Zavod Republike Slovenije za šolstvo Razvoj predmetnih področij Program izobraževanj za gimnazijske učitelje splošnih predmetov Celje, avgust 2013 Preučevanje hidrogeografskih značilnosti na primeru visokih voda dr. Peter Frantar p.frantar@gmail.com Komisija za hidrogeografijo, Zveza geografov Slovenije Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 1 Hidrogeografija Hidrologija Od podatkov prek analiz do ukrepanja Ukrepi Republike Slovenije Visoke vode 2 1
Voda Kaj je voda Kje je voda Kdo potrebuje vodo Naravni vodni krog Umetni vodni krog Hidrologija in druge stroke Kje si danes pil vodo? 3 Hidrogeografija - UN za dijake hidrogeografski inventar: reke, jezera, morja, mokrišča, hidrološki pojavi ključne kemijski in fizikalne lastnosti voda hidrosfera, kroženje vode valovanje in plimovanje spoznajo porečje in njegove elemente, jih vrednotijo z okoljskega vidika in pomena za človeka ugotavljajo odnose med pojavi oskrbovanja z vodo v različnih pokrajinah, celinah podtalnica, vodna zajetja voda v industriji, hidroelektrarne turizem, kopalne vode kakovost tekočih voda dodati: KEMIJSKO IN EKOLOŠKO STANJE REK, EKSTREMNI HIDROLOŠKI POJAVI, KLIMATSKE SPREMEMBE 4 2
Meritve Analize Napovedi Hidrologija Hidrološki monitoring in merilna mreža Obveščanje mano - špansko: roka Mano reka v zahodni Afriki 5 Najstarejše vodomerne postaje na Slovenskem Hasberg na Unici (podatki od 1926) Litija na Savi (podatki od 1895) Nazarje na Savinji (podatki od 1926) Vrhnika na Ljubljanici (podatki od 1926) 6 3
Arhivsko gradivo 7 Sodobne vodomerne postaje 8 4
Hidrološki monitoring površinskih voda 187 merilnih mest na rekah, jezerih in morju 9 Odnos vodostaj - pretok Q = f (H) Q = ah3 + bh2 + ch + d V.P. Litija 700 650 600 ekstrapolacija zgornjega dela krivulje 550 Vodostaj (cm) 500 450 400 Pretočna krivulja 350 meritve - klasično hidrometrično krilo 300 meritve - ADMP Segmenti PK št. 47: 250 Zacetni H 86 160 300 200 150 100 a -0.00012102 2.0499E-05 5.0591E-06 50 b 0.0539845-0.008348-0.0018502 c -6.16816 3.09559 3.48105 d 242.295-223.923-507.7 Veljavnost: 0 01.01.2006-07.01.2009 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 Pretok (m3 /s) 10 5
Spremljanje in napovedovanje parametrov morja - mareografska postaja Koper - boja Vida v Piranskem zalivu - analitična in prognostična modelska orodja (tokovanje morja, valovanje,..) Vzpostavitev on-line monitoringa površinskih tokov v Tržaškem zalivu, v skupnem sistemu HF anten z OGS v Italiji http://poseidon.ogs.trieste.it/codar/rttosca.html 11 Hidrološki monitoring podzemnih voda 138 merilnih mest na aluvialnih vodonosnikih 16 vodomernih postaj na izvirih 12 6
Kakovost podzemnih voda 13 Od podatkov do analiz izračun osnovnih hidroloških karakteristik - obdobne statistike, povratne dobe,.., vodna bilanca, ocene količinskega stanja, analize trendov in sprememb hidroloških režimov, hidrološke študije, analize ekstremnih dogodkov, podpora upravljanju z vodami podpora prostorskemu načrtovanju: direktive, uredbe in pravilniki s področja voda - uredba o Qes,. 14 7
Karta odtoka (1971-2000) V Sloveniji se količine površinskih voda zmanjšujejo. 15 Podnebne spremembe Statistično značilni trendi v letni količini padavin (obdobje 1971-2000) Sprememba temperature zraka na desetletje ( C/10 let) v obdobju 1950-2010) zima pomlad poletje jesen leto LJUBLJANA 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4 CELJE 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4 MURSKA SOBOTA 0,3 0,3 0,4 0,1 0,3 NOVO MESTO 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4 POSTOJNA 0,2 0,3 0,4 0,1 0,2 BILJE - 0,3 0,5 0,3 0,3 RATEČE 0,2 0,3 0,4-0,2 100 80 60 40 20 Zmanjševanje števila dni s pojavom ledu na Bohinjskem jezeru kot posledica podnebnih sprememb. 0 1918/19 1920/21 1922/23 1924/25 1926/27 1928/29 1930/31 1932/33 1934/35 1936/37 1938/39 1940/41 1942/43 1944/45 1946/47 1948/49 1950/51 1952/53 1954/55 1956/57 1958/59 1960/61 1962/63 1964/65 1966/67 1968/69 1970/71 1972/73 1974/75 1976/77 1978/79 1980/81 1982/83 1984/85 1986/87 1988/89 1990/91 1992/93 1994/95 1996/97 1998/99 2000/01 2002/03 2004/05 2006/07 2008/09 Št.dni z ledom / N of days w ith ice 5 letna drseča sredina / 5 year mov. average 15 letna drseča sredina / 15 year moving average Linearni trend / Linear trendline 16 8
Vpliv podnebnih sprememb na vodne količine 60 Sava, v.p. Litija: srednji in mali letni pretoki 40 Odstopanje pretoka (%) 20 0-20 1895 1900 1905 1910 1915 1920 1925 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Upadanje vodnih količin - ni povsod enako! -40-60 odst. Qs odst. Qnp 10-letno drseče popvprečje (odst. Qs) 10-letno drseče popvprečje (odst. Qnp) 100 Sava, v.p. Litija: letni visokovodne konice 80 60 Odstopanje pretoka (%) 40 20 0-20 -40 1895 1900 1905 1910 1915 1920 1925 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010-60 -80 odst. Qvk 10-letno drseče popvprečje (odst. Qvk) 17 Vpliv podnebnih sprememb na vodni režim Zmanjševanje števila pretočnih režimov 8 5 pretočni režimi 1961 19901990 pretočni režimi 1971 2000 alpski snežni režim alpski visokogorski snežno-dežni režim alpski sredogorski snežno-dežni režim alpski dežno-snežni režim dinarsko-alpski alpski dežno-snežni režim dinarski dežno-snežni režim panonski dežno-snežni režim sredozemski dežni režim alpski snežno-dežni režim alpski dežno-snežni režim dinarski dežno-snežni režim panonski dežno-snežni režim sredozemski dežni režim 18 9
Savinja - Laško 2,00 1,80 1,60 1,40 1,20 1,00 0,80 0,60 0,40 0,20 0,00 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC pk7100 pk7180 pk8190 pk9100 Pretočni režimi 2001-2010 20 10
Pretočni režimi rek Savinja, Voglajna, Hudinja 21 Temperaturni režimi spremembe v prostoru 1975-1990 1991-2005 22 11
Temperaturni režimi Sprememba temperature rek v posameznem režimu v obdobju 1991 2005 v primerjavi z obdobjem 1976 1990. povprečna letna letno nihanje minimalno povprečje alpski +0,9 +0,2 +1,7 +1,2 predalpski +0,7 +0,5 +0,5 +0,9 sredozemski +1,1 +0,3 +0,7 +1,9 panonski +1,3 +1,0 +0,7 +1,7 maksimalno povprečje 23 Načrt upravljanja voda Kaj je načrt upravljanja voda? Načrt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda in s katerim bomo dosegli, da bodo vode do opredeljenega leta v Republiki Sloveniji v dobrem stanju. Načrti se sprejemajo za šestletna obdobja. V Sloveniji smo s prvim načrtom začeli za obdobje 2009 do 2015. Načrt upravljanja voda povezuje okoljske cilje, družbena vprašanja in gospodarske dejavnike z vsemi vrstami vodnih teles, rek in jezer, rečnih ustij in drugih somornic, obalnih morij in podzemnih voda. MKO http://www.skrbimozavode.si/ Načrt upravljanja voda 2009-2015 Zakoni: Zakon o vodah Zakon o varstvu okolja Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, poglavje 4.3.1. Nacionalni program upravljanja z vodami 24 12
NUV Temeljni ukrepi urejanja Ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda (U4) Ocena in zmanjšanje poplavne ogroženosti Opozorilna karta poplav v NUV: http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocj a/okolje/pdf/vode/nuv/54_poplavna_obmocja_opozorilna_karta_popl av.jpg Upoštevanje in izvajanje NUV zakonodaja in načrtovanje, DPN in OPN http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanj a_voda_za_vodni_obmocji_donave_in_jadranskega_morja_2009_2 015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/ seznam http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtp v&ukrep=temeljni 25 Prostorsko načrtovanje Prostorsko načrtovanje je sestavni del urejanja prostora. Omogoča skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Država je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev prostorskega razvoja države, določanje izhodišč in usmeritev za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh, načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena in za izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin. Občina je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena. http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/ 26 13
VVO poplave pristanišča in plovne poti zavarovana obm. 27 ekološko stanje 28 14
prihodnji infra. objekti 29 Vodna oskrba v Sloveniji Vodarna Kleče v Ljubljani 2% 4% površinske vode bogatenje podtalnice podzemne vode Skupaj letno načrpamo 870 milijonov m 3 vode za javni vodo oskrbni sistem. 94% 30 15
MKO Eionet EIONET-SI je informacijsko in komunikacijsko omrežje za poročanje o okolju, vzpostavljeno po zgledu Evropske agencije za okolje in je del omrežja EIONET. Omogoča zbiranje podatkov o okolju na ravni države in posredovanje le teh v podporo političnim odločitvam ter slovenski in evropski javnosti. EIONET (European Environment Information and Observation Network) je vzpostavila Evropska agencija za okolje (EEA) z namenom zagotavljanja primerljivih okoljskih podatkov in informacij Evropski komisiji in javnosti. http://nfp-si.eionet.europa.eu/eionet-si/html_page1084790938 Viri podatkov o vodah http://nfp-si.eionet.europa.eu:8980/public/irc/eionet- circle/javna/library?l=/sodelovanje_organizacija/viri_podatkov_voda h&vm=detailed&sb=title 31 Vodni datumi 2. februar: Svetovni dan mokrišč 22. marec: Svetovni dan voda 23. marec: Svetovni meteorološki dan 22. april: Dan zemlje 22. maj: Dan biotske raznovrstnosti 24. maj: Evropski dan parkov 1. junij: Dan Save 5. junij: Svetovni dan okolja 29. junij: Dan Donave Zadnja nedelja v juliju: Mednarodni dan barij 25. september: Dan sredozemske obale 4. oktober: Svetovni dan varstva živali 15. oktober: Dan Soče 32 16
Poplava visoka voda Poplave so naravni pojav in človek bi moral svoje življenje prilagajati temu pojavu. Poplave lahko predvidimo in se nanje pripravimo, ne moremo pa jih preprečiti. Storiti moramo vse, da se izognemo še hujšemu poplavljanju zaradi človekovih posegov v prostor in da zmanjšamo ogroženost ljudi in premoženja. 33 Poplava Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo. Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih nižinskih predelih in neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal. Vzroki poplav: močne padavine, taljenje snega in ledu, dvig podtalnice, plimovanje, nevihte, orkani, monsun, cunami; zajezitve in porušitve Glede na območja pojavljanja v Sloveniji ločimo: hudourniške poplave, nižinske poplave, poplave na kraških poljih, morske poplave. Ljubljana Vič, 2010 34 17
Ukrepi za varstvo pred poplavami - posredni ali neposredni ukrepi: - pogozdovanje - obalni zidovi ali nasipi - zadrževalniki - poplavne zapornice - upravljanje z vodami in prostorom http://wodumedia.com/venice-underwater/a-man-walks-on-a-flooded-quay-of-venice-on-december-1-2008-andrea-pattaroafp-photoafpgetty-images/ http://www.i-italy.org/node/11150 35 Oosterscheldekering, največji jez v okviru sistema Delta Works na Nizozemskem Kanaliziran vodotok 36 18
Poplave ob monsunskem deževju August 3, 2013 Afghanistan Heavy rains swept across eastern Afghanistan, leveling homes and killing at least 58 people in five provinces, while an estimated 30 others remain missing. People were killed in a remote and mountainous area. Flash floods are common in those provinces and all are fed by rivers that eventually intersect in Nangarhar Rains quickly can weaken the structures of the mud-walled homes that dot the countryside in Afghanistan, causing the buildings to collapse during heavy downpours. In neighboring Pakistan on Saturday, the same storm system brought heavy rains that caused more than 100 homes to collapse and killing at least 14 people. China Flood Update: More than 200 Dead or Missing (20/8/2013) 37 Poplave - Svet Evropa: največja: Srednja in V Evropa 1985, 700.000 km 2 bližnja katastrofalna Longarone 1963, 1450 žrtev, preliv na jezu -geološke mega-poplave so praviloma posledica nemeteoroloških dejavnikov lokacija čas Qvk v m3/s vzrok Altaj, Rusija pozni pleistocen 18.000.000 porušitev ledenega jezu Missoula, SZ ZDA pozni pleistocen 17.000.000 porušitev ledenega jezu Jökulsa, Islandija zgodnji holocen 700,000 podledeniški izbruh vulkana reka Ind, Pakistan 1841 540,000 porušitev zemelj jezu (Qs: 2.500) reka Amazonka, Brazilija 1953 370,000 dež (Qs: 176.000) reka Lena, Rusija 1967 190,000 ice-jam jam,, taljenje snega (Qs: 16.700) reka Jangce, Kitajska 1870 110,000 dež (Qs: 28.500) Russlov fjord 1986 105,000 porušitev ledenega jezu -eno poplavno najbolj ogroženih območij je JV Azija Geografski obzornik 2008: Frantar, Poplave http://zgs.zrc-sazu.si/portals/8/geografski_obzornik/go_2008_3.pdf http://zgs.zrc-sazu.si/portals/8/geografski_obzornik/go_2008_4.pdf UJMA vsakoletni članek o poplavah 38 19
Svetovne katastrofalne poplave Smrtne žrtve Vzrok Območje Datum več kot 100.000 poplava na dan sv. Feliksa, plimni val Nizozemska 1530 900.000 2.000.000 poplava Rumene reke (Huang He) Kitajska 1887 100.000 poplava reke Jangce (Chang Jiang) Kitajska 1911 2.500.000 poplave reke Jangce (Chang Jiang) v 3.700.000 [31] osrednji Kitajski Kitajska 1931 145.000 poplava reke Jangce (Chang Jiang) Kitajska 1935 500.000 700.000 poplava reke Rumene reke (Huang He) Kitajska 1938 100.000 poplava v delti Rdeče reke Severni Vietnam 1971 231.000 zrušitev dveh jezov hidroelektrarn Banqiao in Shimantan, posledica tajfuna Nina, je povzročilo približno 86.000 smrtnih žrtev zaradi poplav in še 145.000 umrlih zaradi posledic bolezni Kitajska 1975 230.000 cunami v Indijskem oceanu Indonezija 2004 39 Poplave zaradi podnebnih sprememb? izpostavljeno: dvig morske gladine Najbolj ogrožena mesta in stroški na leto do 2050 (dvig 20-50 cm): - Guangzhou (13 mrd. ) http://goo.gl/maps/0bjki - Mumbai - Miami, NY, Boston http://www.nature.com/nclimate/journal/vaop/ncurrent/full/nclimate1979.html http://www.dradio.de/aktuell/2220923/ 40 20
Poplave Donave in Labe junij 2013 Konec maja in v začetku junija je po dolgotrajnem ciklonalnem vremenu fronta na severno stran Alp prinesla obilo dežja. Marsikje je padla dvomesečna količina padavin. Prizadete so bile vse države od Švice, Nemčije, Avstrije do Češke in Poljske. Izpostavljeno: Donava Mesto Passau na sotočju Inn/Donava/Ilz. Največ je prispeval Inn - Inna je bilo okrog 7000 m3/s, Donave okrog 2500 m3/s, 4.6. je bil presežen zgodovinski vodostaj iz leta 1501. Dolvodne poplave Dunaj, Slovaška, Madžarska, Srbija,... Vrh poplavnega vala doseže delto 29/6, vendar je v Romuniji val že popolnoma zravnan... Laba Poplavljena je bila Praga, Dresden je dosegel višek 6.6. Sledile so poplave dolvodno v mestih Magdeburg, kjer je bil rekordni vodostaj presežen za 80 cm! Poplavni val je v Magdeburgu dolg 40 km. Vrh poplavnega vala doseže Hamburg 12. junija. Poleg omenjenih rek so poplavljali tudi pritoki! 41 Poplave Donave in Labe junij 2013 42 21
Poplave Donave in Labe junij 2013 3 dan 43 leto 1550, 1672 Celje in okolica Poplave Slovenija glavne poplavne reke, poplavljena območja in poplavljena mesta 1851 Drava v Dravski dolini ter na Dravskem polju, Notranjska, Maribor, Ptuj nov. 1901 maj 1910 nov. 1923 nov. 1925 avg. 1926 avg. 1933 jun. 1954 jul. 1972 nov. 1990 Idrijca, Sava Bohinjka, Krka in Savinja s pritoki, Ljubljanica na Barju,Celje Štajerska Soča, Sava, Savinja, Krka Voglajna, Savinja, Drava, Mura, Celje, Maribor, M. Sobota, Ljutomer Voglajna in Savinja, Drava, Mislinja, potoki s Pohorja in Kozjanskega, Gradaščica, Sora, Idrijsko, Celje, Ljubljana Spodnja Krka, spodnja Sava, Ljubljansko Barje, Notranjska,,Celjska kotlina Krško, Celje Ledava, Ščavnica, Pomurje, Murska Sobota Sora, Kamniška Bistrica, Savinja s pritoki, srednja in spodnja Sava s pritoki, Celje nov. 1998 nov. 2000 avg. 2005 sep. 2007 sep. 2010 nov. 2012 Soča, Sora, pritoki Kamniške Bistrice, Savinja, Krka, Dravinja, Drava, ves zahodni in severni del Slovenije, Železniki, Celje, Laško dolgotrajne visoke vode v vsej Sloveniji Mura, Sava, jugovzhodna in vzhodna Slovenija, Posavje Selška Sora, Pšata in Savinja s pritoki, Spodnja Savinjska dolina, Železniki, Ljubljanica, Krka, Savinja, Sora, Dragonja, Kolpa Drava Geografski obzornik 2008: Frantar, Poplave http://zgs.zrc-sazu.si/portals/8/geografski_obzornik/go_2008_3.pdf http://zgs.zrc-sazu.si/portals/8/geografski_obzornik/go_2008_4.pdf http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/nns2008-zbornik.pdf - str. 54 44 22
Savinja 2007 Savinja v. p. Laško 1600 0 1400 5 1200 pretok [m3/s] 1000 800 600 10 15 20 padavine [mm] 400 200 25 0 30 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007 Celje-padavine hidrogram vqvk sqs 45 Ozaveščanje javnosti o sobivanju s poplavami 46 23
Od analiz do napovedovanja regresijski modeli propagacija konceptualni modeli (HEC-1,HBV, MIKE11) EFAS (European Flood Forecast System) http://www.efas.eu/ Q [m 3 /s] 1200 V = 13.696x IV = 5E-05x 3 + 0.0219x 2 + 7.678x - 29.504 1000 III = 0.0001x 3-0.0014x 2 + 6.5357x - 68.851 II = 0.0003x 3-0.0329x 2 + 6.1372x - 120.87 I = 0.0003x 3-0.0425x 2 + 4.9128x - 159.34 800 600 400 Kolpa Radenci c=1 V IV III II I 200 0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 Bruto padavine [mm] Pneto (Q0<17m3/s) Pneto (17m3/<Q0<53m3/s) Pneto (53m3/s<Q0<160m3/s) Pneto (160m3/s<Q0) stanje prognoza 47 Sistem za napovedovanje hidroloških razmer 48 24
Opozarjanje in obveščanje v času izrednih dogodkov Stopnja vremenske ogroženosti po kriterijih Meteoalarm HIDROALARM 49 Pomembno je ozaveščanje o nevarnosti poplav Akcija Moč voda nameščanje opozorilnih tablic 50 25
Poplavna direktiva Določitev območij pomembnega vpliva poplav V letu 2007 na EU nivoju usklajena in sprejeta poplavna direktiva, ki predstavlja dokument, s katerim se znotraj Evropske skupnosti postavlja skupen okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. Poplavna direktiva je že prenesena v slovenski pravni red z naslednjimi predpisi: - Zakon o vodah iz leta 2008 (Uradni list RS, št. 57/08), - Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07), - Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 v nadaljevanju: poplavna uredba) - Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Uradni list RS, št. 07/10). RS je določila območja pomembnega vpliva poplav. Za ta območja pomembnega vpliva poplav bodo do konca leta 2013 pripravljene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, s katerimi bomo podrobneje analizirali in ovrednotili dejansko poplavno nevarnost in ogroženost na teh območjih. Do konca leta 2015 pa bodo za reševanje poplavne ogroženosti na teh območjih pripravljeni načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti. 51 Izvajanje poplavne direktive Poplavna direktiva od vseh držav članic na območju EU zahteva, da se razmišljanje v smislu ukrepanja na tem področju premakne od zagotavljanja poplavne varnosti v smer proti zavedanju, da poplave so in bodo naravni pojav, ki se ga ne da preprečiti, da pa jih je do določene mere možno obvladati in se nanje tudi čim bolj učinkovito pripraviti. Uspešno delovanje v tej smeri ne vključuje samo izvajanja gradbenih ukrepov kot so gradnja protipoplavnih ureditev oz. objektov, temveč tam, kjer je to mogoče, tudi izvajanje predvsem ti. negradbenih ukrepov, med katere sodi aktivno spodbujanje ogroženih, da svoje premoženje individualno zavarujejo tudi za te primere nevarnosti ali pa tudi bolj aktivno varovanje razlivnih površin voda in omejevanje vnosa dodatnega škodnega potenciala na poplavna območja v procesih prostorskega načrtovanja, umeščanja objektov v prostor in graditve objektov. Na območjih pomembnega vpliva poplav bo v prihodnje vezanih čim več aktivnosti in odločitev v sistemu načrtovanja in izvajanja upravljanja z vodami. 52 26
Območja pomembnega vpliva poplav 53 Naraščanje števila izrednih hidroloških dogodkov Obsežnejše poplave Leta z obsežnejšimi poplavami v Sloveniji 1923 1926 1929 1932 1935 1938 1941 1944 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 Ko pretoki rek presežejo opozorilne poplavne vrednosti: v povprečju 49 VV primerov / leto Število in trend pojavov visokih voda na slovenskih rekah Toča, močan veter, suše in poplave povzročijo 70 % škode vseh elementarnih nesreč. Poplave povzročijo izjemno visok delež celotne škode - v svetu približno tretjino. Število visokovodnih primerov 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 54 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 27
Poplave 18. septembra 2007: Sora, Savinja 55 Savinja / Krka 1600 1400 1200 1000 pretok v m3/s 800 600 400 200 0 4.11.1998 0:00 5.11.1998 0:00 6.11.1998 0:00 7.11.1998 0:00 8.11.1998 0:00 9.11.1998 0:00 10.11.1998 0:00 11.11.1998 0:00 čas Savinja Veliko Širje Krka Podbočje Krka sred. obd. Krka obd max (1948) Savinja sr.obd. Savinja obd max (1990) 56 28
Uporaba novih virov pri preučevanju poplav - primer Drava 2012 57 Poplave Drave Youtube, GE, fotografije https://www.youtube.com/watch?nr=1 &v=tuqqhraf1ie&feature=endscreen 58 29
Poplave Drave Zemljevidi in posnetki kot viri za analizo 59 Poplave Drave Zemljevidi in posnetki kot viri za analizo 60 30
Poplave Drave http://www.arso.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/poplave%205.%20-%206.%20november%202012.pdf 61 Vodomerne postaje v bližini Celja 62 31
Značilni pretoki SIF VP 81-10 Qnk Qnp Qs Qvp Qvk n 2,84 3,07 6140 Savinja Celje s 5,40 5,77 16,0 152 206 316 515 30,0 v 8,98 9,49 40,4 779 1208 n 0,10 0,11 6720 Voglajna Celje s 0,26 0,28 6790 Hudinja Škofja vas s 0,39 0,46 1,46 15,1 22,1 43,7 58,8 3,20 v 0,58 0,58 4,37 94,6 118 n 0,07 0,88 8,68 19,7 0,11 29,9 65,6 2,25 v 0,89 0,99 3,38 70,2 173 63 Značilni pretoki reka kraj Qs Sava Čatež 284 Mura G. Radgona 156 Drava Borl 290 Soča Solkan 92 Sava Sr. Mitrovica 1.564 Donava Pančevo 5.321 Donava Silistra 6.157 pred delto Ren Rees 2.258 S Nemčija Nil Asuan 2.757 Bramaputra Bahadurabad 21.880 Yangtze Datong 28.535 Lena Stolb 15.354 ob izlivu Mississippi Simmesport 17.880 pred delto Amazonka Obidos 175.988 Amazonija 64 32
Vodomerne postaje v bližini Celja 65 Ocena pretoka vodostaj na vodomerni postaji pretočna krivulja primer za VP 6140 Celje Savinja 66 33
Poplavna območja in poplavni dogodki 67 Poplavna območja 68 34
Obseg poplav 2007 http://gis.arso.gov.si/atlasokolja 69 Obseg poplav 1998 http://gis.arso.gov.si/atlasokolja 70 35
Vodna zajetja v okolici Celja 71 Srednji letni pretoki na Savinji v Celju (6140) 70 45 40 60 35 50 30 40 25 20 30 15 20 10 10 5 0 0 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 2002 2004 2006 2008 2010 72 36
Najmanjši letni pretoki (Qnp) na Savinji v Celju (6140) 1400 12 1200 10 1000 8 800 6 600 4 400 2 200 0 0 1973 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1994 1995 1995 1996 2002 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2004 2006 2008 2010 73 Najvišji letni pretoki na Savinji v Celju (6140) 1400 1400 1200 1200 1000 1000 800 600 600 400 400 200 200 0 0 1973 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 2002 2004 2006 2008 2009 2010 2010 2011 74 37
Prerez profila 20/3/2013 Izvajanje meritev 76 38
Kako naprej, kaj narediti, kako ukrepati? Sodobna družba je kljub napredni tehnologiji zelo ranljiva. Podnebne spremembe bodo vplivale na gospodarstvo, kmetijstvo, energetiko, promet, turizem, zdravstvo. Nujno je prilagajanje podnebnim spremembam. Potrebno je informiranje in ozaveščanje javnosti o podnebnih spremembah, njihovih učinkih ter o načinih, kako jih omiliti. Z namenom zmanjševanja ogroženosti pred vremenskimi ujmami in škodljivim delovanjem voda razvijamo sistem zgodnjega opozarjanja na izjemne dogodke. Bodi aktiven. Bodi pripravljen. Upoštevaj zakonitosti narave. Sporoči poplavo. 77 Zaščita pred poplavo Zavedati se moramo, da popolne zaščite pred vodno ujmo ni. Poplave so naravni pojav in človek bi moral svoje življenje prilagajati temu pojavu. Poplave lahko predvidimo in se nanje pripravimo, ne moremo pa jih preprečiti. Storiti moramo vse, da se izognemo še hujšemu poplavljanju zaradi človekovih posegov v prostor in da zmanjšamo ogroženost ljudi in premoženja. Prebivalstvo se mora zavedati možnih in dejanskih nevarnosti ter sprejemati preventivne ukrepe. 78 39
priprava in zavarovanje pred nevarnostmi ter posledicami poplav kaj lahko storim sam bohinj 2007 železniki 2007 sporoči poplavo geopedija http://www.geopedia.si/lite.jsp#t3613_x557340_y1 49476_s14_b4 79 DELEŽNIKI Država Občine Izvajalci gospodarskih javnih služb Gospodarske družbe Izobraževalne in raziskovalne organizacije Strokovne zbornice in združenja Civilne iniciative 80 40
ZMANJŠANJE TVEGANJA: z verifikacijo cilja zagotavljanja vodnih količin v NUV, ki so neposredno povezani s cilji iz OP oskrbe s pitno vodo (Pomurje, Obala in Kras), z obsežnim in pravočasnim sektorskim ter medsektorskim usklajevanjem (komunikacijski načrt, dostop do informacij NUV), z integriranjem izvajanja programov in javnih služb na regijski ravni in z izpolnjevanjem pričakovanj in priložnosti za sodelovanje. 81 OKVIRNI ČASOVNI POTEK NUV Aktivnost Rok Delovni programi in urnik izvajanja nalog za pripravo NUV 2015 Sep. 2013 2021 Pregled in posodobitev analiz (strokovne osnove NUV in PU NUV) dec 2013 - Pregled in posodobitev analiz značilnosti vodnih območji -Pregledov vplivov človekovega delovanja na okolje - izvedba analize obremenitev in vplivov - Ekonomske analiza rabe vode Pregled in objava pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih dec. 2013 območjih Objava stanja voda Jun. 2014 Priprava osnutek NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART) 22.12.2014 -Medresorsko usklajevanje -Začetek 6 mesečnega posvetovanja z javnostjo Sprejem in objava NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART) 22.12.2015 82 41
83 Zaključek Meritve v svetu in v Sloveniji kažejo, da se ozračje pri tleh segreva, kar vpliva na spremembe v vodnem ciklu. Trend podnebnih sprememb s posledicami se bo nadaljeval v prihodnosti. Nedvomno je gospodarska škoda, ki jo povodni povzročajo v zadnjem času, večja kot v preteklosti, saj se je urbanizacija zlasti na poplavnih območjih v zadnjih desetletjih močno povečala. Vsak posameznik se mora kljub vsemu zavedati, da je poplava naravni pojav, ki ga lahko predvidimo in pred njim zaščitimo sebe in druge. 84 42
Sporoči poplavo http://www.geopedia.si/lite.jsp#t3613_x557340_y149476_s14_b4 85 Zaključki Visoke vode so naravni pojav Opazovanje in poznavanje pokrajine Dobro in premišljeno načrtovanje, upravljanje Aktivno vključevanje Sporoči poplavo, NUV 86 43
Predlogi komisije internet ponuja nešteto novih informacij sporoči poplavo baza poplav seminarske naloge v primeru vprašanj ali pomoči se lahko obrnete na člane komisije direktno, preko emaila ali pa preko ZRSŠ. p.frantar@gmail.com 87 KHG - Komisija za hidrogeografijo http://zgs.zrc-sazu.si/sl- si/zveza/organizveze/komisijazahidrogeografijo.aspx ARSO Agencija RS za okolje http://www.arso.gov.si/ MKO Ministrsvo za kmetijstvo in okolje http://www.mko.gov.si/ ZRSŠ - Zavod Republike Slovenije za šolstvo http://www.zrss.si/ - geolista - 88/88* 44
voda je življenje 89 hvala 90 45