DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI DARS d.d. POGLAVJE 2 PROJEKTNA NALOGA za Izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo poslovne stavbe DARS na lokaciji Grič Junij 2018
PROJEKTNA NALOGA ZA IZGRADNJO POSLOVNE STAVBE DARS NA LOKACIJI GRIČ PODATKI O MOŽNIH POSEGIH: Podatki o trenutnih možnih posegih izhajajo iz občinskega prostorskega načrta in lokacijske informacije. S T R A N 1 OD 16
Vsebina 1 Uvod... 3 2 Programska naloga za novogradnjo... 4 3 Prilagoditev projektne naloge danim pogojem... 7 3.1 Naravne danosti... 7 3.2 Zgrajeno okolje... 7 3.3 Naravna in kulturna dediščina... 7 3.4 Namen objekta in površin... 7 3.5 Tipologija in gabariti... 8 3.6 Oblikovanje objektov... 8 3.7 Dostopi do objektov, garaž, parkiranje, odvoz smeti... 9 3.8 Struktura, organizacija in velikost posameznih poslovnih enot... 9 3.9 Osvetlitev, osončenje in prezračevanje... 9 3.10 Celostna podoba... 9 3.11 Prostorske zahteve... 9 3.12 Zahteve elektro inštalacij... 10 4 Vsebina projektne dokumentacije... 11 5 Predstavitev razpisnih elaboratov... 13 6 Obveznosti izvajalca... 14 7 Zahteve naročnika... 15 S T R A N 2 OD 16
1 Uvod TEHNIČNI PODATKI ZA IZDELAVO PROJEKTNE NALOGE - Programska naloga investitorja - Geodetski posnetek območja posega (priloga 1) - Geotehnično poročilo (priloga 2) - Lokacijska informacija - Vsi veljavni zakoni, tehnični predpisi, pravilniki, standardi - Standardizacija pisarn DARS (priloga 3) - Tabela prostorskih potreb (priloga 4) OBMOČJE UREJANJA: LOKACIJA GRIČ Parcele: (področje posega) Območje posega je k. o. 2683 Grič z naslednjimi parcelnimi številkami: 871/8, 883/4, 883/5, 883/8, 883/13, 883/14, 883/15, 886/5, 886/6, 886/7, 887/6, 887/7, 887/8, 905/3, 905/2, 905/1, 898/9, 898/8, 898/7, 898/6, 887/9, 906/2, 906/3, 906/4, 906/5 Parcele ceste (izven področja posega gradnje): 875/8, 883/2, 1501/1, 1501/3 Slika 1: Grafični prikaz območja posega S T R A N 3 OD 16
2 Programska naloga za novogradnjo Cilj našega posega je novogradnja poslovne stavbe za lastno uporabo in zunanja ureditev. Glavni poudarki: Izgradnja poslovnega objekta Organizacija poslovnih prostorov znotraj objekta Izgradnja parkirnih prostorov Zunanja ureditev Ekonomičnost investicije Funkcionalnost Trajnostni vidik Oblikovni vidik Predmet projektne naloge je programska zasnova, katera bo osnova za izbiranje izvajalca projektne dokumentacije za izgradnjo poslovne stavbe in zunanje ureditve. Vsebina izdelave so elaborati poslovnega objekta od temeljev do strehe ter projekt zunanje in prometne ureditve za označeno območje, ki je v lasti investitorja. Projektna dokumentacija DGD/PZI mora biti skladna z vsemi veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki so relevantni za izdelavo predmetne naloge, kot so: - Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 popr.), - Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09, 80/10 ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 odl. US, 14/15 ZUUJFO in 61/17 ZUreP-2), - Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 odl. US, 46/15 in 10/18), - Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 UPB, 49/06 ZMetD, 66/06 odl. US, 33/07 ZPNačrt, 57/08 ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 GZ in 21/18 ZNOrg), - Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18), - Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 ZNOrg), - Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17), - ostali predpisi, ki so vezani na predmet te projektne naloge, - zakonski in podzakonski predpisi, ki bodo sprejeti v času izdelave projektne dokumentacije. Projektno dokumentacijo je potrebno izdelati tako, da se upošteva naslednje okoljske vidike iz Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17): - DGD dokumentacija za poslovno stavbo, ki je predmet tega javnega naročila, mora pridobiti DGNB pred-certifikat, poslovna stavba pa certifikat DGNB, - projektna dokumentacijo mora izpolniti cilje, ki se nanašajo na vgradnjo gradbenih proizvodov in tehnologije, potrebnih za delovanje stavbe, in so navedeni v 1., 11., 12., 13., 14., 20., 21. in 22. točki drugega odstavka 6. člena Uredbe ter so določeni kot: S T R A N 4 OD 16
delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov oziroma soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom, znaša najmanj 50 %; delež grelnikov vode, grelnikov prostorov in njihovih kombinacij ter hranilnikov tople vode, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 85 %; delež sanitarnih armatur, ki so nameščene v nestanovanjskih prostorih za več uporabnikov in pogosto uporabo ter omogočajo omejitev časa posamezne uporabe vode, znaša najmanj 70 %; delež splakovalnih sistemov iz opreme za stranišča na splakovanje in opreme za pisoarje, ki vključuje napravo za varčevanje z vodo, znaša najmanj 60 %; delež recikliranega mavca v mavčni plošči oziroma delež recikliranega ali ponovno uporabljenega gradbenega lesa v leseni stenski plošči znaša najmanj 10 %; delež električnih sijalk, ki so uvrščene v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %; delež svetilk, ki omogoča uporabo električnih sijalk, uvrščenih v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %; razsvetljava v notranjih prostorih omogoča uporabo predstikalnih naprav z možnostjo zatemnjevanja pri najmanj 40 % vseh sijalk. Izvajalec mora dela izvajati s kadri, ki imajo znanja na področju: - učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, - učinkovite rabe vode, - ravnanja z odpadki, - zagotavljanja zdravih bivanjskih in delovnih razmer ter - okoljskih lastnosti gradbenih materialov in izdelkov. Projektni pogoji in soglasja k projektu: - Naloga projektanta je tudi pridobivanje soglasij k DGD projektu po pooblastilu investitorja. Po pridobitvi vseh soglasij in potrditvi DGD projekta s strani naročnika mora projektant po pooblastilu investitorja pridobiti gradbeno dovoljenje. Nadalje se izbrani projektant zaveže da bo v času gradnje izvajal projektantski nadzor in po pooblastilu investitorja pridobil tudi uporabno dovoljenje. Da bo na osnovi DGD dokumentacije pridobil DGNB pred-certifikat in po končani gradnji še certifikat DGNB. Stavba mora ustrezati minimalno energetskemu razredu B1. Naloga projektanta je, da bo pri iskanju arhitekturnih rešitev upošteval naslednje parametre: 1. Da bo dosežena optimalna funkcionalna in konceptna rešitev območja urejanja: - s primerno izbiro tipologije objekta in pravilno razporeditvijo v prostoru, - z zagotovitvijo na funkcijske sklope, - s podnivojskim in nadnivojskim parkiranjem, - s pravilno organizacijo intervencijskih poti, dovozov in dostopov, - z zagotovitvijo vseh ostalih funkcij, - da bo dosežena ekonomska upravičenost izrabe prostora in stopnja pozidave. S T R A N 5 OD 16
2. Da bo dosežena optimalna funkcionalna in konceptna rešitev objekta: - s primerno organizacijo poslovnih površin, - s primernim razmerjem med uporabnimi, tehničnimi in komunikacijskimi površinami, - z zagotovitvijo interne fleksibilnosti znotraj stavbe, - z zagotovitvijo vseh primarnih in sekundarnih funkcij v poslovnem objektu. Prav tako mora projektant zagotoviti, da bodo v objektih ustvarjeni pogoji zdravega, sodobnega bivanja zaposlenih, za kar je potrebno uporabiti urbanistično-arhitekturne, tehnične in tehnološke rešitve na osnovi strokovnih znanj iz področja arhitekture, gradbeništva ter strojnih in elektro instalacij, z upoštevanjem vseh veljavnih predpisov. Projektna rešitev mora omogočiti funkcionalno in organizacijsko uporabnost objektov glede doseženih površinskih parametrov. Obenem mora projektna rešitev ob primerni kompleksni racionalizaciji, ki se bo nanašala na: izbor konstrukcije, tehnologije gradnje, uporabljenih materialov, stopnji obdelave in opreme v objektu doseči ekonomsko upravičenost. Zahtevana projektna rešitev naj bi omogočila racionalnost ob izgradnji in kasneje ob vzdrževanju objekta. Pričakujemo stavbo, katera bo po najnovejših merilih»nizko energetska«. Izvajalci projektne dokumentacije naj preverijo tudi smotrnost in upravičenost izgradnje sončne elektrarne tako na strehi poslovnih stavb kot na morebitnih nadstreških zunanjih parkirnih mest z ciljem doseganja energetske neodvisnosti. S T R A N 6 OD 16
3 Prilagoditev projektne naloge danim pogojem 3.1 Naravne danosti Pri izdelavi projektnih rešitev je potrebno upoštevati pogoje, ki se nanašajo na konfiguracijo terena, geološko sestavo tal in ostale veljavne predpise. 3.2 Zgrajeno okolje Ob naravnih danostih je potrebno pri projektiranju upoštevati že zgrajeno okolje, ter zagotoviti usklajenost pri obstoječi komunalni infrastrukturi in prometu. Prestaviti je potrebno montažni objekt na primerno lokacijo. Ker gre za objekt namenjen izključno zunanjim obiskovalcem, je najbolj primerna lokacija blizu uvoza na območje ureditve in zagotovitev 5 parkirnih mest oz. v odvisnosti od spremenjene podpore uporabnikom po uvedbi sistema DarsGo. 3.3 Naravna in kulturna dediščina Ni omejitev. 3.4 Namen objekta in površin V predmetnem območju se predvideva izgradnja poslovnega objekta za lastne potrebe in zunanjo ureditev, dostope ter izgradnja podzemnega in nivojskega parkirišča. Parkirišče mora imeti zakonsko določeno število parkirnih mest za invalide. Vsa parkirna mesta morajo imeti pred instalacijo za električno vtičnico. Predvidena mora biti lokacija za 5 hitrih polnilnic za vozila na električni pogon. V zvezi z polnilnicami je potrebno predvideti tudi lokacijo za morebitno trafo postajo. Vsi dostopi morajo biti projektirani tako, da omogočajo nemoten pristop ljudem s posebnimi potrebami. Na zunanjem parkirišču mora biti vsaj 15 parkirnih mest z nadstrešnico. V sklopu parkirišč mora biti predvidena tudi kolesarnica. KLET V primeru podkletitve naj bo klet namenjena predvsem za parkiranje. Število kletnih etaž mora biti dimenzionirano tako, da bo na voljo vsaj 150 parkirnih mest za osebna vozila in bo upoštevana ekonomičnost gradnje ter nosilnosti tal: PRITLIČJE Pritličje objekta naj bo namenjeno tistim poslovnim prostorom, ki imajo večji stik z javnostjo, kot so velika sejna soba/učilnica, manjša sejna soba (do 10 ljudi), glavna pisarna, sprejemnica (oziroma recepcija) in sanitarije. V pritličju je potrebno predvideti družabni prostor za zaposlene, ki bi v času malice služil tudi kot jedilnica v velikosti do 50m2. Vertikalne komunikacije naj bodo zasnovane s stopniščem in z osebnimi dvigali ter morajo upoštevati vse veljavne predpise in standarde. ZGORNJE ETAŽE V zgornjih etažah je predviden pisarniški program in varna soba. V vsaki etaži mora biti predvidena tudi čajna kuhinja in sanitarije. V vsaj eni etaži mora biti predviden tudi tuš. Orientacija pisarn mora upoštevati kriterije osončenja. Minimalna zahtevana neto uporabna površina poslovnih prostorov nad zemljo je 3600 m2. S T R A N 7 OD 16
ZELENE POVRŠINE in ZUNANJA UREDITEV Pričakujemo racionalno rešitev zunanje ureditve tako z estetskega vidika kot z racionalnosti vzdrževanja. Enako velja za prometno povezavo. Pri uvozu in izvozu osebnih vozil v območje je potrebno upoštevati, da imajo pristop na isto lokacijo tudi tovorna in interventna vozila družbe DARS d. d. in naj bodo ločeni. V sklopu zunanje ureditve je potrebno zagotoviti tudi vsaj 150 parkirnih mest. (skupno število vseh parkirnih mest mora biti vsaj 300) POŽARNO JAVLJANJE Sistem aktivne požarne zaščite naj se predvidi po zahtevah in v obsegu, kot ga bodo določili investitor in požarna študija. ALARMNI SISTEM V objektu naj se predvidi alarmna protivlomna centrala, katera služi za varovanje objekta preko prostorskih IR senzorjev ter video-nadzornim sistemom. KONTROLA PRISTOPA Predvidi naj se računalniško podprt sistem za registracijo in spremljanje delovnega časa. Za registracijo se predvidi brezkontaktne identifikacijske kartice z registracijskim terminalom. Terminal naj se poveže na komunikacijsko vozlišče. Predvidi naj se tudi domofonsko instalacijo z avdio - video domofonom za obiskovalce, kot tudi upravljanje odpiranja električnih vhodnih ramp. 3.5 Tipologija in gabariti TIPOLOGIJA Z izbrano tipologijo in urbanistično arhitektonsko zasnovo je potrebno doseči kvalitetno organizacijo prostora tako, da so zadovoljene vse poslovne funkcije. GABARITI Vertikalni gabarit objektov so dovoljeni do P+4, horizontalne je potrebno uskladiti prostorskemu načrtu in ekonomiki gradnje ter obratovanja. 3.6 Oblikovanje objektov Objekt naj bo oblikovan po zadnjih oblikovalskih smernicah. Materiali in oblika naj bodo izbrani tako, da bo ostal aktualni tudi v prihodnje. Glede na dejstvo, da bo objekt neposredno viden z avtoceste Koseze Kozarje, ki ga dnevno prevozi največ uporabnikov avtoceste (PLPDP cca. 75.000), v poletnih časih pa praktično tudi vsi tuji turisti, ki preko Slovenije potujejo s severa na Hrvaško, investitor pričakuje, da bo izgled objekta reprezentativen in bo odražal pomembnost vloge, ki jo ima družba DARS v mobilnosti in povezovanju Slovenije z Evropo. S T R A N 8 OD 16
3.7 Dostopi do objektov, garaž, parkiranje, odvoz smeti Dostop do posameznih objektov je potrebno predvideti za interventna vozila in dovoz/odvoz raznega materiala. S projektno rešitvijo je potrebno predvideti odvoz smeti v skladu z veljavno zakonodajo. 3.8 Struktura, organizacija in velikost posameznih poslovnih enot Projektna rešitev naj omogoča možnost prilagoditve in spremembe do projektiranja, velikosti in funkcionalne razporeditve prostorov za morebitne spremembe pri čemer le-te ne posegajo v konstrukcijski in instalacijski sistem objekta ter njegovega izgleda. Predlagana velikost in standardizacija posameznih pisarn v prilogi (priloga 3). Pričakujemo, da bodo izvajalci pri izdelavi projektov upoštevali zahteve investitorja glede organizacije in uporabne vrednosti prostorov in sicer: - ogrevalna telesa, cevovodi, eventualni ventilacijski kanali, kakor tudi druga instalacija naj bodo nameščeni tako, da ne bo zmanjšana optimalna izkoriščenost prostorov in da ne bodo ovirali opreme v prostoru. 3.9 Osvetlitev, osončenje in prezračevanje Vsi poslovni prostori morajo imeti tako naravno osvetlitev in zračenje kot tudi prisilno. V primerih, ko to ni mogoče (velja za spremljevalne prostore) je potrebno zagotoviti umetno svetlobo in prisilno prezračevanje. Tudi za tehnične prostore naj se predvidi možnost čim več naravnega zračenja in osvetlitve, kar velja posebej za čajne kuhinje. 3.10 Celostna podoba Celotno grafično in likovno podobo, izbiro materialov v okviru te projektne naloge in izbiro barv določa avtor projekta, mora pa upoštevati celostno podobo družbe DARS d. d. Po zaključku investicije ostanejo avtorske pravice projekta družbi DARS d. d. Vsaka naslednja sprememba in dopolnitev projektne naloge je možna le ob soglasju investitorja in izdelovalcev projektne dokumentacije. 3.11 Prostorske zahteve V tabeli (priloga 4) so opisane potrebe po številu in tipu pisarn za posamezna področja. Treba je upoštevati, da se število čajnih kuhinj prilagodi po tlorisu in številu ljudi na etažo, da se zagotovijo vsaj 3 govorilnice na etažo - katere zamenjajo malo sejno sobo in se njihovo število prilagodi na projektno rešitev: - Zagotoviti je potrebno sanitarni vozel za vsako etažo in sicer ločen vhod za moške in ženske. - Predvideti je potrebno recepcijo in prostor za sprejem obiskovalcev. - Predvideti je potrebno prostor za kadilce. S T R A N 9 OD 16
- Število parkirnih mest je potrebno zagotoviti vsaj 300 (vsaj 150 v morebitni podzemni garaži ostalo na prostem. Za vsaj 15 parkirnih mest na prostem je potrebno zagotoviti nadstrešnico). 3.12 Zahteve elektro inštalacij - Umestitev električnih vtičnic tako, da je omogočena fleksibilnost notranje opreme. - Umestitev mrežne napeljave tako, da je omogočena fleksibilnost notranje opreme. - Video nadzor in alarmni sistem. - Poseben režim pristopa in videonadzora za varno sobo v kateri se hranijo dokumenti v postopku javnih naročil. - Kontrola pristopa. - Zunanja enota (kontejner) ali posebej klimatiziran prostor v stavbi za IT opremo. - Trafo postaja. S T R A N 10 OD 16
4 Vsebina projektne dokumentacije Izvajalec del mora upoštevati veljavno zakonodajo, standarde tehnične predpise in specifikacije ter po potrebi pridobiti vsa potrebna soglasja oziroma odločbe. Še posebej opozarjamo na: - Pravilnik o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/2004, z dne 20.04.2004), - Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 popr.), - Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09, 80/10 ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 odl. US, 14/15 ZUUJFO in 61/17 ZUreP-2), - Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18), - Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/2008), - Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št.18/2013, 24/13, 26/13, 61/17 GZ in 61/17 ZUreP-2)), - Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbišči (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11 ZVZD-1), - Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS št. 51/17), - Ostala veljavna zakonodaja, tehnične specifikacije in standardi. Projektna dokumentacija mora vsebovati vse potrebne načrte, študije in elaborate (načrt ravnanja z gradbenimi odpadki, študija požarne varnosti, ekološka ureditev gradbišča, varnostni načrt, katastrski elaborat s seznamom parcel, gradbena fizika, ocena zvočne izolacije, zakoličbena situacija...), ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na podlagi izdelanega PZI je potrebno izdelati Varnostni načrt, ki mora vsebovati Načrt ureditve gradbišča. Popis del s predizmerami in projektantski predračun morata biti izdelana skladno s tehničnimi pogoji s programom PIS-projektant. Potrebno je v največji možni meri uporabljati standardne postavke. Popis del mora zajemati vsa potrebna dela s predizmerami in zagotoviti podrobne opise naprav, opreme in prostorov (del PZI načrtov je tudi načrt opreme in tehnološki načrti). Popis je potrebno pripraviti tako, da bo mogoče izvesti javna naročila ločeno za posamezne zaključene celote (npr. ločeno notranjo opremo od gradbenega dela). Spisek potrebnih elaboratov: 1. Vodilna mapa: 1.1. Izdelava vodilne mape za gradbeno dovoljenje 2. Projektna dokumentacija: 2.1. Idejni projekt (IDP) 2.2. Projekt za prid. gradbenega dovoljenja (DGD) 2.3. Projekt za izvedbo (PZI in Popisi) 2.4. Projekt notranje opreme 3. Tehnična dokumentacija: 3.1. Projekt izvedenih del (PID) 3.2. Projekt za obratovanje in vzdrževanje 3.3. Projekt za vpis v uradne evidence 3.3.1. Elaborat za vpis v zemljiški kataster S T R A N 11 OD 16
3.3.2. Elaborat za vpis stavbe v kataster stavb 3.3.3. Načrt etažne lastnine 3.3.4. Elaborat za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture 4. Izdelava predpisanih elaboratov: 4.1. Študija požarne varnosti 4.2. Elaborat gradbene fizike 4.3. Elaborat gradbene akustike 5. Izdelava načrtov javne infrastrukture in gradbene jame 5.1. Načrt javnih komunalnih vodov 5.2. Načrt izkopa in varovanja gradbene jame 6. Ostali načrti: 6.1. Posnetek obstoječega stanja 6.2. Načrt rušitve obstoječih objektov 6.3. Načrt ravnanja z gradbenimi odpadki Projektant mora izdelati še vse ostale elaborate, ki niso našteti in so potrebni za doseganje Uporabnega dovoljenja. Poleg tega mora projektant še izdelati Energetsko izkaznico v okviru pridobivanja GD. S T R A N 12 OD 16
5 Predstavitev razpisnih elaboratov Projekti morajo vsebovati naslednje predstavitve v predpisani obliki (priloga 6). Celotna predstavitev mora biti predložena tudi na zgoščenki: - Tlorisi kleti 1:250 - Tloris pritličja 1:250 - Tloris zunanje ureditve 1:500 - Tloris nadstropij 1:250 - Dva tipična prereza 1:250 - Fasada 1:250 - Trodimenzionalni prikazi (3D) - Fotomontaže (fotografije priložene na zgoščenkah) - Pismena obrazložitev idejne zasnove - Izpolnjene vse podane tabele (glej priloge) - 1 zgoščenka z vsemi navedenimi prikazi. S T R A N 13 OD 16
6 Obveznosti izvajalca Posamezne faze projektne dokumentacije je potrebno izdelati na naslednji način: IDP je potrebno izdelati in predati: - v 4 (štirih) izvodih do pregleda. - 1 (en) izvod v digitalni obliki (digitalni zapis projektne dokumentacije (na CD-ju)) za pregled naročnika v formatih zahtevanih v nadaljevanju: - grafični del v vektorskem formatu.dwg in.dxf, - tekstualni del v formatu.doc, - tabelarični del v formatu.xls. - celoten projekt (ki mora biti identičen tiskani verziji) v nespremenljivi obliki.pdf DGD je potrebno izdelati in predati: - v 6 (šestih) izvodih. - 1 (en) izvod v digitalni obliki (digitalni zapis projektne dokumentacije (na CD-ju)), popravljen po recenziji v formatih zahtevanih v nadaljevanju: - grafični del v vektorskem formatu.dwg in.dxf, - tekstualni del v formatu.doc, - tabelarični del v formatu.xls. - celoten projekt (ki mora biti identičen tiskani verziji) v nespremenljivi obliki.pdf PZI je potrebno izdelati in predati: - v 6 (šestih) izvodih; - v 2 (dveh) izvodih v digitalni obliki (digitalni zapis projektne dokumentacije (na CD-ju)) za naročnika, v formatih zahtevanih v nadaljevanju: - grafični del v vektorskem formatu.dwg in.dxf, - tekstualni del v formatu.doc, - tabelarični del v formatu.xls. - celoten projekt (ki mora biti identičen tiskani verziji) v nespremenljivi obliki.pdf Izvleček iz PZI za potrebe javnega razpisa je potrebno izdelati in predati: - v 1 (enem) tiskanem izvodu - v 1 (enem) izvodu v digitalni obliki za potrebe javnega razpisa v obliki pdf. Popis del za celoten projekt, ki mora biti izdelan v programu PIS projektant (se odda ločeno in ni sestavni del izvlečka) v digitalni obliki (.md2 in.pdf). Popis mora imeti določeno šifro v PIS programu. S T R A N 14 OD 16
7 Zahteve naročnika Če se v fazi potrjevanja dokumentacije ali še kasneje med izvajanjem del ugotovi, da rešitve v projektu niso ustrezne, jih mora projektant popraviti ali v celoti izdelati ponovno tako, da bodo te racionalne in bodo za naročnika ekonomsko upravičene. Naročnik bo projektantu s plačilom pokril le eno projektno rešitev, ne glede na to, koliko variant bo še naknadno obdelanih z namenom, da bo projektna rešitev ustrezna. Naročnik bo izpolnil samo tiste pogoje in zahteve, ki so utemeljene z njegovim posegom v prostor in so določene v Prostorskem Aktu. K povečanemu obsegu del, oziroma k spremenjenim projektnih rešitev lahko projektant pristopi le po pridobitvi pisnega soglasja naročnika. V kolikor bi več dela pogojevali soglasodajalci, jih projektant lahko vključi v projekt s soglasjem naročnika in pod pogojem, da bodo ta dela sofinancirali upravljalci komunalnih vodov in jih bodo tudi kasneje prevzeli v upravljanje in vzdrževanje. S T R A N 15 OD 16
Priloge: Priloga 1: Geodetski posnetek Priloga 2: Geotehnično poročilo Priloga 3: Standardizacija pisarniških prostorov Priloga 4: Tabela prostorskih potreb Priloga 5: Ponudbeni predračun Priloga 6: Projektantska ocena izgradnje Priloga 7: Format predstavitve S T R A N 16 OD 16