ZELNATE RASTLINE OŠ GORENJA VAS RAZREDNA STOPNJA JANA OBLAK, učiteljica razrednega pouka na OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, v sodelovanju z ga. Alenko Petrinjak 1
ZELNATE RASTLINE V OKOLICI ŠOLE (Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas razredna stopnja) 1. UVOD Ko sem jeseni 2012 razmišljala, kako bi lahko popestrila pouk pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu, sem naletela na projekt SiiT. Ko sem se seznanila s projektom, sem bila v trenutku odločena, da projekt tudi izpeljem. Še toliko bolj, ker smo vaška šola, obdana s travniki in v bližini gozda. Po posvetu z ga. Krašna in v nadaljevanju z ga. Petrinjak sem se odločila za raziskovanje bližnjega travnika (in delno gozdnega roba). Četudi so bili učenci tretješolci, stari komaj osem let, smo se dela lotili resno. Sama sem se pomladi 2013 udeležila izobraževanja učiteljev naravoslovja in biologije na Biotehniški fakulteti, kjer sem se seznanila z različnimi interaktivnimi določevalnimi ključi. Po predhodnem ogledu bližnjega travnika nam je ga. Alenka P. je pripravila določevalni ključ za 40 rastlin, nam priskrbela pametne telefone in se tudi udeležila terenskega dela naravoslovnega dneva, ki smo izpeljali 22. maja 2013. Ker že vrsto let vodim interesno dejavnost»raziskujem svet«, ki jo obiskujejo učenci od 3. do 5. razreda, sem se v letošnjem šolskem letu odločila, da pridobljeno znanje in izkušnje uporabim še pri krožku. Raziskovanje šolske okolice in rastlin vsekakor sodi v okvir krožka, za učence pa je pouk v naravi tako ali tako še posebej zanimiv. Delavnico s določevalnimi ključi, tokrat v tiskani obliki, smo izvedli 16. maja 2014. Z zelo prilagojenim ključem pa sem letošnjo pomlad preizkusila tudi prvošolce, s čimer sem jih predvsem usmerila k pozornemu opazovanju rastlin. Veliko sprehodov v naravo in natančno opazovanje rastlin ter na podlagi opazovanja konkretne rastline izbiranje med dvema možnostma. Tako smo skupaj»korakali od križišča do križišča«in»prispeli na cilj«- našli ime za rastlino. Besedišče je bilo prilagojeno starostni stopnji in predznanju prvošolcev. Še posebej navdušeni so bili učenci nad izdelavo knjižnih kazalk, ki smo jih izdelali iz prepoznanih in nabranih cvetlic, tako da smo jih posušili, položili na papirnate kartončke in jih plastificirali. 2
1.1. STAROSTNA STOPNJA: 3. razred osnovne šole (8 let); 2012/13... 23 učencev 3. 5. razred osnovne šole (8-10 let); 2013/14...12 učencev 1. razred osnovne šole (6 let); 2013/14.... 26 učencev 1.2. CILJI: Najpomembnejša splošna cilja pri SPO (1. 3. razred) sta razumevanje okolja in razvijanje spoznavnega področja, ki se uresničujeta z aktivnim spoznavanjem okolja. 1.2.1. Operativni cilji pri SPO za 3. razred > Tematski sklop: Živa bitja (Vsebine: Življenjska okolja, Medsebojna odvisnost živih bitij) Korelacija: LUM, SLJ, MAT - poimenujejo značilna okolja (travnik, gozd ) in živa bitja (rastline) v njih, - opišejo, kako ponavljajoče se spremembe (dan-noč, letni časi) vplivajo na živa bitja, - spoznajo, da živa bitja potrebujejo prostor, v katerem lahko živijo, - znajo utemeljiti, zakaj rastline bolj kot druga živa bitja za življenje potrebujejo tudi svetlobo in vodo z rudninskimi snovmi. > Tematski sklop: Okoljska vzgoja (Vsebina: Onesnaževanje okolja) Korelacija: LUM, SLJ - znajo utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo. > Postopki: opazovanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, eksperimentiranje (napovedovanje), ravnanje s podatki, sklepanje, poročanje Postopki niso samostojni, ampak so smiselno vključeni v navedene sklope. Korelacija: MAT, LUM, SLJ, ŠPO - usmerjeno opazujejo, uporabljajo več čutil, - razvrščajo po eni ali dveh spremenljivkah, - razvrščajo živa bitja v skupine po preprostih zunanjih pojavnostih, 3
- primerjajo, urejajo, iščejo povezave, sklepajo, - podatke zapisujejo na različne načine, uporabljajo preproste pripomočke, - postavljajo vprašanja, - svoje delo predstavijo in poročajo. 1.2.2. Operativni cilji pri SPO za 1. razred > Tematski sklop: Živa bitja (Vsebine: Živa in neživa narava, Okolje in živa bitja ) Korelacija: LUM, ŠPO, GUM, SLJ Postopki: opazovanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, napovedovanje, sklepanje, poročanje. Korelacija: ŠPO, MAT, LUM, SLJ - prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja, - znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami, - poimenuje najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju, - spoznajo, kaj potrebujejo sami in kaj druga živa bitja za življenje. 1.2.3. Operativni cilji pri Naravoslovju in tehniki za 4. in 5. razred > Tematski sklop: Razvrščanje živih bitij (Vsebine: Rastline s cvetovi in brez cvetov, Drevesne in grmovne vrste v ožjem okolju) - 4. razred - prepoznajo najpogostejše vrste rastlin v neposrednem okolju, - prepoznajo najpogostejše drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po listih, cvetovih in plodovih), - razložijo zunanjo zgradbo rastlin, - razlikujejo med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov. > Tematski sklop: Prehranjevalne verige in spleti (Vsebine: Vpliv človeka na naravo) - 5. razred - razložiti, zakaj je manjša pestrost življenja na obdelovalnih površinah kot v prosti naravi, - utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi. - napovedati posledice človekovega nenehnega posega v naravno okolje in vrednotiti učinke. Korelacija v 4. in 5. razredu: SLJ, DRU, LUM, MAT Postopki v 4. in 5. razredu: opazovanje, sporočanje, razvrščanje, uvrščanje, merjenje,sklepanje 1.2.4. Drugi cilji 4
- sodelujejo s sošolci (vsi udeleženci), - iščejo podatke o rastlinah v knjigah in na spletu (3.-5. razred), - spoznajo princip dihotomnega določevalnega ključa in ga uporabijo (vsi udeleženci, prvošolci le ustno vodeno), - učenci se zavejo pomena varovanja travnika in odvisnosti narave od človekovega delovanja (vsi), - razlikujejo med gnojenim in negnojenim travnikom - pestrost rastlinskih vrst (3.-5. razred), - rišejo rastline po spominu in ob neposrednem opazovanju (3. razred), - praktično ustvarjajo - izdelajo mini herbarij - za izdelavo knjižnih kazalk (1. razred). 1.3. METODE DELA IN PREDVIDEN POTEK UČNE URE: 1.3.1. TRETJI RAZRED (maj 2013) iskanje podatkov o travniku in travniških rastlinah ter pogostih grmovnicah in drevesih na spletu, v revijah, knjigah doma in v šoli (individualno delo, delo v parih; od začetka maja do delavnice) vsakodnevno jutranje poročanje: 5 min za rastline Kaj novega vem? Učenci poročajo učencem (kadar so imeli učenci pripravljeno gradivo, skoraj vsak dan). Naravoslovni dan > 22. 5. 2013 (5 šolskih ur) 1. in 2. ura: v učilnici - risanje štirih pogostih travniških rastlin (regrat, ripeča zlatica, gozdna jagoda, ivanjščica) po spominu (flomastri, vsak nariše eno rastlino) - ponovitev osnovnih pojmov o zgradbi rastlin; opis značilnosti posameznih rastlinskih delov; razlaga izrazov, ki se pojavljajo v interaktivnem ključu (projekcija, slikovno gradivo) - frontalno 3. in 4. ura delo na terenu - demonstracija delovanja dihotomnega ključa (skupaj določimo prvo rastlino) 5
- učenci se razdelijo v skupine po 2/3 (8 skupin) - učenci v skupinah s pomočjo interaktivnega ključa določajo rastline, ki jih nato prilepijo na razredni plakat, poleg dopišejo ime rastline (preostale rastline naberemo v šopek za v razred) 5. ura: v učilnici - analiza dela (povzetek dela, poročanje skupin, vtisi, ponovitev ob plakatu, kaj imamo v šopku) - risanje rastlin ob neposrednem opazovanju (vsak učenec nariše na drugo polovico lista enako rastlino kot zjutraj, le da s sistematičnim opazovanjem in pridobljenim znanjem - razstava risb in plakata 1.3.2. INTERESNA DEJAVNOST (3.-5. r.)»raziskujem svet«(16. 5. 2014) 1. ura: teoretični uvod, razlaga pomembnih pojmov in izrazov, demonstracija uporabe tiskanega določevalnega ključa 2. ura: delo na terenu učenci v parih raziskujejo bližnji travnik na obrobju gozda in poizkusijo določiti čim več rastlin (izbrano rastlino nalepijo na karton in poleg napišejo njeno ime vsak par izdela svoj plakat), kratka analiza dela 1.3.3. PRVI RAZRED tedenski sprehodi z usmerjenim opazovanjem in poimenovanjem ter razvrščanjem nekaterih najpogostejših rastlin v okolici šole in izdelava knjižnih kazalk (dvakrat ali trikrat tedensko, april- junij; korelacija predvsem s ŠPO) 1.4. MATERIAL: - interaktivni ključ Določevalni ključ za zelnate rastline v okolici OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas - tiskani dihotomni določevalni ključ (Priloga 1) - pametni telefoni in tablični računalniki, - povečevalne lupe, - podatki s spletnih strani, - likovni material, 6
- stroj za plastificiranje - različna literatura (spodaj). 2. OPIS IZVEDBE IN POTEKA AKTIVNOSTI 2.1. V 3. razredu smo izpeljali naravoslovni dan, ki je obsegal 5 šolskih ur. Poleg tega smo se na ta dan pripravljali že prej, ko so učenci že od začetka meseca maja 2013 iskali podatke o travniku in travniških rastlinah in jih predstavljali v razredu. Učenci so mi vnaprej povedali, katero rastlino bodo predstavili in kako (vir) tako sem jih lahko usmerjala, da so predstavljali primerne teme in samo kratke bistvene informacije. Učili so se tudi nastopanja in povzemanja bistva. Večinoma so besedilo podkrepili s slikovnim gradivom. Dopustila sem, da so bistvene stvari predstavili večkrat (sicer bi zmanjkalo snovi ali bi zašli predaleč). Kot že na kratko opisano (zgoraj) je naravoslovni dan potekal po naslednjih korakih: 1. Učenci so dobili navodilo, da na polovico risalnega lista narišejo (s flomastri) določeno travniško rastlino (regrat, ripeča zlatica, gozdna jagoda, ivanjščica). Ker smo se o izbranih rastlinah že pogovarjali in jih že poimenovali (na sprehodih), so učenci te rastline poznali. Navodilo:»Po spominu narišite določeno rastlino. Časa imate pol ure.«2. Ponavljanju in razlagi pojmov (po korakih smo šli skozi terminologijo uporabljeno v tiskanem ključu; pojme sem razložila s slikovnim prikazom s spleta in skiciranjem na tablo; večino pojmov sem razložila že ob jutranjih predstavitvah učencev), ki se pojavljajo v ključu, se je ob koncu druge ure pridružila ga. Alenka Petrinjak, ki je še dodatno opozorila, na kaj morajo biti učenci pozorni. Ob slikovnem gradivu in nekaterih primerih rastlin smo poudarili dele rastlin z razlago funkcij. Podrobneje smo ponovili sestavne dele listov, oblike listov, namestitev listov, listne robove, razporeditev žil, zgradbo cveta, socvetje, obliko stebel 3. Sledilo je delo na bližnjem travniku. Učenci so se razdelili v skupine po 2/3. Skupaj smo preizkusili določevalni ključ na izbrani rastlini, razložili smo funkcije na tabličnih računalnikih oz. pametnih telefonih in učenci so se lahko lotili dela. Obe z ga. Alenko sva učence usmerjali, jim po potrebi nudili oporo ter jih spodbujali. Pazili sva, da niso izbrali kake rastline, ki je ni bilo v ključu. Prepoznane (določene) rastline so učenci nalepili na razredni (skupni) plakat in jim dopisali imena. 4. Po vrnitvi v razred smo analizirali delo. Vsaka skupina je povedala, kako se je pri delu počutila, na kakšne težave so naleteli, koliko rastlin jim je uspelo določiti, kaj jim je bilo všeč itd. Skupaj smo si 7
ogledali plakat in prebrali imena rastlin. Še enkrat smo poimenovali rastline, ki smo jih prinesli v šopku učenci so jih brez pomoči plakata dobro poimenovali. Po kratkem odmoru, so učenci dobili predse rastlino, ki so jo risali že zjutraj (tokrat so bili v skupinah). Ob neposrednem opazovanju so narisali isto rastlino na drugo polovico lista. Tudi tokrat so uporabili flomastre. Učenci so bili že utrujeni, vendar motivirani. Z veliko natančnostjo in brez oklevanja so dopolnili drugo polovico lista. Razlika med risbama je bila očitna. Za zaključek dneva smo naredili razstavo risb in razrednega plakata. 2.2. Pri krožku smo po kratkem uvodu (razlaga izrazov iz ključa, razlaga slikovnega gradiva - delov rastline, princip delovanja ključa) odšli na travnik, kjer so se učenci sami razdelili v skupine po dva, prevzeli tiskane ključe in začeli z raziskovanjem. Po potrebi sem učencem ponovno razložila določene pojme. Učenci so bili zelo motivirani za delo. Četudi so rastlino poznali, sem zahtevala, da preverijo še enkrat po korakih (po ključu). Nisem spodbujala tekmovalnosti, vendar so učenci prav tekmovali med seboj, kateri par bo določil več rastlin, le-te so nato nalepili na podlago in zraven napisali imena. Učence sem usmerjala le toliko, da so izbirali res tiste rastline, ki so bile v ključu. Kar na travniku smo naredili kratko analizo dela, vrnili smo se do šole in obesili plakate. Konkretna delavnica je trajala dve šolski uri, s tem da smo pri krožku že prej nekajkrat govorili tudi o rastlinah, opraševanju, pomenu rastlin, na opazovalnem sprehodu smo ugotovili tudi, zakaj na večkrat košenih travnikih raste manj različnih rastlin kot na gozdnem robu, ki se kosi samo enkrat. 8
2.3. Uvod v raziskovanje travnika z učenci 1. razreda je bila slikanica z naslovom»kakšen čudovit travnik!«, ki smo jo z učenci brali v okviru eko-bralne značke. Čudovita knjiga in krasna iztočnica! Že vse od začetka pomladi smo se s prvošolci redno odpravljali raziskovat bližnjo okolico, še posebej travnik. Najprej smo spoznavali znanilce pomladi (te so učenci poznali že iz vrtca, šopke zvončkov in telohov so prinašali v šolo), jih risali (Travnik spomladi), opisovali, presajali (zvonček), preštevali na sprehodih; nato smo opazovali prve travniške cvetlice še posebej tiste najbolj pisane (Katera cvetlica ti je všeč in zakaj? Čemu so tako lepih barv? Koliko različnih smo našli?). Po principu ustnega dihotomnega ključa, ki je bil prilagojen 6-letnikom, so učenci spoznali regrat, ivanjščico, spominčico, marjetico, črno deteljo, grabljišče, kukavičjo lučko, zvončico, (ripečo) zlatico, pokalico, kalužnico, ranjak, kaduljo, rman, gozdno jagodo in koprivo; skupaj 16 rastlin. V obliki ustnih trditev (vprašanj) ob neposrednem opazovanju rastlin sem učence vodila po korakih do cilja pravega poimenovanja. Za ustno vodenje sem se odločila, ker učenci še niso dobri bralci in običajno potrebujejo dodatno razlago; stopnji razumevanja in predznanju je bilo prilagojeno tudi besedišče. Primer: 1. zeleni listki na steblu so nasprotni (se gledajo) niso nasprotni, 2. so enostavni, preprosti za risanje so zahtevnejše oblike, težji za risanje, 3. zeleni listki na steblu so tu in tam, bolj redki se z vseh strani stiskajo k steblu na istem mestu, kot vretence (kolo, ki se vrti okrog), 4. cvet ima lep barvast venec cvet sploh nima venca, 5. cvet je natlačen na kup v košek cvet ni natlačen na kup, ampak razprt, 6. cvetni venček je kot drobna zvezdica cvetni venec nima oblike zvezdice, 7. venček je vijolične, roza ali modre barve venček je bele ali rjave barve, 8. cvet je dolg in zgleda kot zvonec cvet je majhen, droben in nima oblike zvona, 9. SPOMINČICA (njivska ali gozdna) Težko opredelim čas, ki smo ga s prvošolci namenili raziskovanju travnika, a zagotovo je bilo usmerjenega časa vsaj 20 min tedensko (od konca marca do junija). Nabrane cvetlice smo previdno razprostrli na časopisni papir in jih obtežili s knjigami in zvezki. Prvi teden smo menjali časopisni papir, nato so bile rastline že suhe. Večina je bila uporabnih. Junija smo v okviru likovne umetnosti izdelali lične kazalke za v knjige. Učenci so izbrali kontrastne barvne 9
kartončke in prinesli svojo rastlino, ki smo jo previdno vstavili v folije za plastificiranje ter plastificirali. Na koncu smo z rezalnikom še obrezali kazalke in izdelki so bili gotovi. 3. ZAKLJUČKI IN EVALVACIJA Velika večina učencev je dosegla zgoraj naštete cilje. Doseganje ciljev sem preverila sproti ob izvedbi dejavnosti in kasneje v razgovorih in analizah po končanih dejavnostih ter z likovnimi izdelki. V prvem razredu je največ preverjanja in ocenjevanja znanja praktičnega in ustnega (pri SPO), saj učenci še ne znajo dobro brati in pisati. Moj prvotni namen ni bil, da bi učence naučila veliko novih podatkov (še posebej pri prvošolcih), ampak da bi vzljubili naravo, jo doživljali z vsemi čuti in spoštovali. Šestletniki se učijo skozi igro in to mi je uspelo. Naučili so se več kot sem pričakovala. Dolgoročnost znanja bom zlahka preverila v 2. razredu. Učni načrt pri SPO v 3. razredu je sicer bistveno obsežnejši (učni cilji) kot v prvem razredu, vendar je raziskovanje z dihotomnimi ključi učencem ponudilo predvsem nove postopke, spretnosti in metode dela. Znanje, ki se od tretješolcev zahteva, je bilo v našem primeru nadgrajeno. Preverila sem ga tudi z ustni spraševanjem. Cilji, ki smo jih imeli pred sabo, niso bili strogo vezani zgolj na delo v projektu; mnogih smo se dotaknili večkrat že prej in tudi kasneje npr: okoljska vzgoja, odnos človeka do narave, soodvisnost živih bitij. In tukaj so učenci močni. Dejstvo je, da je projekt določanja rastlin z interaktivnim določevalnim orodjem za razredno stopnjo zahteven. Takšna izvedba pouka zahteva kar nekaj predznanja, saj vsebuje ključ strokovno terminologijo, ki pa jo seveda lahko do neke mere prilagodimo razvojni stopnji otrok. Preden dobi učenec v roke tablični računalnik ali pametni telefon, mu morajo poznati določene izraze. Če postane takšno delo redni del učnega procesa, in prav bi bilo, so stvari v trenutku lažje. To sem opazila tudi sama, saj je bilo par učencev istih, ko smo delali lani s telefoni, in letos ko smo imeli natisnjene ključe. Nedvomno bodo učenci v prednosti, ko se bodo z določevalnimi ključi srečali v višjih razredih. Motivacija pri takem načinu dela je visoka, vsaka nova določena rastlina je spodbuda za naprej. Res pa da so nekateri bolj spretni pri obvladovanju tablice ali telefona, drugi manj. Nekateri učenci so v 3. razredu pri branju zahtevnejšega (strokovnega) besedila počasnejši, nekateri slabše razumejo prebrano in počasneje napredujejo, ali pa poizkušajo priti korak naprej z ugibanjem. Morda bi bilo smiselno v ključ vključiti manj rastlin kot jih je vseboval naš ključ (40); npr. 20. Tudi prvošolcem bi lahko izdelali popolnoma prilagojen ključ: 10 rastlin, velike tiskane črke, večje sličice Učenci imajo radi novosti, nova orodja in delo v naravi. Pri prvošolcih je izgledalo vse skupaj kot igra, spontano in prijetno, saj 10
niso bili obremenjeni ne s časom ne s pripomočki, še vedeli niso, da se učijo. Presenetljivo, koliko prvošolci že vedo o travniku in bližjih okoljih, ali pa povsem razumljivo, saj se že od vrtca dnevno sprehajajo po isti potki med travniki. Morda se lotim naslednje leto z drugošolci prilagojenega določevalnega ključa, nenazadnje osnovo za to že imamo. Zagotovo pa z učenci tretjih ali četrtih razredov. Sama sem z izvedbo projekta zelo zadovoljna. Tako za učence kot zame je bila to nova dragocena izkušnja. Še posebej lepo je bilo videti zadovoljne obraze, ko smo se s terena vračali k šoli, in ko so se učenci še kar naprej pogovarjali o svojem»podvigu«kot veliki naravoslovci. 4. PRILOGE Literatura: W. Harranth: Kakšen čudovit travnik!, Mohorjeva založba, Ljubljana, 1995 NN avtor: Cvetlice in drevesa, Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 A. Charman: Zakaj neki imajo drevesa liste in druga vprašanja o rastlinah, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999 A. Polenec: Živi svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983 A. Polenec: Potok in travnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976 G. Allen: Cvetnice, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1999 D. Burnie: Rastline, Pomurska založba, Murska Sobota, 1995 A. Wilkers: Moja prva velika knjiga o naravi, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993 D. Seidel: Slikovni rastlinski ključ, DZS, Ljubljana, 1992 A. Seliškar in T. Wraber: Travniške rastline na Slovenskem, Prešernova družba v Lj, 1986 T. Jennings: Rastline, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2010 M. Mastnak: Pogled v rastlinski svet (Celovit priročnik o rastlinah), Rokus W. Lippert: Travniške cvetlice (Sprehodi v naravo), Cankarjeva založba, 2003 D. Katalinič: Priročnik za nabiranje in prepariranje rastlin, Pomurska založba, 2009 in druga literatura (ki so jo prinesli učenci) 11