REPUBLIKA SLOVENIJA STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJI Indeks cen življenjskih potrebščin (ICŽP) Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) ZA LETO 2012 Poročilo pripravil: Jaka Erpič Datum: november 2013 1/29
Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju... 4 1 Ustreznost... 8 1.1 Uporabniki podatkov iz raziskovanja... 8 1.1.1 Ključni uporabniki podatkov iz raziskovanja... 8 1.1.2 Komuniciranje z uporabniki... 8 1.2 Delež manjkajočih statistik... 8 2 Točnost ocen... 9 2.1 Vzorčne napake... 9 2.1.1 Postopek za izračun vzorčne napake... 9 2.1.2 Vzorčna napaka... 9 2.1.3 Pojasnila... 9 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak... 9 2.2 Nevzorčne napake... 9 2.2.1 Napake zaradi neodgovora... 9 2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote... 9 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke... 9 2.2.1.3 Uporabljeni postopki v primeru neodgovora... 10 2.2.1.4 Delež vstavljenih (imputiranih) podatkov... 10 2.2.1.5 Uporabljeni postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora... 10 2.2.2 Napake zaradi neustreznega pokritja... 10 2.2.2.1 Delež nadpokritja... 10 2.2.2.2 Napaka zaradi podpokritja... 10 2.2.2.3 Ukrepi za zmanjšanje napak zaradi neustreznega pokritja... 10 2.2.3 Merske napake... 11 2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak... 11 2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak... 11 2.2.3.3 Uporabljeni postopki v primeru napak... 11 2.2.3.4 Delež urejanja podatkov... 11 2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak... 11 3 Pravočasnost in točnost objave... 12 3.1 Pravočasnost objave... 12 3.1.1 Pravočasnost prve objave... 12 3.1.2 Pravočasnost objave končnih rezultatov... 12 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti... 12 3.2 Točnost objave... 12 3.2.1 Točnost prve objave... 12 3.2.2 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje točnosti objav... 12 4 Dostopnost in jasnost informacij... 13 4.1 Dostopnost informacij... 13 4.1.1 Uporabljeni načini za izkazovanje rezultatov... 13 4.2 Jasnost izkazanih informacij... 13 4.2.1 Oblike izkazovanja podatkov... 13 4.2.1.1 Tiskane publikacije... 13 4.2.1.2 Spletna objava... 14 4.2.1.3 Druge oblike izkazovanja rezultatov... 14 4.2.2 Izkazani rezultati... 14 4.2.3 Raven podrobnosti izkazovanja rezultatov... 14 2/29
4.2.4 Metapodatki... 15 4.2.5 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov... 15 5 Primerljivost statistik... 16 5.1 Časovna primerljivost... 16 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst... 16 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti... 16 5.1.3 Drugi dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost... 16 5.2 Krajevna primerljivost... 19 5.2.1 Primerljivost z drugimi članicami Evropskega statističnega sistema... 19 5.3 Desezoniranje... 20 6 Skladnost... 21 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 21 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov... 21 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 21 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki... 21 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja... 21 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja... 21 6.2.2 Skladnost z rezultati iz referenčnega vira... 21 6.2.3 Razlogi za večje razlike med raziskovanjema... 21 7 Stroški in obremenitve... 24 7.1 Stroški raziskovanja za urad... 24 7.2 Obremenitev poročevalskih enot... 24 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev... 24 Priloga... 25 TABELA 1. KLASIFIKACIJA COICOP/HICP... 25 3/29
0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Namen raziskovanja Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) meri spremembe v ravni drobnoprodajnih cen proizvodov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih potrošniki (domači in tuji) namenjajo za nakupe predmetov končne porabe na ozemlju Slovenije (načelo domače porabe). HICŽP se uporablja za spremljanje gibanja drobnoprodajnih cen v državah članicah EU in za primerjanje inflacijskih stopenj med državami članicami EU, uporablja pa se tudi kot uradna mera Evropske centralne banke (ECB) pri zagotavljanju cenovne stabilnosti v Ekonomski in monetarni uniji (EMU). Indeks cen življenjskih potrebščin (ICŽP) meri spremembe drobnoprodajnih cen proizvodov in storitev glede na strukturo izdatkov, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe v Sloveniji in v tujini (načelo nacionalne porabe). Pri nas se ICŽP zaradi velike metodološke podobnosti pri uporabi praktično ne razlikuje od HICŽP, vendar pa se ICŽP uporablja tudi za usklajevanje plač in drugih socialnih transferjev z rastjo cen v Sloveniji. Od leta 1998 je uradna mera inflacije v Sloveniji. Prej je to funkcijo opravljal indeks cen na drobno. Pravna podlaga za raziskovanje 1. Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 o HICŽP 2. Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št.45/95 in št. 9/01) 3. Letni program statističnih raziskovanj za 2012 (Uradni list RS, št. 92/2011) - 2.05.01 Indeksi cen življenjskih potrebščin in ostali kazalci dinamike in ravni drobnoprodajnih cen Enote opazovanja Enota opazovanja so trgovska podjetja ter druga opazovana mesta (npr. gostinski lokali, tržnice, ponudniki storitvenih dejavnosti ), v katerih se opazujejo cene proizvodov in storitev končne potrošnje. Gre za proizvode in storitve, ki imajo najpomembnejši delež v skupni potrošnji povprečnega potrošnika in katerih gibanje cen obenem najbolje odraža gibanje cen sorodnih proizvodov oziroma storitev. Ti proizvodi in storitve sestavljajo t.i.»košarico«dobrin. Vanjo so zajeti proizvodi in storitve, katerih delež v skupni potrošnji prebivalstva je večji od 0,1 %. Zajetje Košarico za izračun indeksov cen življenjskih potrebščin je v letu 2012 sestavljalo 663 reprezentativnih proizvodov. V košarico so izbrani tisti proizvodi, ki imajo najpomembnejši delež v skupni potrošnji gospodinjstev in katerih gibanje cen obenem najbolje odraža gibanje cen sorodnih proizvodov. Izbor oz. zamenjave reprezentativnih proizvodov in storitev v»košarici«se opravijo ob koncu vsakega leta, ko se določijo tudi njihovi opisi in opazovana mesta. Podlaga za njihov izbor so informacije iz anket o potrošnji gospodinjstev, statistike trgovine, tržnih raziskav ter v največji meri informacije opazovalcev cen o dogajanju na trgu. Opazovalci cen se na koncu odločijo, katere proizvode bodo spremljali na določenem opazovanem mestu (npr. alpsko mleko z 1,6 % maščob v litrski embalaži od Ljubljanskih mlekarn). Pri svojem izboru morajo upoštevati širši opis proizvoda oz. storitve, za katerega je treba zbrati cene, zastopanost različnih proizvajalcev, pa tudi dobro prodajo tega proizvoda na izbranem opazovanem mestu. 4/29
Opisi posameznih proizvodov oz. storitev so bolj ali manj podrobni in vsebujejo navedbo velikosti, sestave, gramature, znamke, merske enote in včasih tudi cenovnega razreda. Kako podrobna bo specifikacija, je odvisno tudi od same narave proizvoda oz. storitve. Če ima ta veliko karakteristik, ki lahko vplivajo na njegovo ceno, je potem tudi njegova specifikacija podrobnejša. Specifikacije so precej podrobne pri avtomobilih, nekaterih tehničnih proizvodih, zdravilih, učbenikih in nekaterih storitvah, bolj ohlapne pa so pri oblačilih in obutvi, hrani. Tabela 0.1: Število proizvodov in storitev v posamezni skupini, Slovenija, 2012 00 SKUPAJ 663 01 Hrana in brezalkoholne pijače 160 02 Alkoholne pijače in tobak 17 03 Obleka in obutev 62 04 Stanovanje 35 05 Stanovanjska oprema 73 06 Zdravje 49 07 Prevoz 60 08 Komunikacije 17 09 Rekreacija in kultura 87 10 Izobraževanje 7 11 Gostinske in nastanitvene storitve 36 12 Raznovrstno blago in storitve 60 Zbiranje podatkov Podatki o cenah se zbirajo s pomočjo opazovalcev cen. Opazovalci cen vsak mesec zberejo podatke o cenah reprezentativnih proizvodov in storitev. Za večino proizvodov in storitev se cene opazujejo enkrat mesečno, izjema so cene kmetijskih pridelkov, katerih cene se zbirajo dvakrat mesečno, ter cene naftnih derivatov. Tabela 0.2: Razvrstitev proizvodov v sorodne skupine za potrebe izvajanja oziroma razporeditve časa opazovanja v posameznem mesecu Skupine proizvodov oz. storitev Čas opazovanja cen Kmetijski pridelki v 1. in 3. tednu v mesecu Živilski proizvodi med 16. in 21. v mesecu Neživilski proizvodi med 1. in 15. v mesecu Storitve med 22. in 25. v mesecu Naftni derivati med 1. in 25. v mesecu Cene se neposredno zbirajo v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, na okoli 1.300 izbranih opazovanih mestih (trgovine, tržnice, obrtne delavnice, storitvene in druge organizacije). Nekatere cene se zbirajo tudi v drugih večjih krajih po Sloveniji, predvsem po telefonu, preko katalogov in interneta. Cene se torej zajemajo lokalno (na terenu) in centralno (na oddelku Statistika cen na SURS). Mesečno je v izračun HICŽP in ICŽP zajetih okoli 16.500 cen. 5/29
Tabela 0.3: Število opazovanih mest, kjer se spremljajo cene, in povprečno mesečno število zbranih cen, Slovenija, 2012 Število opazovanih Število cen mest Skupaj 1.316 16.480 Koper 218 2.704 Ljubljana 333 3.656 Maribor 327 3.361 Novo mesto 225 2.557 Oddelek (SURS) 213 4.202 Opazovana mesta, kjer se spremljajo cene, so izbrana na podlagi podatkov o prometu v trgovini na drobno, podatkov iz poslovnega registra in drugih virov, predvsem pa na podlagi informacij opazovalcev cen in razmer na trgu. Glavni kriterij za izbor opazovanega mesta v posameznem kraju je zagotoviti čim večjo pokritost prodajnega prostora in obenem tudi ustrezno zastopanost različnih tipov trgovin oz. opazovanih mest. V vzorec so izbrane različne vrste opazovanih mest: klasične trgovine, supermarketi, veliki nakupovalni centri, tržnice, obrtne delavnice, restavracije in hoteli. Cene za nekatere proizvode oz. storitve pa se zberejo tudi prek interneta in prodajnih katalogov. Na število opazovanih mest, kjer se bodo spremljale cene, vplivata velikost kraja kot tudi vrsta proizvoda oz. storitve, za katerega se cene spremljajo. Seznam opazovanih mest se revidira in dopolni ob koncu vsakega leta. Ključne spremenljivke Drobnoprodajne cene proizvodov in storitev Struktura porabe gospodinjstev (uteži) Ključne statistike Indeks cen življenjskih potrebščin merilo inflacije (ICŽP) Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) Temeljna obrestna mera (TOM) Definicije in pojasnila Drobnoprodajna cena je končna prodajna cena, ki jo plačajo potrošniki za nakupe proizvodov ali storitev končne potrošnje. Vsebuje tudi predpisani davek in preostale dajatve. Uteži pomenijo deleže potrošnje posameznega proizvoda oz. storitve v skupni potrošnji in so namenjene tudi merjenju prispevka vpliva spremembe cene posameznega proizvoda oz. storitve k skupni spremembi cene. Obdelava podatkov Opazovalci cen vse zbrane podatke še enkrat preverijo pred vnosom v pripravljeni računalniški program, druga faza kontrole podatkov je vključena v samem programu, ob koncu pa se izračuni preverjajo še ročno. 6/29
Nobena od zbranih cen, ki je problematična, se ne izloči avtomatično, ampak se obravnava individualno in se o njej poskuša zbrati dodatne informacije. Objavljanje rezultatov ICŽP je objavljen z indeksnimi števili, povprečne drobnoprodajne cene pa z absolutnimi števili. Mesečno: Prva objava (PO), Podatkovna baza SI-STAT, Pomembnejši statistični podatki o Sloveniji (PSP) Letno: Slovenija v številkah, Statistični letopis Vprašalnik Podatke v pretežni meri pridobivamo s pomočjo opazovalcev cen na terenu, del podatkov pa tudi centralno, po telefonu in internetu na oddelku. Klasičnega pošiljanja vprašalnikov na teren, kot v večini statističnih raziskovanj, pri tem raziskovanju ni. Metodološka pojasnila Metodološka pojasnila so dostopna na spletnem naslovu: http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/04-136-mp.pdf 7/29
1 Ustreznost Ustreznost opisuje, do katere stopnje statistični podatki zadovoljujejo potrebe uporabnikov. Stopnja ustreznosti je določena glede na to, ali so na voljo vsi statistični podatki, ki jih uporabniki potrebujejo, in do katere mere objavljeni podatki in prav tako tudi uporabljeni koncepti (definicije, klasifikacije) ustrezajo potrebam uporabnikov. 1.1 Uporabniki podatkov iz raziskovanja 1.1.1 Ključni uporabniki podatkov iz raziskovanja Tabela 1.1: Ključni uporabniki podatkov iz raziskovanja Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javni sektor Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za finance Gospodarski subjekti podjetja Ekonomski inštitut (EIPF), Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo, Znanost, raziskovanje in Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ekonomska fakulteta Univerze v izobraževanje Ljubljani Druge institucije Banka Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije Splošna javnost DA Mediji DA Tuji uporabniki Eurostat, Evropska centralna banka, Mednarodna organizacija dela, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj Notranji uporabniki DA 1.1.2 Komuniciranje z uporabniki Glavni institut, namenjen komuniciranju med uporabniki in SURS, je sosvet za statistiko cen, ki ga poleg predstavnikov SURS sestavljajo še predstavniki ključnih uporabnikov. Praviloma se sestaja na leto in pol in je namenjen predstavitvi razvojnih dosežkov, razpravam o odprtih vprašanjih na področju statistike cen ipd. Zadnja seja sosveta za statistiko cen je bila sklicana dne 23. 11. 2012. Podrobne informacije o delu sosveta, vključno s člani in z zapisniki z vseh dosedanjih sej sosveta, so dostopne na spletnem naslovu: http://www.stat.si/drz_stat_sosveti_seznam.asp?sosvet=02 Drugi, prav tako pomemben institut, ki pa se uporablja predvsem za komuniciranje SURS s splošno javnostjo, so novinarske konference, na katerih se podrobneje predstavljajo cenovna gibanja v državi v nekem obdobju in najpomembnejše metodološke spremembe, uvedene pri indeksih cen. 1.2 Delež manjkajočih statistik HICŽP je oblikovan na mednarodno primerljivih metodoloških osnovah, ki so opredeljene v 19 Uredbah Evropske komisije. Pretežni del zahtev iz teh uredb pa je upoštevanih tudi pri ICŽP. Pri obeh indeksih torej računamo vse statistike, ki so zahtevane z mednarodnimi standardi. Delež manjkajočih statistik torej znaša 0 %. 8/29
2 Točnost ocen Točnost ocen je definirana kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave, in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo. 2.1 Vzorčne napake 2.1.1 Postopek za izračun vzorčne napake Raziskovanje ne temelji na slučajnem vzorcu, zato ne moremo uporabiti»klasičnih«pristopov za ocenjevanje vzorčne napake. Metodologija za ocenjevanje natančnosti indeksov cen življenjskih potrebščin še ni dokončno razvita zaradi kompleksnosti oblikovanja vzorcev (Summary Quality Report for Consumer Price Indices, 2008 1 ). 2.1.2 Vzorčna napaka Glej točko 2.1.1. 2.1.3 Pojasnila Glej točko 2.1.1. 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak Glej točko 2.1.1. 2.2 Nevzorčne napake 2.2.1 Napake zaradi neodgovora 2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote Drobnoprodajne cene izbranih reprezentativnih proizvodov in storitev, ki se uporabljajo za izračun ICŽP in HICŽP, se spremljajo na izbranih opazovanih mestih (kot so trgovine, tržnice, obrtne delavnice, storitvene in druge organizacije). Na opazovanih mestih, ki so bila na začetku leta izbrana v vzorec, je treba vsak mesec pridobiti podatke o cenah, ker se število opazovanih mest med letom ne sme spreminjati. Zaradi tega beležimo vsak mesec 0-odstotni neodgovor enot. 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke Glede neodgovora spremenljivke velja podobna metodološka omejitev kot v primeru neodgovora poročevalske enote. Število cen, ki se bodo za izbrani proizvod zbrale na izbranih opazovanih mestih, se določi na začetku leta in se med letom praviloma ne spreminja, izjema so drobnoprodajne cene sadja in zelenjave ter drugih proizvodov, ki jih v danem trenutku ni na opazovanem mestu (npr. razprodani proizvod). Zaradi tega v posameznih mesecih prihaja do izpada določenega števila cen, in sicer je ta delež v letu 2012 znašal 5,7 % od vseh zbranih cen. 1 http://www.ons.gov.uk/ons/search/index.html?newquery=summary+quality+report+hicp 9/29
Tabela 2.1: Stopnja neodgovora spremenljivke po mesecih, Slovenija, 2012 Referenčno obdobje I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Povprečje Stopnja neodgovora spremenljivke (%) 5,9 7,6 5,6 5,1 5,8 4,3 5,7 7,5 5,9 4,9 4,7 5,2 5,7 2.2.1.3 Uporabljeni postopki v primeru neodgovora Če cene določenega proizvoda oz. storitve (razen sadja in zelenjave), ki ni sezonske narave, na izbranem opazovanem mestu ni mogoče popisati, se potem največ dva naslednja meseca upošteva njegova zadnja znana cena. V tem času pa se v opazovanje že izbere tudi nadomestni proizvod, pri izbiri katerega se upošteva, da je čim bolj soroden prvotno izbranemu. Če to ni mogoče v okviru obstoječega opazovanega mesta, se poišče novo opazovano mesto. Če določenega proizvoda iz skupine sadje oz. zelenjava, ko ne gre za sezonski proizvod, na izbranem opazovanem mestu ni mogoče popisati (npr. ni zaloge), pa se pri izračunu povprečnih cen upoštevajo samo cene, ki so bile v tekočem mesecu dejansko zbrane na terenu. Torej, cen se ne prepisuje iz predhodnega meseca oz. se ne upošteva zadnja znana cena, ampak se pri izračunu uporabi samo dejansko posnete cene v tekočem mesecu. Tudi uteži za takšen proizvod ostanejo nespremenjene glede na predhodni mesec. 2.2.1.4 Delež vstavljenih (imputiranih) podatkov Delež imputiranih podatkov je v letu 2012 znašal 4,6 %. Tabela 2.2: Delež vstavljenih (imputiranih) podatkov po mesecih, Slovenija, 2012 Referenčno obdobje I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Povprečje Delež imputiranih podatkov (%) 4,7 6,1 4,9 4,1 4,4 3,6 4,8 6,2 4,9 3,9 3,8 4,2 4,6 2.2.1.5 Uporabljeni postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora Postopki za zmanjšanje neodgovora spremenljivke niso predvideni, saj je stopnja neodgovora spremenljivk odvisna od razmer na trgu (tj. ponudbe proizvodov in storitev na trgu). 2.2.2 Napake zaradi neustreznega pokritja 2.2.2.1 Delež nadpokritja Kazalnika ni smiselno izračunavati. 2.2.2.2 Napaka zaradi podpokritja Napake zaradi podpokritja ni mogoče oceniti, saj ne obstaja stalen vzorčni okvir, iz katerega bi izbirali enote opazovanja. 2.2.2.3 Ukrepi za zmanjšanje napak zaradi neustreznega pokritja Glej 2.2.2.2. 10/29
2.2.3 Merske napake 2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak Prva kontrola zaznavanja napak se izvaja že pri vnosu podatkov v program Blaise. Nastavljenih je več kontrol: 1. Opazovalec cen v program ne more vnesti nižje cene od tiste v predhodnem mesecu in dodati opombo, da gre za podražitev proizvoda. 2. Opazovalcu cen se ob vnosu cene, ki je za 25 % višja oz. nižja od tiste v predhodnem mesecu, prikaže kontrola z obvestilom, da gre za razmeroma veliko spremembo glede na predhodni mesec. 3. Kadar opazovalec cen vnese npr. številko 9 (številka pove, da se pri proizvodu ni spremenilo nič glede na predhodni mesec) v za to namenjeno polje, se vse informacije o proizvodu (količina, popust, specifikacija, cena ) prepišejo v tekoči mesec in hkrati onemogočijo opazovalcu cen, da bi omenjene podatke spreminjal. Ko so vsi podatki vnešeni v program, se izvede tudi ročna kontrola podatkov na oddelku. Nobena od zbranih cen, ki je problematična, se ne izloči avtomatično, ampak se obravnava individualno in se o njej poskuša zbrati dodatne informacije. 2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak Glavni razlogi za nastanek merskih napak so nepazljivost pri vnosu podatkov, v nekaterih primerih pa tudi različne informacije o cenah oz. specifikacijah proizvodov oz. storitev na prodajnih mestih. 2.2.3.3 Uporabljeni postopki v primeru napak Napake, ki so nastale zaradi nepazljivosti pri vnosu podatkov, se popravijo ročno, brez ponovnega preverjanja. Če ocenjujemo, da gre za napako, se podatki ponovno preverijo ter morebitne nepravilnosti popravijo ročno. 2.2.3.4 Delež urejanja podatkov Posebej se obravnavajo primeri, kjer gre za velike spremembe v cenah, pri zamenjavah proizvodov, pri manjkajočih proizvodih, zaprtju trgovine ter pri spremembah v kakovosti proizvodov in strukturi cene (tarifne cene). Skuša se odkriti in popraviti napake, do katerih lahko pride pri vnosu podatkov. Ocenjujemo, da ta delež znaša pod 5 %. 2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak Merske napake ne predstavljajo velikega problema, zato ukrepi za zmanjšanje števila napak niso predvideni. 11/29
3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost objave meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katerega se podatki nanašajo, in datumom objave. Točnost objave meri časovni razmik med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov, ki je določen bodisi v koledarju objav bodisi v pravni podlagi raziskovanja. Če se omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bila objava točna. 3.1 Pravočasnost objave 3.1.1 Pravočasnost prve objave Tabela 3.1: Pravočasnost prve objave, Slovenija, 2012 Referenčno I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Povprečje obdobje Datum objave 9.2. 29.2. 30.3. 30.4. 31.5. 29.6. 31.7. 31.8. 28.9. 30.10. 30.11. 28.12. Časovni razmik (dni) T+9 T+0 T+0 T+0 T+0 T+0 T+0 T+0 T+0 T+0 T+0 T+0 T+0,75 3.1.2 Pravočasnost objave končnih rezultatov Podatki, objavljeni s prvo objavo, so hkrati tudi končni podatki, zato je pravočasnost končnih rezultatov enaka pravočasnosti prve objave. 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti V letu 2012 so bili vsi podatki, razen podatkov za januar, objavljeni pravočasno. Januar je namreč specifičen mesec, saj se podatki, zaradi prehoda na novo leto in s tem zaradi metodoloških sprememb pri indeksih, praviloma objavijo teden dni kasneje. Ukrepi za izboljšanje pravočasnosti tako niso predvideni. 3.2 Točnost objave 3.2.1 Točnost prve objave Tabela 3.2: Točnost prve objave, Slovenija, 2012 Referenčno obdobje I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Povprečje Napovedani datum 9.2. 29.2. 30.3. 30.4. 31.5. 29.6. 31.7. 31.8. 28.9. 30.10. 30.11. 28.12. objave Dejanski datum 9.2. 29.2. 30.3. 30.4. 31.5. 29.6. 31.7. 31.8. 28.9. 30.10. 30.11. 28.12. objave Časovni razmik (dni) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3.2.2 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje točnosti objav V letu 2012 ni bilo zamud pri točnosti objav podatkov. 12/29
4 Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost statističnih podatkov opisuje možnosti, ki so na voljo uporabnikom za enostaven dostop do statističnih podatkov. Nanaša se na fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabnikom: kje in kako je podatke mogoče dobiti, v kolikšnem času bodo na voljo, koliko stane posamezna storitev (jasen cenik storitev), pogoji za uporabo podatkov (avtorske pravice), dostopnost mikropodatkov in metapodatkov, dostopnost v različnih formatih. Jasnost statističnih podatkov opisuje enostavnost razumevanja podatkov za uporabnike. Nanaša se na informacijsko okolje, v katerem so podatki predstavljeni: ali so podatki opremljeni s primernimi metodološkimi pojasnili in so ustrezno predstavljeni z grafičnimi prikazi ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o točnosti podatkov in o omejitvah uporabe, ali so uporabnikom po potrebi dostopne dodatne informacije. 4.1 Dostopnost informacij 4.1.1 Uporabljeni načini za izkazovanje rezultatov Tabela 4.1: Načini za izkazovanje rezultatov, 2012 Zap. št. Načini Uporabljeno 1 Spletna objava (npr. Prva objava, Elektronska objava) DA 2 Objava v podatkovnem portalu SI-STAT DA 3 Objava v interaktivnih orodjih (npr. kalkulator osebne inflacije, revalorizacija denarnih zneskov, preračun inflacije) DA 4 Posredovanje že zbranih podatkov na zahtevo uporabnikov DA 5 Podatki, dosegljivi po telefonskem odzivniku DA 6 7 8 Osnovne tiskane publikacije (npr.: Statistični letopis, Slovenija v številkah) Večtematske publikacije (npr. Sloveniji za 20. rojstni dan) Zunanje baze podatkov (npr. baza Eurostata) 9 Statistično zaščiteni mikropodatki DA 10 Predhodni dostop do podatkov glede na standardni protokol DA DA DA DA 4.2 Jasnost izkazanih informacij 4.2.1 Oblike izkazovanja podatkov 4.2.1.1 Tiskane publikacije Prvi podatki o gibanju cen v tekočem mesecu se po končani obdelavi praviloma objavijo v Prvi objavi (PO) zadnji delovni dan meseca ob 10.30 uri na novinarski konferenci in internetni strani SURS. Podatki so dostopni tako v fizični obliki (izroček na novinarski konferenci) kot v elektronski obliki prek interneta od 10.30 dalje. Na novinarski konferenci so pojasnjena gibanja cen v mesecu, na katerega se novinarska konferenca nanaša, prav tako pa je v PO tudi kratek komentar o gibanju cen za ta mesec, kar prispeva k jasnosti in boljšemu razumevanju objavljenih podatkov. Poleg mesečnih publikacij se podatki s področja cen objavljajo tudi v letnih publikacijah. Najpomembnejši med njimi sta Slovenija v številkah, ki vsebuje najpomembnejše indikatorje 13/29
in je v bistvu letopis v malem, ter Statistični letopis, ki je najkompleksnejša publikacija SURS. V letu 2012 smo objavili tudi brošuro z naslovom Cene v Sloveniji, v kateri se je skušalo na malo drugačen način prikazati pregled cenovnih gibanj in trendov v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. 4.2.1.2 Spletna objava Prve objave se objavljajo mesečno, in sicer za ICŽP, HICŽP ter TOM. Dvakrat letno pa se objavijo še podatki za HICŽP-CT. V podatkovni bazi SI-STAT so shranjeni podatki o indeksih cen in povprečnih drobnoprodajnih cenah, kot so se prej objavljali v Statističnih informacijah (SI). Podatki za objavo na spletu se pripravljajo s pomočjo posebne aplikacije PC-Axis. Tudi v tem primeru so datumi objav znani vnaprej, praviloma pa se izda še elektronska objava (EO) z podrobnimi podatki, in sicer teden dni po objavi PO. 4.2.1.3 Druge oblike izkazovanja rezultatov Z dinamičnimi preračuni je možno izvesti preračun inflacije za želeno obdobje ter revalorizacijo denarnih zneskov. 4.2.2 Izkazani rezultati Rezultati raziskovanja cen življenjskih potrebščin so prikazani v obliki povprečnih cen izbranih proizvodov, indeksov, nekateri podatki iz harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin pa so podani tudi v obliki stopenj rasti. Poleg pregleda podatkov v tabelah so nekateri podatki v Prvi objavi (PO) in Statističnem letopisu (SL) prikazani tudi z grafikoni. Objavljenim podatkom v PO je priložen tudi izčrpen komentar o gibanju cen v posameznem mesecu. V SL pa so objavljena tudi metodološka pojasnila. 4.2.3 Raven podrobnosti izkazovanja rezultatov Indeksa cen življenjskih potrebščin (ICŽP in HICŽP) sta v smislu agregacije v PO prikazana v tabeli do ravni osnovnih 12 skupin. Prikazani pa so tudi indeksi za specifični skupini blago in storitve. SURS v PO objavi naslednje vrste indeksov: mesečni indeks (tekoči mesec glede na pretekli mesec) kumulativni indeks (tekoči mesec glede na december preteklega leta) letni indeks (tekoči mesec glede na isti mesec preteklega leta) povprečni letni indeks (povprečje mesecev tekočega leta glede na povprečje istih mesecev preteklega leta) 12-mesečni povprečni indeks (povprečje zadnjih 12 mesecev glede na povprečje predhodnih 12 mesecev) bazni indeks (tekoči mesec glede na povprečje leta 2005) 14/29
4.2.4 Metapodatki Na začetku publikacije je podan obširen komentar izkazanih rezultatov. Podan je tudi datum naslednje objave. 4.2.5 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih podatkov niso predvideni. 15/29
5 Primerljivost statistik Primerljivost statistik meri razlike, ki se pojavijo zaradi uporabe različnih statističnih konceptov (klasifikacij, definicij, ciljne populacije) ali različnih statističnih metod pri izračunu statistik v različnih geografskih področjih, pri drugih domenah populacije ali v različnih referenčnih obdobjih. 5.1 Časovna primerljivost 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst V podatkovni bazi SI-STAT so shranjene serije podatkov za daljša časovna obdobja, in sicer: mesečni podatki o ICŽP od januarja 2000 dalje: P1 = december 2012 januar 2000 = 156 (mesecev) mesečni podatki o ICD od januarja 2000 do decembra 2005: P1 = december 2005 januar 2000 = 72 (mesecev) mesečni podatki o povprečnih drobnoprodajnih cenah izbranih proizvodov v EUR od januarja 1997 dalje: P1 = december 2012 januar 1997 = 192 (mesecev) letni podatki o povprečnih drobnoprodajnih cenah izbranih proizvodov v EUR od leta 2003 dalje: P1 = 2012 2003 = 10 (let) TOM od avgusta 1995 dalje: P1 = december 2012 avgust 1995 = 209 (mesecev) Podatki o HICŽP in HICŽP-CT so dostopni na Eurostatovi spletni strani. 2 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti Prelomov v časovnih serijah ni pri nobenem izmed obravnavanih indeksov oz. obravnavanih podatkov. 5.1.3 Drugi dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Razvoj HICŽP in ICŽP Razvoj HICŽP in revizija ICŽP sta potekala usklajeno. SURS je začel računati HICŽP kot samostojni indeks z letom 2001, vendar pa so se priprave in njegov razvoj začeli že prej. Prvi korak, ki je bil izveden v okviru prilagajanja zahtevam procesa harmonizacije, je bil v letu 1997 izvedeni prehod na novo klasifikacijo individualne porabe sredstev (COICOP/HICP) pri ICŽP. V naslednjih fazah smo na SURS postopno uvajali druge zahteve iz sprejetih uredb EU, ki so vplivale tudi na sestavo liste proizvodov in storitev za izračun obeh indeksov. 2 http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_database 16/29
Tabela 5.1: Širitev liste proizvodov in storitev po posameznih letih Leto Proizvod oziroma storitev 1997 proizvodi za vrtnarstvo in domače živali 1999 zdravstveno in kasko zavarovanje, nočitve v hotelih 2000 zdravila na recept, zdravstvene in zobozdravstvene storitve, počitnice v paketu, storitve socialnega varstva, računalniška oprema, upravne takse 2001 nekatere prevozne storitve, storitve mobilne telefonije in dostop do interneta, veterinarske storitve, storitve kabelskih operaterjev 2002 razširitev zajema zdravil, storitve bolnišnic, nekatere gostinske storitve, finančne storitve 2003 povečanje števila novih avtomobilov 2004 storitve visokošolskega izobraževanja 2005 rabljeni avtomobili 2006 nekatere nove osebne storitve, borzne storitve 2007 nekatere nove zdravstvene in zobozdravstvene storitve 2008 nekatera nova zdravila, povečanje števila rabljenih avtomobilov 2009 in dalje novi proizvodi in storitve revizija košarice Danes HICŽP in ICŽP zajemata praktično skoraj vse izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo, izjema so še vedno imputirani izdatki za najemnine v lastniško zasedenih stanovanjih (OOH), izdatki za igre na srečo, življenjsko zavarovanje, mamila, prostitucijo in FISIM, ki so zaenkrat izločeni. Spremembe v kakovosti proizvodov Indeksi cen naj bi odražali le spremembe v cenah, ne pa tudi sprememb v kakovosti. Zaradi tega je treba tisti del spremembe cene, ki je posledica sprememb v kakovosti, na nek način oceniti in izločiti iz izračunov indeksov. Gre za postopek, pri katerem z ustrezno metodo korigiramo ceno proizvoda glede na spremembe v njegovi kakovosti in s tem omogočimo njegovo primerljivost v času. Na voljo je več vrst metod, katera metoda se bo uporabila v posameznem primeru, pa je odvisno od vrste proizvoda, tehnološke spremembe in tudi trga samega. Metode ocene kakovosti lahko razvrstimo v: posredne ali implicitne metoda prekrivanja metoda vezanega prekrivanja imputacija cene glede na povprečno spremembo v skupini neposredna primerjava cen vlečenje brez spremembe v ceni; neposredne ali eksplicitne ocena s strani strokovnjakov ocena spremembe v količini ocena opcijskih stroškov hedonske metode. 17/29
Pri neposrednih metodah spremembo v kakovosti ocenimo neposredno na osnovi informacij. Pri posrednih pa se uporabljajo tehnike merjenja za primerjavo starih proizvodov z nadomestnimi. Metoda prekrivanja (»Overlap Method«) predpostavlja, da je sprememba v kakovosti med starim in nadomestnim proizvodom enaka razliki v ceni med tema dvema proizvodoma v obdobju, v katerem sta oba na voljo na trgu. Metoda vezanega prekrivanja (»Bridge Overlap«) predpostavlja, da je relativna sprememba cene pri nadomeščanju od prejšnjega obdobja enaka relativni spremembi cene od prejšnjega obdobja za modele, ki niso nadomeščeni. Cena manjkajočega proizvoda v tekočem obdobju se imputira z množenjem njegove cene iz preteklega obdobja z geometrijskim povprečjem sprememb cen ostalih proizvodov med tema dvema obdobjema. Metoda imputacije glede na povprečno spremembo v skupini (»Class Mean Imputation«) se od predhodne razlikuje le v viru za imputiranje stopnje spremembe cene. Metoda neposredne primerjave cen (»Direct Price Comparison«) predpostavlja, da je nadomestni proizvod podobne kakovosti kot stari proizvod in da sprememba v ceni ne vsebuje spremembe v kakovosti. Metoda vlečenja brez spremembe v ceni (»Link to show no price change«) pripisuje vsako spremembo v ceni med nadomestnim in starim proizvodom spremembi v kakovosti. Metoda ocene s strani strokovnjakov (»Expert Adjustment«) pomeni, da vrednost spremembe v kakovosti med starim in nadomestnim proizvodom oceni strokovnjak, lahko tudi opazovalec cen. Metoda ocene sprememb v količini (»Quantity Adjustment«) se uporablja, ko se količina nadomestnega razlikuje od količine starega proizvoda (npr. različna velikost embalaže). Metoda predpostavlja, da se vrednost spremembe v velikosti embalaže oceni kot delež relativne spremembe v velikosti embalaže. Metoda ocene opcijskih stroškov (»Option Pricing«) predpostavlja, da se vrednost spremembe v kakovosti med starim in nadomestnim proizvodom lahko oceni kot določen fiksen delež tržne cene značilnosti/opreme, po katerih se proizvoda med seboj razlikujeta. Hedonske metode zahtevajo obsežne nize podatkov, ki vsebujejo kvalitativno ovrednotene značilnosti, ki določajo ceno za različne modele proizvoda. Ločimo neposredne in posredne hedonske metode. Na strokovnem oddelku SURS se korekcije cen zaradi sprememb v kakovosti najpogosteje izvajajo pri avtomobilih, računalniški opremi, večjih gospodinjskih aparatih, oblačilih in drugih tehničnih proizvodih. 18/29
5.2 Krajevna primerljivost 5.2.1 Primerljivost z drugimi članicami Evropskega statističnega sistema HICŽP se izračunava v vsaki državi članici EU v skladu s pravili, ki so zapisana v vrsti uredb, ki jih je Eurostat pripravil v sodelovanju z državami članicami EU. HICŽP so torej oblikovani na osnovi harmonizirane metodologije in kot taki naj bi odražali le gibanje cen in razlike v potrošnji prebivalstva v posamezni državi. Uredbe, ki urejajo področje HICŽP, so naslednje: 1. Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o HICŽP; 2. Uredba Komisije (ES) št. 1749/96 z dne 9. septembra 1996 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta št. 2494/95 o HICŽP; 3. Uredba Komisije (ES) št. 2214/96 z dne 20. novembra 1996 o HICŽP: posredovanje in diseminacija podindeksov HICŽP; 4. Uredba Komisije (ES) št. 2454/97 z dne 10. decembra 1997 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 2494/95 glede minimalnih standardov za kakovost ponderiranja v HICŽP; 5. Uredba Sveta (ES) št. 1687/98 z dne 20. julija 1998 o spremembah Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 glede zajetja blaga in storitev v HICŽP; 6. Uredba Sveta (ES) št. 1688/98 z dne 20. julija 1998 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 glede ozemeljskega in populacijskega zajetja HICŽP; 7. Uredba Komisije (ES) št. 2646/98 z dne 9. decembra 1998 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo tarif v HICŽP; 8. Uredba Komisije (ES) št. 1617/1999 z dne 23. julija 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo zavarovanja v HICŽP in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2214/96; 9. Uredba Komisije (ES) št. 1749/1999 z dne 23. julija 1999 o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 o podindeksih HICŽP; 10. Uredba Sveta (ES) 2166/1999 z dne 8. oktobra 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo proizvodov v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu v HICŽP; 11. Uredba Komisije (ES) št. 2601/2000 z dne 17. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o času upoštevanja kupčevih cen v HICŽP; 12. Uredba Komisije (ES) št. 2602/2000 z dne 17. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo znižanj cen v HICŽP; 13. Uredba Komisije (ES) št. 1920/2001 z dne 28. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavanje stroškov storitev, izraženih sorazmerno s transakcijsko vrednostjo, v HICŽP; 19/29
14. Uredba Komisije (ES) št. 1921/2001 z dne 28. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za revizije HICŽP in o spremembi Uredbe (ES) št. 2602/2000; 15. Uredba Komisije (ES) št. 1708/2005 z dne 19. oktobra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 24924/95 glede skupnega indeksnega referenčnega obdobja za HICŽP in o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96; 16. Uredba Sveta (ES) št. 701/2006 z dne 25. aprila 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 glede časovnega okvira zbiranja cen v HICŽP; 17. Uredba Komisije (ES) št. 1334/2007 z dne 14. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1749/96 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o HICŽP; 18. Uredba Komisije (ES) št. 330/2009 z dne 22. aprila 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 v zvezi z minimalnimi standardi za obravnavo sezonskih izdelkov v HICŽP; 19. Uredba Komisije (ES) št. 1114/2010 z dne 1. decembra 2010 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za kakovost ponderiranja HICŽP in o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2454/97. Podobno je ICŽP, kljub razlikam v metodologijah med državami, prav tako mednarodno uveljavljena mera inflacije, vendar se uporablja predvsem za nacionalne potrebe. V primeru slovenskega ICŽP je bila v zadnjih letih pri njegovem razvoju upoštevana tudi večina zahtev iz uredb, ki veljajo za HICŽP. 5.3 Desezoniranje Postopki desezoniranja se pri tem raziskovanju ne uporabljajo. 20/29
6 Skladnost Skladnost pri statistikah ugotavlja primernost statističnih podatkov za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike. Opisuje omejitve pri povezovanju statistik iz različnih virov, ki so posledica uporabe različnih statističnih postopkov. 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov Začasnih podatkov ne izkazujemo. Objavimo le končne podatke. 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Glej točko 6.1.1. 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki Glej točko 6.1.1. 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja HICŽP se uporablja za primerjanje inflacijskih stopenj med državami ter za računanje konvergenčnega merila glede cenovne stabilnosti, medtem ko ima ICŽP funkcijo indikatorja domače inflacije in je poleg tega pomemben še za indeksacijo plač ter drugih socialnih transferjev. 6.2.2 Skladnost z rezultati iz referenčnega vira V spodnji tabeli so prikazani letni indeksi cen ICŽP in HICŽP po mesecih, in sicer za leto 2012. Tabela 6.1: Letna indeksa cen ICŽP in HICŽP po mesecih, Slovenija, 2012 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Povprečje ICŽP 102,3 102,9 102,3 102,6 102,4 102,3 102,4 102,9 103,3 102,7 102,3 102,7 102,6 HICŽP 102,3 102,8 102,4 102,9 102,4 102,4 102,6 103,1 103,7 103,2 102,8 103,1 102,8 6.2.3 Razlogi za večje razlike med raziskovanjema Med indeksoma ni večjih razlik, vendar pa nekaj razlik kljub temu obstaja, in sicer: 1. HICŽP temelji na domačem načelu potrošnje, medtem ko nacionalni ICŽP temelji na nacionalnem načelu potrošnje. Ta razlika med njima se kaže v utežeh. Deleži (%) uteži glavnih skupin so prikazani v tabeli 6.2. 21/29
Tabela 6.2: Deleži glavnih skupin v odstotkih za ICŽP in HICŽP, Slovenija, 2012 ICŽP (%) HICŽP (%) 00 SKUPAJ 100,00 100,00 01 Hrana in brezalkoholne pijače 16,62 17,06 02 Alkoholne pijače in tobak 5,15 5,61 03 Obleka in obutev 7,54 6,17 04 Stanovanje 13,96 10,61 05 Stanovanjska oprema 7,71 6,54 06 Zdravje 4,89 4,43 07 Prevoz 15,80 17,94 08 Komunikacije 4,77 3,47 09 Rekreacija in kultura 10,04 8,42 10 Izobraževanje 1,27 1,63 11 Gostinske in nastanitvene storitve 5,16 9,27 12 Raznovrstno blago in storitve 7,09 8,85 BLAGO 68,37 65,98 STORITVE 31,63 34,02 Za pripravo uteži oz. ponderjev pri HICŽP (delež v skupni potrošnji) se kot glavni vir uporabljajo podatki iz nacionalnih računov o izdatkih gospodinjstev za končno potrošnjo. Ti podatki se tudi preverjajo in dopolnjujejo s podatki iz drugih virov. Uteži temeljijo na podatkih o strukturi izdatkov za leto t-2, preračunanih na cene decembra preteklega leta. Pri ICŽP pa uteži, ki se uporabljajo za izračun indeksa v določenem letu, temeljijo na podatkih iz anket o potrošnji gospodinjstev (APG) kot glavnemu viru. Ti podatki se, podobno kot pri HICŽP, dopolnjujejo in preverjajo še z drugimi statističnimi in ostalimi dosegljivimi viri. Uteži temeljijo na povprečju izdatkov iz anket za zadnje leto (t-2), preračunanih (indeksiranih) na december preteklega leta, ki je tudi bazno obdobje uteži, tj. obdobje, na katerega se nanašajo ocenjene vrednosti potrošnje, uporabljene pri določitvi uteži, in bazno obdobje cen. Pri obeh indeksih se uteži spreminjajo vsako leto. 2. Razlika med indeksoma je tudi v izračunu povprečnih nacionalnih cen, kjer se pri HICŽP na elementarni ravni uporablja geometrična sredina, pri ICŽP pa aritmetična sredina. Pri HICŽP se povprečna cena vsakega posameznega proizvoda v kraju izračuna z navadno geometrično sredino iz cen, zbranih na vseh opazovanih mestih v tem kraju. Pk povprečna cena proizvoda v kraju p1 cena proizvoda na 1. opazovanem mestu n število opazovanih mest Pri ICŽP pa se povprečna cena vsakega posameznega proizvoda v kraju izračuna z navadno aritmetično sredino iz cen, zbranih na vseh opazovanih mestih v tem kraju. 22/29
P k povprečna cena proizvoda v kraju p 1 cena proizvoda na 1. opazovanem mestu n število opazovanih mest To sta dve glavni razliki med indeksoma, saj so npr. cene, klasifikacija, bazno leto, vrste indeksov (mesečni, letni ) itd. enaki pri obeh raziskovanjih. Zahteve iz uredb za področje HICŽP so se na SURS-u sočasno upoštevale tudi pri razvoju ICŽP. Nekaj manjših razlik med raziskavama obstaja tudi pri številu objavljenih podskupin podatkov ter tudi pri upoštevanju določenih podskupin v izračunu ICŽP oz. HICŽP, vendar, kot se je že omenilo, so te razlike majhne. Bolj podroben prikaz proizvodov in storitev, ki jih posamezen indeks pri izračunu upošteva, ter tudi razlike glede števila objavljenih podskupin so prikazane v tabeli 1 v Prilogi. 23/29
7 Stroški in obremenitve Stroški in obremenitve anketiranih oseb in poslovnih subjektov niso samostojna komponenta kakovosti, so pa pomemben dejavnik pri ocenjevanju kakovosti, saj običajno vplivajo na vse druge komponente kakovosti. 7.1 Stroški raziskovanja za urad Tabela 7.1: Stroški raziskovanja (za urad) Referenčno obdobje 2010 2011 2012 Število porabljenih delovnih ur 16.503 16.464 15.736 Število poročevalskih enot, ki bi morale izpolniti vprašalnik / / / Periodika raziskovanja mesečna mesečna mesečna Število vprašalnikov na leto (skupaj) / / / 7.2 Obremenitev poročevalskih enot Stroškov in obremenitev poročevalskih enot je zelo malo, ker se pretežni del podatkov zbere s pomočjo opazovalcev cen. Izjema so le cene nočitev, ki jih na SURS sporočajo hoteli. Klasičnega pošiljanja vprašalnikov na teren, kot v večini statističnih raziskovanj, pri tem raziskovanju ni. 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev Vsako leto se izvede revizija košarice dobrin in storitev ter tudi opazovanih mest, kjer se izloči neaktualne proizvode in storitve ter doda nove. Opazovana mesta pa se po potrebi zamenjujejo tudi sredi leta, če se prejšnje opazovano mesto zapre. Poleg tega pa se je v zadnjih letih poskušalo določene postopke čim bolj poenostaviti. Tako se je iz večkratnega vnosa oz. prepisa cen prešlo na enkraten vnos cen (posodobitev programa za vnos podatkov - Blaise). Poleg tega opazovalci cen na začetku leta pridobijo obrazce za popis cen za celotno tekoče leto in jim ni več treba mesečno pripravljati obrazcev. Poenostavila pa se je tudi priprava tabel za prvo objavo. 24/29
Priloga TABELA 1. KLASIFIKACIJA COICOP/HICP Šifra ime COICOP/HISP skupine Code COICOPHICP heading OBJAVA RAČUNANJE 00 S K U P A J TOTAL 01 ND Hrana in brezalkoholne pijače Food and non-alcoholic beverages 01.1 Hrana Food 01.1.1 Kruh in drugi izdelki iz žit Bread and cereals 01.1.2 Meso Meat 01.1.3 Ribe Fish 01.1.4 Mleko, mlečni izdelki in jajca Milk, cheese and eggs 01.1.5 Olje in maščoba Oils and fats 01.1.6 Sadje, sveže in predelano Fruit 01.1.7 Zelenjava, sveža in predelana Vegetables 01.1.8 Sladkor in konditorski izdelki Sugar, jam, honey, chocolate and confectionery 01.1.9 Drugi prehrambeni izdelki Food products nec 01.2 Brezalkoholne pijače Non-alcoholic beverages 01.2.1 Kava, čaj in kakav Coffee, tea and cocoa 01.2.2 Gazirane in negazirane pijače Mineral waters, soft drinks, fruit and vegetable juices 02 ND Alkoholne pijače in tobak Alcoholic beverages, tobacco 021 Alkoholne pijače Alcoholic beverages 0211 Žgane pijače Spirits 212 Vino Wine 0213 Pivo Beer 022 Tobačni izdelki Tobacco 0220 Tobačni izdelki Tobacco 03 Obleka in obutev Clothing and footwear 031 Obleka in storitve za obleko Clothing 0311 SD Tkanine Clothing materials 0312 SD Oblačila Garments 0313 SD Drugi tekstilni izdelki in dodatki Other articles of clothing and clothing accessories 0314 S Storitve za obleko Cleaning, repair and hire of clothing 032 Obutev in čevljarske storitve Footwear 0321/2 Obutev in čevljarske storitve Shoes and other footwear including repair and hire of footwear 0321 SD Obutev Shoes and other footwear le v ICŽP 0322 S Storitve za obutev Repair and hire of footwear NE 04 Stanovanje Housing, water, electricity, gas and other fuels 041 S Najemnina Actual rentals for housing 041/2 Dejanske najemnine, ki jih Actual rentals paid by tenants plačujejo najemniki including other actual rentals 0411 Najemnine, ki jih plačujejo najemniki Actual rentals NE 0412 Druge vrste dejanske najemnine Other actual rentals NE NE 043 Redno vzdrževanje in popravilo Maintenance and repair of the dwelling 0431 ND Material za vzdrževanje in popravilo Materials for the maintenance and repair 25/29
of the dwelling 0432 S Storitve za vzdrževanje in popravilo Services for the maintenance and repair of the dwelling 044 Komunalne storitve Water supply and miscellaneous services relating to the dwelling 0441 ND Voda Water supply 0442 S Odvoz smeti Refuse collection 0443 S Kanalščina Sewerage collection 0444 S Druge storitve za stanovanje Other services relating to the dwelling nec 045 E Goriva in energija Electricity, gas and other fuels 0451 ND Električna energija Electricity 0452 ND Plin Gas 0453 ND Tekoča goriva Liquid fuels 0454 ND Trda goriva Solid fuels 0455 ND Daljinska energija Heat energy 05 Stanovanjska oprema Furnishings, household equipment and routine maintenance of the house 051 Pohištvo in talne obloge Furniture and furnishings, carpets and other floor coverings 0511 D Pohištvo in oprema Furniture and furnishings 0512 D Talne obloge Carpets and other floor coverings 0513 S Popravila pohištva, opreme in talnih Repair of furniture, furnishings and floor NE NE oblog coverings 052 SD Tekstilni izdelki za gospodinjstvo Household textiles 0520 Tekstilni izdelki za gospodinjstvo Household textiles 053 Naprave in aparati za Household appliances gospodinjstvo 00531_2 Naprave in aparati za gospodinjstvo Major household appliances whether le v HICŽP electric or not and small electric household appliances 0531 D Gospodinjske naprave Major household appliances le v ICŽP 0532 SD Mali gospodinjski aparati Small electric household appliances le v ICŽP 0533 S Popravilo gospodinjskih naprav Repair of household appliances 054 SD Steklenina, posoda in pribor Glassware, tableware and household utensils 0540 Steklenina, posoda in pribor Glassware, tableware and household 055 D, SD Orodje in pripomočki za hišo in vrt 0551/2 Motorno orodje in pripomočki ter ročno orodje in pripomočki utensils Tools and equipment for house and garden Major tools and equipment and small tools and miscellaneous accessories 0551 Motorno orodje in pripomočki Major tools and equipment NE 0552 Ročno orodje in pripomočki Small tools and miscellaneous NE accessories 056 Izdelki in storitve za vzdrževanje Goods and services for routine gospodinjstva household maintenance 0561 ND Izdelki za vzdrževanje gospodinjstva Non-durable household goods 0562 S Storitve za vzdrževanje gospodinjstva Domestic services and household services 06 Zdravje Health 061 ND Zdravila in medicinski izdelki Medical products, appliances and 26/29
equipment 0611 Zdravila Pharmaceutical products 0612/3 Ostali medicinski in terapevtski Other medical products, therapeutic pripomočki in oprema appliances and equipment 0612 Medicinski in terapevtski izdelki Medical and therapeutic products 062 S Zdravstvene in zobozdravstvene Out-patient services storitve 0621_3 Zdravstvene storitve Medical and paramedical services 0622 Zobozdravstvene storitve Dental services 063 S Bolnišnične storitve Hospital services 0630 Bolnišnične storitve Hospital services 07 Prevoz Transport 071 D Prometna sredstva Purchase of vehicles 0711 Osebni avtomobili Motor cars 0711A Novi osebni avtomobili New motor cars 0711B Rabljeni osebni avtomobili Second-hand motor cars 0712/3/4 Motorna kolesa in kolesa Motor cycles, bicycles and animal drawn vehicles 072 Izdelki in storitve povezani z Operation of personal transport delovanjem prometnih sredstev equipment 0721 SD Rezervni deli Spare parts and accessories for personal transport equipment 0722 ND, Goriva in maziva Fuels and lubricants for personal transport E equipment 0723 S Vzdrževanje in popravilo vozil Maintenance and repair of personal transport equipment 0724 S Druge storitve Other services in respect of personal transport equipment 073 S Prevozne storitve Transport services 0731 Železniški potniški prevozi Passenger transport by railway 0732 Cestni potniški prevozi Passenger transport by road 0733 Letalski potniški prevozi Passenger transport by air 0734 Vodni potniški prevozi Passenger transport by sea and inland NE NE waterway 0735 Kombinirani potniški prevozi Combined passenger transport NE NE 0736 Druge plačane transportne storitve Other purchased transport services NE 08 S Komunikacije Communication 081 Poštne storitve Postal services 0810 Poštne storitve Postal services 082 Telefonske storitve in izdelki Telephone and telefax equipment and telephone and telefax services 0820 Telefonski in drugi aparati Telephone and telefax equipment 0830 Telefonske storitve Telephone and telefax services 09 Rekreacija in kultura Recreation and cultre 091 Avdio, video, foto in računalniška Audio-visual, photographic and oprema information processing equipment 0911 D Avdio, video in hi-fi oprema Equipment for the reception, recording and reproduction of sound and pictures 0912 D Fotografska oprema Photographic and cinematographic le v HICŽP equipment and optical instruments 0913 D Računalniška oprema Information processing equipment 0914 SD Snemalni mediji za sliko in zvok Recording media 0915 S Popravilo opreme in izdelkov Repair of audio-visual, photographic and 27/29