 2009 in 2010 Realizacija storitev 2008 Realizacija storitev 2009 Realizacija storitev 2010 ZD IVANČNA GORICA 1. OSNOVNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 1 2 558.162 589.177 606.980 - Splošna ambulanta - skupaj 306.292 314.256 323.727 - Otroški dispanzer- kurativa skupaj 41.787 40.146 48.413 - Šolski dispanzer - kurativa skupaj 42.709 47.880 42.341 - Dispanzer za žene skupaj 38.039 40.895 41.701 - Preventiva otroški dispanze - ZZZS 15.369 18.209 17.302 - Preventiva šolski dispanzer - ZZZS 10.703 10.923 10.393 - Patronaža in nega na domu - ZZZS 103.263 116.868 123.103 2. ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST 283.949 310.089 258.484 - Zobozdravstvo za odrasle skupaj 175.519 207.138 165.470 - ZZZS 156.436 185.087 145.400 - samoplačniki 19.083 22.051 20.070 - Mladinsko zobozdravstvo skupaj 81.061 72.952 76.424 - ZZZS 80.950 72.755 75.897 - samoplačniki 111 197 527 - Ortodontija skupaj 27.369 29.999 31.789 - ZZZS 27.369 29.999 31.608 - samoplačniki - - 181
6.2. Obseg opravljenega dela v primerjavi s preteklim letom Tabela 6: Obseg opravljenega dela v letu 2009 in 2010 Skupaj 2009 Skupaj 2010 Število pacientov 13.512 13.461 Prvi pregledi 24.017 23.316 Ponovni pregledi 28.782 34.346 Sistematski 2.261 2.068 Namenski 1.173 1.196 Obiski brez pregleda 38.871 36.364 Za invalidsko komisijo 178 181 Za planiran operativni poseg 317 377 Preventivni pregled odraslega 775 780 Lažje dostopen hišni obisk 653 681 Težje dostopen hišni obisk 253 311 Skupaj obiskov 98.834 101.167 Točke 293.396,10 298.848,55 Količniki 262.658,90 276.914,75 Število delovnih dni 362 364 Povprečno število obiskov na dan 273,02 277,93
7. Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja Ocenjujemo, da je zavod pri doseganju zastavljenih ciljev (predvsem realizacija programa predpisanega s pogodbo ZZZS) iz leta v leto uspešnejši. Izjema je v letošnjem letu zobozdravstvo za odrasle, ki ni uspel realizirati pogodbeno dogovorjenega obsega storitev zaradi porodniškega dopusta zobozdravnice, novo zaposlena zobozdravnica pa je opravljala v začetku manj zahtevne storitve zaradi uvajanja. Poleg zagotavljanja kakovostnih storitev za uporabnike zdravstvenih storitev pa uvajamo vedno več programov zanje ter skrbimo, da je delovanje zavoda vidno in prepoznavno v okolju ter v medijih (obveščanje uporabnikov zdravstvenih storitev preko spletne strani zavoda, preko lokalnega časopisa, obveščanje v čakalnicah, Odgovorno izpolnjujemo zakonske obveznosti na vseh področjih našega delovanja. Dobro delo in kakovostno izvajanje dejavnosti potrjujejo tudi rezultati opravljenih anket med uporabniki zdravstvenih storitev in zaposlenimi. Naše storitve smo v letu 2010 izvajali v skladu s predpisanimi standardi pristojnih ministrstev, zaposlenim pa zagotavljali vse pravice po zakonu in kolektivni pogodbi. 7.1. Finančni kazalniki poslovanja KAZALNIK LETO 2009 LETO 2010 Kazalnik gospodarnosti 1,04 1,01 Delež amortizacije v celotnem prihodku 3,25 3,20 Stopnja odpisanosti opreme 0,84 0,86 Delež terjatev v celotnem prihodku 1,71 2,78 Celotni prihodki Kazalnik gospodarnosti= --------------------- Celotni odhodki Koeficient celotne gospodarnosti je razmerje med vsemi prihodki in odhodki, ustvarjenimi v poslovnem letu zavoda. Načelu gospodarnosti je zadoščeno, kadar je vrednost kazalnika 1 ali večja od 1. Kazalnik gospodarnosti dobimo z razmerjem med celotnimi prihodki (AOP 870) in celotnimi odhodki (AOP 887) iz Izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov. Kazalnik amortizacije: za izračun se upošteva predpostavka 100 % realizacija programov. Stopnja odpisanosti opreme: Upoštevamo podatek AOP 007 popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev in podatek AOP 006 opreme in druga opredmetena osnovna sredstva iz Bilance stanja. Delež terjatev v celotnem prihodku: gre za razmerje med terjatvami in celotnim prihodkom.
Tabela 7: Kazalniki v letu 2010, v primerjavi s preteklimi leti Kazalnik 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 Kazalnik gospodarnosti in ekonomičnosti - Celotna gospodarnost 1,010 1,041 1,029 1,051 1,096 0,969 1,009 1,010 1,010 1,013 - Gospodarnost poslovanja 1,000 1,025 1,017 1,039 1,077 0,967 0,978 0,990 0,993 1,005 Presežek prihodkov nad odhodki (v /zaposlenega) Kazalnik donosnosti 493,47 1.751,19 1.297,64 1.975,30 3.438,67 1.117,03 338,00 382,00 370,46 431,24 - Donosnost lastnih virov 0,019 0,182 0,060 0,085 0,205 0,069 0,021 0,022 0,021 0,024 - Donosnost obveznosti do virov sredstev 0,016 0,070 0,051 0,072 0,140 0,056 0,015 0,017 0,017 0,019 - Celotna donosnost 0,010 0,039 0,029 0,048 0,089 0,032 0,009 0,010 0,010 0,013 Kazalnik obračanja sredstev - Hitrost obračanja vseh sredstev Kazalnik stanja investiranja - Stopnja osnovnosti investiranja - Stopnja dolgoročnosti investiranja Kazalnik sestave sredstev 1,586 1,778 1,750 1,484 1,580 1,764 1,579 1,645 1,605 1,447 0,464 0,446 0,528 0,623 0,578 0,723 0,662 0,679 0,723 0,756 0,46 0,45 0,53 0,62 0,58 0,72 0,66 0,68 0,73 0,77 - Delež stalnih sredstev 0,464 0,446 0,528 0,623 0,578 0,723 0,662 0,679 0,723 0,756 - Delež krožečih sredstev 0,536 0,554 0,424 0,379 0,422 0,277 0,338 0,321 0,277 0,237 Razmerje sredstev 0,867 0,805 1,117 1,648 1,372 2,608 1,961 2,112 2,612 3,212 Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev 0,624 0,632 0,588 0,534 0,572 0,552 0,520 0,524 0,521 0,482
Koeficient pokritosti osnovnih sredstev 1,811 1,895 1,599 1,355 1,183 1,120 1,066 1,139 1,097 1,046 Kazalnik samofinanciranja 0,841 0,846 0,844 0,843 0,856 0,848 0,789 0,847 0,852 0,832 Kazalnik zadolženosti 0,154 0,144 0,156 0,145 0,144 0,152 0,211 0,153 0,148 0,168 Razmerje med lastnimi in tujimi viri 5,478 5,880 5,788 5,848 5,931 5,560 3,739 5,544 5,736 4,959 Stopnja dolgoročnosti financiranja 0,841 0,851 0,846 0,843 0,856 0,848 0,789 0,847 0,852 0,832 Kazalniki kratkoročne likvidnosti - Hitri koeficient 0,636 0,617 0,365 0,025 0,008 0,002 0,696 0,849 1,036 0,693 - Pospešeni koeficient 3,487 4,017 3,282 2,621 2,922 1,818 1,605 2,352 2,108 1,656 - Kratkoročni koeficient 3,487 4,017 3,282 2,621 2,922 1,818 1,609 2,362 2,127 1,681 Kazalniki dolgoročne likvidnosti - I. stopnja pokritja 1,811 1,895 1,599 1,355 1,479 1,173 1,191 1,248 1,178 1,091 - II. stopnja pokritja 1,811 1,908 1,603 1,355 1,479 1,173 1,191 1,248 1,178 1,091 - III. Stopnja pokritja 1,811 1,908 1,603 1,355 1,479 1,173 1,192 1,270 1,199 1,121
7.1.1. Obrazložitev kazalnikov 1. Kazalnik gospodarnosti nam pove pokritost odhodkov s prihodki. Načelu gospodarnosti je zadoščeno, če je kazalnik višji ali enak 1. Od leta 2001 do vključno 2004 poslovni prihodki niso zadoščali za pokritost poslovnih odhodkov, zato so bili kriti s finančnimi in izrednimi prihodki. Izjema je leto 2005, ko je bilo poslovno leto zaključeno z preseganjem odhodkov nad prihodki in 2006, ko smo poslovno leto zaključili s preseganjem prihodkov nad odhodki in so poslovni prihodki zadoščali za pokritje poslovnih odhodkov, enako je bilo tudi leta 2007 in 2008. Od leta 2006 dalje poslovni prihodki zadoščajo za pokrivanje poslovnih odhodkov. 2. Presežek prihodkov nad odhodki na zaposlenega delavca iz ur Iz primerjave je razvidno, da se je presežek prihodkov nad odhodki na zaposlenega delavca iz ur iz leta v leto gibalo na enaki ravni, izjema je bilo leto 2005, ko je imel zavod presežek odhodkov nad prihodki, od leta 2006 dalje pa je presežek prihodkov nad odhodki. V letu 2010 se je ustvarjen presežek na zaposlenega močno zmanjšal. 3. Kazalnik donosnosti (razmerje med presežkom in viri) Kazalnik donosnosti nam kaže, da je donosnost v letu 2008 v primerjavi z letom 2006 in 2007 padla. V letu 2009 pa je ponovno višja, 2010 pa ponovno nižja kot leta 2009. Vzrok je v manjšem rezultatu. Kazalnik donosnosti se giblje glede na rezultat poslovanja. Kazalnik celotne donosnosti pa izraža razmerje med poslovnim uspehom in prihodki. 4. Kazalnik obračanja sredstev (razmerje med prihodki in sredstvi) Kazalnik obračanja vseh sredstev nam pove kolikokrat se sredstva v poslovnem procesu obrnejo, na hitrost pa vpliva tako notranje kot zunanje gospodarjenje. Kazalnik se leta 2009 povečal zaradi manjšega vlaganja prihodka v dolgoročna sredstva. V letu 2010 pa se je zmanjšal, ker so višja kratkoročna in dolgoročna sredstva kot preteklo leto. 5. Kazalniki stanja investiranja Kazalnika nam povesta sestavo sredstev v bilanci stanja. Iz kazalnikov je razvidno, da so od leta 2009 sredstva v bilanci stanja več kot polovico v kratkoročnih sredstvih. 6. Kazalnik sestave sredstev S tem kazalnikov ugotavljamo delež stalnih in gibljivih sredstev v vseh sredstvih. Večji je obseg stalnih sredstev, večje so potrebe po lastnih virih, ker potrebujejo ta sredstva precej časa, da se preoblikujejo v denarno obliko. Z naraščanjem vrednosti kazalnika gibljivih sredstev se manjšajo potrebe po lastnih virih, ker potrebujejo ta sredstva manj časa za preoblikovanje v denarno obliko. 7. Razmerje sredstev S kazalnikom ugotavljamo razmerje med stalnimi in gibljivimi sredstvi. Iz kazalnikov je razvidno, da je so stalna sredstva nižja od gibljivih sredstev.
8. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev Kazalnik nam pove koliko je osnovnih sredstev, kateri so v celoti odpisani pa so kljub temu še v uporabi. Nižji kot je kazalnik, novejša osnovna sredstva se uporabljajo pri opravljanju dejavnosti. Zmanjšanje kazalnika v letu 2007 je posledica povečanega vlaganja v dolgoročna sredstva in znižanje amortizacijske stopnje. Povečanje kazalnika v letu 2009 pa je zaradi manjšega vlaganja v stalna sredstva. Zaradi prenosa dela stavbe na ZD se je v letu 2010 kazalnik nekoliko zmanjšal. 9. Koeficient pokritosti osnovnih sredstev (lastni viri in osnovna sredstva) Kazalnik nam pove, da so vsa osnovna sredstva, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti pokrita z lastnimi sredstvi, ker je kazalnik višji od 1. Zadolženosti za osnovna sredstva ni. Kazalnik se je leta 2009 povečal, ker je bil na eni strani dobiček po drugi strani pa manjše vlaganje v stalna sredstva. V letu 2010 je kazalnik nekoliko nižji od preteklega leta zaradi povečanja vrednosti nepremičnine in manjšega presežka prihodkov nad odhodki. 10. Kazalnik samofinanciranja (razmerje med lastnimi viri in obveznosti do virov sredstev) Kazalnik nam pove stopnjo samofinanciranja. Z večanjem kazalnika se veča stopnja samofinanciranja. Kazalnik kaže na visoko stopnjo samofinanciranja vsa analizirana leta. 11. Kazalnik zadolženosti ( razmerje med tujimi viri in obveznostmi) Kazalnik zadolženosti izraža deleže tujih virov v vseh obveznostih do virov sredstev. Z manjšanjem kazalnika se manjša stopnja zadolženosti. V letu 2010 se je kazalnik v primerjavi s preteklim letom nekoliko dvignil zaradi višjih kratkoročnih obveznosti. 12. Razmerje med lastnimi in tujimi viri S kazalnikov je razvidno, da je delež lastnih sredstev naraščal do leta 2007 in 2008, ko je le ta malo padel, še vedno pa kaže na zelo visoko razmerje med lastnimi in tujimi viri. 13. Stopnja dolgoročnosti financiranja (razmerje med lastnimi viri, dolgoročnimi obveznostmi, dolgoročnimi rezervacijami in obveznostmi do virov sredstev) Stopnja dolgoročnosti financiranja je glede na preteklo leto rahlo padla, ker smo dolgoročne rezervacije porabili za njen namen. To so obračunani prispevki PIZ za invalide nad kvoto. 14. Kazalniki kratkoročne likvidnosti Kazalniki nam kažejo likvidnost z vidika krožečih sredstev (gibljivih) in obveznosti do njihovih virov sredstev. Hitri koeficient kaže razmerje med denarnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi s pasivnimi časovnimi razmejitvami. Okvirna vrednost, ki izraža plačilno likvidnost I. stopnje je 0,5. Okvirna vrednost pospešenega koeficienta, ki izraža plačilno likvidnost II. stopnje je 1,0. Okvirna vrednost kratkoročnega koeficienta, ki izraža plačilno likvidnost III. stopnje je v razponu 1,5 do 2,0. 29
Iz hitrega kazalnika je razvidno, da zavod nima prostih denarnih sredstev na računih. Z naslednjih dveh kazalnikov pa se lepo vidi, da so prosta denarna sredstva vezana, čas vezave pa je odvisen od zapadlosti obveznosti do virov, del kratkoročnih sredstev pa predstavljajo terjatve do kupcev. Zavod nima težav z likvidnostjo. 15. Kazalniki dolgoročne likvidnosti Kazalniki dolgoročne likvidnosti kažejo likvidnost z vidika stalnih sredstev in obveznosti do njihovih virov. Kazalnik pokritja I. stopnje Okvirna vrednost kazalnika, ki izraža pokritost I. stopnje je od 0,9 do 1,2. Kazalnik pokritja II. stopnje Okvirna vrednost kazalnika, ki izraža pokritje II. stopnje je od 1,2 do 1,6. Kazalnik pokritja III. stopnje Okvirna vrednost kazalnika, ki izraža pokritje III. stopnje je od 1,0 in več. V primeru vrednosti kazalnika 1 ali več, govorimo o zdravem financiranju oziroma o izpolnjevanju zlatega bilančnega pravila. 7.2. Kazalniki kakovosti Zahteve makroekonomskega okolja in globalne družbe vplivajo na spremembe in delovanje Zdravstvenega doma Ivančna Gorica ter tako zahtevajo prožnost, hitrost in ustreznost našega odzivanja na potrebe uporabnikov zdravstvenih storitev ter kakovost pri ponujanju zdravstvenih storitev. Zavedamo se, da dobra organizacija, kakovostno opravljano delo ter zadovoljni zaposleni omogočajo uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev zavoda. V zavodu spremljamo kakovost našega dela z izvedbo ankete o zadovoljstvu uporabnikov zdravstvenih storitev in zadovoljstvom zaposlenih. Ankete o zadovoljstvu uporabnikov in zaposlenih smo izvedli v decembru 2010, do oddaje tega poročila pa je bilo poročilo ankete opravljene samo do izračuna povprečne ocene zadovoljstva, katera področja pa so slabše oziroma boljše ocenjena pa še nimamo podatka. 30
8. Ocena notranjega nadzora javnih financ Javni zavod Zdravstveni dom Ivančna Gorica po Zakonu o javnih financah (Ur. list RS št. 79/99 in nadaljnje spremembe) ni dolžan ustanoviti lastne revizijske službe, je pa po tem zakonu določena obveznosti notranjega revidiranja. V skladu z 12. Členim Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Ur.l. RS št. 72/2002), ki določa, da lahko proračunski uporabniki za izvajanje notranjih revizijskih storitev najamejo tudi zunanje izvajalce, smo sklenili s pooblaščenim podjetjem pogodbo o notranji reviziji in svetovanju. Pred leti je naš zavod pristopil k skupnemu javnemu razpisu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za izvedbo notranje revizije. Po izvedbi skupnega javnega razpisa so bila za posamezne zavode izbrana revizijska podjetja, ki so opravljala notranjo revizijo oziroma nadzor nad sistemskimi rešitvami in tekoče preverjanje zakonitosti, pravilnosti in smotrnosti poslovanja ter delovanja zavoda. V letu 2009 pa smo sami izbrali podjetje za izvedbo notranje revizije in sicer so nam revidirali zaključni račun za leto 2008, v letu 2010 pa smo načrtovali notranjo revizijo za področje plač in drugih osebnih prejemkov. Zaradi organizacijskih težav zavoda je bila notranja revizija prestavljena, tako, da je že podpisana pogodba in se bo notranja revizija za omenjeno področje izvedla maja 2011. Namen notranjega revidiranje je: Preiskovanje in ovrednotenje ustreznosti in uspešnosti delovanja sistema notranjih kontrol v zavodu ter kakovosti notranjega kontroliranja, Zagotavljanje zanesljivih in neoporečnih informacij, Zagotavljanje skladnosti z usmeritvami, načrti ter zakonskimi in drugimi predpisi, Varovanje premoženja Zagotavljanje gospodarne, uspešne in učinkovite uporabe dejavnikov ter Doseganje zastavljenih namenov in ciljev v zvezi s poslovanjem oziroma programi. Predmet notranjega revidiranja: Zavod je na podlagi lastne ocene tveganja vnaprej opredelil predmet notranjega revidiranja za leto in sicer: plače, podjemne pogodbe ter povračila stroškov. Transparentnost je ena od temeljnih načel poslovanja javnih zavodov. Naloga notranjega kontrolinga in notranjega revidiranja je preverjanje smotrnosti porabe sredstev ter urejenosti poslovanja kot posrednega proračunskega uporabnika javnih sredstev, z uporabo enotne metodologije in enakosti postopkov. V skladu z Metodologijo za pripravo Izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ k Navodilu o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov 31
proračuna, 10. Člen točka 8 in 16. Člen točka 8 (Uradni list RS, št. 12/01 in nadaljnje spremembe) smo izdelali tudi Izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ. Izpeljali smo samoocentev na podlagi samoocentvenega vprašalnika in prišli do naslednjih zaključkov. Samoocenitveni vprašalnik so izpolnjevali: - direktor - pomočnica direktorja - vodja finančno računovodske službe - vodja zobozdravstva Notranji nadzor kontrol je delno vzpostavljen. Rezultati samoocenitvenega vprašalnika kažejo po posameznih področjih naslednje: 1.1. Neoporečnost in etične vrednote je ocenjeval samo direktor zavoda. Ocena pokritosti je 75%. 1.2. Zavezanost k usposobljenosti in upravljanju s kadri je prav tako ocenjeval samo direktor zavoda. Ocena pokritosti je 85,71%. 1.3. Filozofija vodenja in način delovanja so ocenjevali štirje ocenjevalci, povprečna ocena pokritosti pa je 66,67% in je ocenjeno slabše kot v preteklem letu. 1.4. Področje organizacijske strukture so ocenjevali vsi štirje ocenjevalci, povprečna ocena pokritosti je 67,19%. 2. Področje upravljanja s tveganji so ocenjevali štirje ocenjevalci in je v povprečju ocenjena pokritost 52,08%, ocena je boljša kot v preteklem letu. 3. Področje kontrolne dejavnosti so ocenjevali štirje ocenjevalci, ocena pokritosti področja pa je 41,07%. 4. Področje informiranja in komuniciranja so ocenjevali štirje ocenjevalci, povprečna ocena pokritosti področja pa je 78,57% in je ocenjeno boljše kot v preteklem letu. 5. Področje nadziranja so ocenjevali na podlagi samoocenitvenega vprašalnika štirje ocenjevalci, povprečna ocena področja pa je 61,25%. Iz rezultatov samoocenitvenega vprašalnika je razvidno, da so določene kontrole vzpostavljene, dobro področje je predvsem notranje okolje, na ostalih področjih pa bomo v prihodnje poskušali vzpostaviti boljše kontrole, predvsem na področju nadziranja. V letu 2008 smo začeli tudi z aktivnostmi za pridobitev ISO standarda kakovosti, katerega smo v letu 2009 tudi pridobili. V letu 2010 smo imeli kontrolno zunanjo presojo standarda kakovosti in jo uspešno opravili. 32
9. Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi Za leto 2010 smo načrtovali začetek adaptacije novo pridobljenih prostorov po izselitvi Vrtca Ivančna Gorica. Izpeljali smo izdelavo idejnih projektov in pričeli s pripravo projektne dokumentacije, javili smo se skupaj z Občino Ivančna Gorica na razpis Ministrstva za zdravje RS za nepovratna sredstva in sicer je bil predmet razpisa sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v RS za leti 2011 in 2012, ki bodo sofinancirana iz proračuna ministrstva za zdravje. Projektna dokumentacija v letu 2010 ni bila končana tako tudi nismo pristopili k pričetku del kakor je bilo načrtovano. Obseg programov dogovorjenih s Pogodbo 2010 je bil praktično v vseh dejavnostih dosežen oziroma presežen. Izjema je zobozdravstvo za odrasle, ker je bil pogodbeno dogovorjen obseg storitev realiziran v višini 90,60 %. Razlog je v odhodu na porodniški dopust zobozdravnice za odrasle, nadomestilo smo dobili šele v drugi polovici leta 2010. Ker gre za mlado zobozdravnico brez delovnih izkušen tudi obseg opravljenih storitev ni v takem obsegu kot to nalagajo standardi ZZZS. 10. Ocena učinkov poslovanja na druga področja Status zdravstvenih domov je urejen z Zakonom o zavodih (Ur.l. RS št. 12/91 in nadaljnje spremembe). V 1. Členu navedenega zakona so zavodi opredeljeni kot organizacije, ki se med drugim ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti zdravstva, katere cilj ni pridobivanje dobička. Podrobneje ureja delovanje zdravstvenih zavodov Zakon o zdravstveni dejavnosti, usmeritve njegovega delovanja pa določata Nacionalni program zdravstvenega varstva RS in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Izvajanje zdravstvene dejavnosti v zdravstvenih domovih je tudi v svetovnem merilu primer uspešnega vzorca izvajanja zdravstvene dejavnosti in organizacijske povezanosti vseh nosilcev javne zdravstvene službe na primarni ravni. Zdravstveni dom mora zato tudi v prihodnje ostati osrednji izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Zdravstveni domovi morajo tudi ohraniti vsebino dela, ki jim jo nalaga Zakon o zdravstveni dejavnosti v 9. Členu v takem obsegu, ki omogoča uspešno poslovanje. Zdravstveni dom Ivančna Gorica je danes neprofitni javni zavod, vključen v javno zdravstveno mrežo, ki izvaja storitve osnovnega zdravstvenega varstva tako s preventivnega kot kurativnega področja. Uporabnike naših storitev usmerjamo na pot, ki vodi do zdravega, zadovoljnega in zmeraj daljšega življenja posameznika. Zavod zagotavlja izvajanje zdravstvenega varstva na primarni ravni vsem prebivalcem na območju Občine Ivančna Gorica to je 12 krajevnih skupnosti, 227 km2 ozemlja. Število 33
prebivalcev na tem področju je cca. 15.810. Omogoča celovitost in dostopnost, je nosilec nekaterih dejavnosti (nujna medicinska pomoč), ki morajo biti organizirane v javnih zavodih ter zagotavlja kakovostno koordinacijo vseh interesov in nalog z enim samim ciljem, zagotoviti kakovostno in učinkovito zdravstveno varstvo vseh občanov. Prednosti Zdravstvenega doma Ivančna Gorica: je uveljavljena in preizkušena oblika delovanja in izvajanja dejavnosti zdravstvenega varstva na primarni ravni; na enem mestu nudi vsem dostopno in organizacijsko ter strokovno vodeno izvajanje zdravstvene dejavnosti; zagotavlja enako dostopnost za vse zavarovance oz. socialne skupine in predstavlja uravnoteženost zdravstvene ravni z zdravstvenimi potrebami, zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo, javnost ima nadzor in vpliv na delo in poslovanje zavoda (lastništvo občine, sodelovanje v organih zavoda, soglasje k imenovanju direktorja, letno poročanje ustanovitelju, ) je nosilec obrambnih priprav, izvaja dežurstva na javnih prireditvah, nudi zaposlitev 57-tim zaposlenim, itd. Izvajanje storitev zdravstvenega varstva je organizirano v naslednjih enotah: Zdravstveni dom Ivančna Gorica Zdravstvena postaja Zagradec OŠ Ferdo vesel Šentvid pri Stični zobna ambulanta za šolarje Srednja šola Josip Jurčič Ivančna Gorica zobna ambulanta za šolarje Zavod in okolje: 1. družbeno-politični pomen: javni zdravstveni zavod je zelo pomemben dejavnik obstoja in razvoja. 2. Demografski premiki s staranjem prebivalstva: povečuje se obseg potreb po zdravstvenih storitvah starejšega dela prebivalstva. 3. Povečana stopnja informiranosti: prinaša večjo skrb za lastno zdravje, v okviru katerega se v našem zavodu izvajamo različne zdravstvene aktivnosti (predavanja, ). 4. Spremembe v financiranju zdravstvenega sistema: vplivajo na spremembe prihodka in finančnega rezultata. 34