- 1 - UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI IN PROBLEMATIKA POSREDNIH DAVKOV PRI MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZILIH V SLOVENIJI SPECIALITIES AND PROBLEMS OF INDIRECT TAXES ON MOTOR VEHICLES AND TRAILERS IN SLOVENIA Kandidatka: Jožica ERJAVC Študentka izrednega študija Številka indeksa: 80000349 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: računovodstvo Mentor: dr. Majda KOKOTEC NOVAK Velenje, november, 2010
- 2 - PREDGOVOR Davki in druge obvezne dajatve so se plačevale že nekdaj, se plačujejo danes in se bodo plačevale tudi v bodoče. V časih suženjstva in fevdalizma je upravičenost obdavčitve temeljila na teoriji sile in absolutistični teoriji. Z nastopom meščanstva sta za upravičenost pobiranja davkov veljali teorija zavarovanja in teorija koristi. Danes pa so osnovne naloge države v okviru davčne politike zadovoljevanje skupnih in javnih potreb, prerazporeditev ustvarjenega družbenega bruto produkta in enakomeren in stabilen gospodarski razvoj. Na oblikovanje davčnega sistema vplivajo politična ureditev, gospodarski sistem, sistem socialne varnosti in denarna politika. Poznamo dve osnovi delitvi davkov in sicer na objektivne in subjektivne, ter na neposredne in posredne. Posredni davki, kamor spadajo tudi davki na vozila imajo prednosti pred neposrednimi, kot so elastičnost, izdatnost, psihološka primernost in neformalno pobiranje. Plačujemo jih namreč tedaj, ko trošimo svoj dohodek. Slabosti posrednih davkov pa sta neupoštevanje davčne sposobnosti zavezancev in njihovo regresijsko delovanje. Relativno več jih plačajo gospodarsko šibkejši sloji, ki imajo nižji dohodek (Milost, 2001, str. 12-13, 22-27). V diplomskem delu sem predstavila posredne davke na motorna in priklopna vozila. Ugotovila sem zakonske podlage ter različnost davčnih obremenitev na vozila glede na to ali so nabavljena v Sloveniji, ali pridobljena v Evropski uniji, ali uvožena iz tretjih držav. Cilj, ki sem ga zasledovala skozi diplomsko delo, je bil predvsem ugotoviti probleme pri obračunavanju in plačevanju teh davkov v praksi in tudi predlagati rešitve. Nalogo sem opravila na podlagi izkušenj, pridobljenih pri svojem delu. Pomagala pa sem si tudi s strokovno literaturo, uradnimi listi in internetom. Za boljšo vizualno predstavo sem na koncu diplomskega dela dodala precej slikovnih prilog. Pri svojem delu ugotavljam, da je v Sloveniji podajanje informacij registracijskim organizacijam s strani Generalnega davčnega urada slabo. Velika praznina pa je tudi na področju izobraževanja uslužbencev na registracijskih organizacijah, ki morajo voditi ugotovitveni postopek o pravilnosti in zadostnosti dokazil o plačanih davkih pred registracijo vozil. Zakonski predpisi pa so napisani tako zapleteno, dvoumno in nedoločno, da se jih da interpretirati na več različnih načinov. Zaradi tega prihaja do razlik tudi v praksi pri odmeri davkov. Tudi organizacijo davčnih uradov, ki odmerja davke po vrsti davka, bi morda bilo smiselno urediti na način, da se bi le-ti odmerjali po obdavčljivem objektu. Na ta način bi se izognili tudi marsikateri davčni utaji.
- 3 - KAZALO 1 UVOD 4 1.1 Opredelitev problema, ki je predmet raziskovanja 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela 4 1.3 Predpostavke in omejitve 5 1.4 Uporabljene metode raziskovanja 5 2 PRAVNE PODLAGE ZA POSREDNE DAVKE NA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA 6 3 DAVČNE OBREMENITVE NA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA, NABAVLJENA NA OBMOČJU SLOVENIJE 7 3.1 Nova vozila 7 3.1.1 Obdavčitev z davkom na dodano vrednost 7 3.1.2 Obdavčitev z davkom na motorna vozila 8 3.2 Rabljena vozila 11 3.2.1 Obdavčitev z davkom na dodano vrednost 11 3.2.2 Obdavčitev z davkom na motorna vozila 13 3.3 Praktični primeri 16 4 DAVČNE OBREMENITVE NA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA, PRIDOBLJENA V EVROPSKI UNIJI 18 4.1 Nova vozila 18 4.1.1 Obdavčitev z davkom na dodano vrednost 18 4.1.2 Obdavčitev z davkom na motorna vozila in takso za obremenjevanje okolja 18 4.2 Rabljena vozila 20 4.2.1 Obdavčitev z davkom na dodano vrednost 20 4.2.2 Obdavčitev z davkom na motorna vozila in takso za obremenjevanje okolja 21 4.3 Praktični primeri 23 5 DAVČNE OBREMENITVE NA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA, UVOŽENA IZ TRETJIH DRŽAV 25 5.1 Obdavčitev z davkom na dodano vrednost 25 5.2 Obdavčitev z davkom na motorna vozila in takso za obremenjevanje okolja 25 6 UGOTOVITVE PROBLEMOV PROUČEVANEGA PODROČJA IN PREDLOGI REŠITEV 26 7 SKLEP 34 8 POVZETEK 35 KLJUČNE BESEDE 36 LITERATURA IN VIRI 37 SEZNAM PRILOG IN OKRAJŠAV 38
- 4-1 UVOD 1.1 Opredelitev problema, ki je predmet raziskovanja Davčni sistemi držav temeljijo danes na davčnem pluralizmu, tako, da imajo mnogi tudi po deset in več vrst davčnih oblik. Vsak davčni zavezanec zaradi tega v določenem obdobju plačuje več vrst davkov. Te davke plačuje eni ali več davčnim oblastem iste ali različne ravni splošnosti, v eni ali tudi v več državah. Pri davčni obremenitvi zavezancev za davke pri prenosu lastništva na motornih in priklopnih vozilih je sicer večkratna davčna obremenitev manj možna. Davek na dodano vrednost se namreč v okviru Evropske unije plačuje za rabljena vozila po načelu izvora, za nova pa po načelu destinacije, pri uvozu blaga iz tretjih držav pa velja za vsa vozila načelo destinacije, medtem ko se davek na motorna vozila in taksa za obremenjevanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, za z zakonom določene vrste vozil, plačujeta v Sloveniji. Pri prometu v Evropski uniji pa je tudi pomembno, ali sta kupec in prodajalec davčna zavezanca za davek na dodano vrednost ali ne. Zaradi različnih tolmačenj zakonodaje pa na posameznih davčnih upravah prihaja do razlik pri odmeri teh davkov v določenih praktičnih primerih. Prav tako je problematično tudi dejstvo, da se davki odmerjajo po vrsti davka in ne po vrsti blaga. To pomeni, da mora za isto vozilo davčni zavezanec za odmero obiskati več različnih davčnih pisarn. Zaradi dejstva, da so za pravilnost obdavčitve pred registracijo odgovorne posamezne registracijske organizacije, kamor spadajo Upravne enote, ki delujejo pod Ministrstvom za javno upravo in pooblaščene organizacije za registracijo vozil, ki delujejo pod Ministrstvom za notranje zadeve, tudi tu prihaja do razlik v praksi. Premalo je posredovanih pojasnil s strani Generalnega davčnega urada tako enim kot drugim. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti delovanje davčnega sistema pri obdavčitvi motornih in priklopnih vozil tako po vrsti, namenu, kot tudi po starosti posameznega vozila. Cilj naloge je ugotoviti pravne podlage za posredne davke na motorna in priklopna vozila v Sloveniji, ugotoviti davčne obremenitve pri prometu vozil v Sloveniji, pri prometu pridobljenih vozil iz Evropske unije in pri prometu uvoženih vozil iz tretjih držav. Cilj naloge je tudi ugotoviti dejanski pritok sredstev v proračun države iz naslova nakupa, pridobitve in uvoza vozil, ter ugotoviti probleme pri obračunavanju in plačevanju teh davkov v praksi in predlagati rešitve. Trdim namreč, da je v Sloveniji slab pretok informacij s strani Generalnega davčnega urada do vseh neposrednih izvajalcev, ki odmerjajo davke in tistih, ki morajo voditi ugotovitveni postopek o pravilnosti in zadostnosti dokazil o plačanih davkih pred registracijo vozil. Nadalje trdim, da bi organizacijske spremembe pri neposrednih izvajalcih na davčnih uradih, s tem ko bi odmerjali davke po objektu, prinesle hitrejše in bolj ekonomične rezultate. S tem bi bilo tudi manj davčnih utaj. Trdim pa tudi, da bi z organiziranjem izobraževanj oz. strokovnih posvetov vsaj dvakrat letno na centralni ravni, hitreje razjasnili različna tolmačenja zakonov in bi z enakimi smernicami pravilneje opravljali delo na tem področju, vsi ki smo v to vključeni posredno ali neposredno.
- 5-1.3 Predpostavke in omejitve Diplomsko nalogo sem naredila na osnovi izkušenj, ki sem jih pridobila pri svojem dosedanjem delu. Delam namreč na registraciji kopenskih motornih in priklopnih vozil v registracijski organizaciji, ki opravlja tehnične preglede vozil. Javno pooblastilo za opravljanje teh postopkov izda minister pristojen za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve pa opravlja tudi strokovni nadzor nad delom registracijskih organizacij. Registracijo vozil opravljajo tudi upravne enote na oddelkih za promet, ki so pooblaščene s strani Ministrstva za javno upravo, katero tudi izvaja nadzor nad njihovim delom. Sicer pa morajo vse registracijske organizacije izpolnjevati pogoje za delo, določene v Zakonu o varnosti cestnega prometa, kjer so opredeljeni tudi postopki, katere le-te lahko izvajajo. Pomagala sem si tudi s strokovno literaturo, uradnimi listi in internetom. Omejila pa sem se predvsem na probleme v praksi pri obdavčitvi vozil v posameznih davčnih upravah v Sloveniji. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja V diplomskem delu gre za poslovno raziskavo. Predstavila sem obdavčitev motornih in priklopnih vozil v Sloveniji, pomanjkljivosti v sistemu, zaradi katerih prihaja do napak v praksi, ter podala predloge za izogibanje le-temu. Uporabila sem metodo deskripcije, analize in sinteze.
- 6-2 PRAVNE PODLAGE ZA POSREDNE DAVKE NA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA Davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) se je začel obračunavati 1.7.1999 in sicer s predpisanim zakonom v Uradnem listu RS št. 89/1998. Zakon se je večkrat spreminjal. Uradna prečiščena besedila so bila objavljena v Uradnih listih RS št. 17/2000, 134/2003- UPB1, 97/2004-UPB2, 25/2005-UPB3, 21/2006-UPB 4. Sedaj veljaven je ZDDV-1 objavljen v Uradnem listu RS št. 117/2006. Poleg tega se uporabljajo še uradne spremembe in dopolnitve objavljene v Uradnih listih št. 33/2009-ZDDV-1A in 85/2009 ZDDV-1B. Kako pravilno izvajati Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV) pa predpisuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 141/06. Davek na motorna vozila (v nadaljevanju DMV) je bil uveden leta 1999 z zakonom, objavljenim v Uradnem listu RS št. 52/1999, kateremu so sledile še uradne spremembe in dopolnitve. Uradna prečiščena besedila so objavljena v Uradnem listu RS št. 97/2004- UPB-1, 72/2006 UPB-2, ki je tudi sedaj v veljavi, z upoštevanjem sprememb objavljenih v Uradnem listu RS št. 9/2010 ZDMV-C, ki so stopile v veljavo 1.3.2010. Pri tem je potrebno upoštevati tudi Kombinirano nomenklaturo carinske tarife (v nadaljevanju KNCT). Pravno podlago za posredne davke na motorna in priklopna vozila najdemo še v Zakonu o davkih na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 117/2006, pri katerem moramo posredno upoštevati tudi Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 83/2001, ter Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih objavljen v Uradnem listu RS št. 69/2004-UPB 1. V primeru zadetka vozila pri kakršnikoli igri na srečo, pa je zakonska podlaga za odmero posrednega davka Zakon o dohodnini, objavljen v Uradnem listu RS št. 117/2006, ter Zakon o davku od iger na srečo, objavljen v Uradnem listu RS št. 57/1999 in sprememba tega zakona objavljena v Uradnem listu RS št. 85/2001. Kako voditi in pravilno izvajati postopke pri obdavčevanju je predpisano v sedaj veljavnemu Zakonu o davčnem postopku objavljenem v Uradnem listu RS št. 117/2006 (ZDavP-2). Tudi ta predpis se je večkrat spreminjal in dopolnjeval. V okviru Zakona o varstvu okolja se je leta 2003 začela obračunavati tudi dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil. Prva Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil je bila zakonsko predpisana v Ur. listu RS št. 13/2003 dne 7.2.2003. Sledili so še uradni popravki v Ur. listu RS št. 46/2004 z dne 30.4.2004 in št. 6/2005 z dne 21.1.2005. Sedaj veljaven predpis pa je objavljen v Ur. listu RS št. 87/2005 z dne 30.9.2005. V Zakonu o varnosti v cestnem prometu (v nadaljevanju ZVCP), objavljenem v Uradnem listu RS št. 83/2004 in 56/2008-UPB 5, je predpisano, katera dokazila morajo biti predložena ob registraciji vozil. Med temi dokazili so omenjene tudi davčne dajatve. V Zakonu o splošnem upravnem postopku, objavljenem v Uradnem listu RS št. 24/2006- UPB 2, pa je predpisan postopek, kako se pravilno izvede uradno dejanje, kot je registracija vozila.
- 7-3 DAVČNE OBREMENITVE NA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA, NABAVLJENA NA OBMOČJU SLOVENIJE 3.1 Nova vozila 3.1.1 Obdavčitev z davkom na dodano vrednost Davčni zavezanci, ki opravijo promet z novimi prevoznimi sredstvi torej proizvajalci in tisti, ki imajo pravico do odbitka vstopnega DDV, obračunajo DDV po 20 % davčni stopnji od davčne osnove določene v 36. členu ZDDV. Tako se v davčno osnovo vključuje vse, kar predstavlja plačilo. V 66. členu ZDDV so opredeljena vozila, od katerih davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV in sicer: - od osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem. Tu gre predvsem za osebne avtomobile, ki so konstruirani predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga npr. kombi, karavan in dirkalni avtomobili iz tarifne oznake 8703 KNCT. Če pa kombinirano vozilo predela v tovorno in ga tako tudi homologira, lahko odbija DDV. Davčni zavezanec pa sme skladno s 66. členom ZDDV pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki mu je bil zaračunan pri nabavah vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup, so namenjeni za nadaljnjo prodajo, ter vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu s predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza, ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov. Davčni zavezanec pri nadaljnji prodaji motornega oz. priklopnega vozila, za katerega je odbil vstopni DDV, obračuna DDV po splošnem postopku in sicer od davčne osnove, ugotovljene po 36. členu ZDDV, torej od prodajne vrednosti vozila. Če proda motorno oz. priklopno vozilo preko zastopnika oz. posrednika, ki deluje v tujem imenu in za tuj račun, obračuna slednji DDV od svoje provizije, torej od prometa storitev, davčni zavezanec-prodajalec pa pri opravljenem prometu blaga obračuna 20 % DDV. Možna je tudi komisijska prodaja motornega oz. priklopnega vozila davčnemu zavezancu, ki je imel pravico do odbitka vstopnega DDV od vozila. To je omogočeno skladno s 6. do 13. členom ZDDV po katerem se za promet blaga šteje prenos lastninske pravice na opredmetenih sredstvih. Po c) točki 2. odstavka 6. člena ZDDV se za promet blaga šteje tudi prodaja blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija ob nakupu oz. prodaji blaga. Sklenitev pogodbe o prevzemu vozila v komisijo še ni predmet obdavčitve po ZDDV. Ob prodaji vozila pa nastaneta istočasno dva prometa, ki sta predmet obdavčitve z DDV in sicer: -promet blaga med komisionarjem in končnim kupcem in -promet blaga med komitentom in komisionarjem. Davčna osnova je po 36. členu ZDDV v obeh primerih vse, kar predstavlja plačilo.
- 8-3.1.2 Obdavčitev z davkom na motorna vozila Predmet obdavčitve po 1. odstavku 3. člena ZDMV do 28.2.2010 so bila motorna vozila iz tarifnih številk: 870321, 870322, 870323, 870324, 870331, 870332, 870333, 870390 KNCT, ki se dajo prvič v promet oz. se prvič registrirajo na območju Slovenije. Sem spadajo avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga ter dirkalni avtomobili. Predmet obdavčitve tako niso priklopna vozila, počitniške prikolice, avtobusi in motorna vozila za prevoz deset in več oseb, ki spadajo v tarifno številko 8702 KNCT. Prav tako tudi niso bila predmet obdavčitve enosledna motorna kolesa in kolesa z motorjem, ki spadajo v tarifno številko 8711 KNCT, ki so se prvič registrirala v Sloveniji, do 28.2.2010. Slednja so z uveljavitvijo spremembe ZDMV, ki se uporablja od 1.3.2010 naprej, tudi obdavčena. Prav tako so po zakonu izvzeti traktorji. Zavezanec za plačilo DMV je s skladu s 4. točko ZDMV davčni zavezanec-proizvajalec oz. prodajalec. Oprostitve plačila DMV so opredeljena v 5. členu ZDMV. Oprostitev se izvaja na dva načina in sicer s povračilom DMV ali kot neposredna oprostitev in sicer v naslednjih primerih: - neposredno so oproščeni plačila davčni zavezanci, ki vozila pred prvo registracijo izvozijo ali dobavijo v drugo državo članico EU (po 1. točki tega člena); - po 2. točki tega člena se DMV ne plača od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let in sicer od enega novega osebnega ali kombiniranega vozila z najmanj petimi sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini. Oprostitev se uveljavlja s povračilom plačanega DMV pri pristojnem davčnem organu na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu izdanega s strani pristojnega organa za notranje zadeve, in računa o nakupu vozila. Pristojni davčni organ izda odločbo in je bil do 28.2.2010 dolžan vrniti plačani DMV v roku 15 dni od prejema zahtevka, po 1.3.2010 pa je le-tega dolžan vrniti v roku 30 dni. V prometno dovoljenje takšnega vozila se vpiše zaznamek»prepoved prodaje«, prav tako se v register gospodinjstev vpiše, da je za kupljeno vozilo uveljavljeno povračilo DMV. Motornega vozila se ne sme prodati ali brezplačno odtujiti pred potekom triletnega roka, sicer je treba plačati razliko do polnega zneska DMV, obrestovanega po obrestni meri za zamudne obresti; - po 3. točki tega člena so plačila oproščena tudi vozila za prevoz invalidov. Oprostitev velja za en nov avtomobil z delovno prostornino bencinskega motorja do 1800 cm 3 in dizelskega motorja do 1900 cm 3 oz. z delovno prostornino bencinskega motorja 2000 cm 3 in 2200 cm 3 dizelskega motorja za avtomobile z avtomatskim menjalnikom, ter za vozila, posebej prirejena za prevoz invalidov na invalidskem vozičku, ki ga največ enkrat v 5-ih letih kupijo invalidske organizacije in osebe, ki imajo vozniško dovoljenje ali jim je potrebna pomoč drugih oseb, ki imajo vozniško dovoljenje. Za invalidne osebe se štejejo: osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80 % telesna okvara, nadalje osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih, nadalje osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo telesno in duševno prizadetih oseb, nadalje otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi spremljajo kot rizične v razvoju. Če invalidska organizacija, invalid oziroma njegovi starši ali skrbniki prodajo osebni avtomobil ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo pred potekom petletnega roka od dneva nakupa, morajo plačati DMV v višini davka, za katerega se je zahtevalo vračilo in pripadajoče obresti od dneva nakupa do dneva plačila
- 9 - DMV. Ob izpolnjevanju osnovnih pogojev se pravica do oprostitev po tej točki na novo vzpostavi na dan po takšnem plačilu. Če je bil osebni avtomobil poškodovan v prometni nesreči za več kot 70 % tržne vrednosti avtomobila na dan nesreče, se sme poškodovani avtomobil prodati, ne da bi bil plačan DMV. Če invalid umre pred potekom petletnega roka od dneva nakupa avtomobila, ga smejo zakoniti dediči, ki so ga podedovali, prodati, ne da bi plačali DMV. V skladu s to točko se oprostitev uveljavlja s povračilom plačanega DMV pri pristojnem davčnem organu. Z uveljavitvijo sprememb 1.3.2010 je tudi določen rok za vložitev zahtevka in sicer 3 mesece od dneva nakupa vozila. Davčni organ je bil do 28.2.2010 dolžan vrniti plačani DMV v 15-ih dneh po prejemu zahtevka, po 1.3.2010 pa je rok 30 dni. DMV se vrne upravičencu, ki praviloma ni hkrati tudi zavezanec za DMV. Če pa je upravičenec do vračila DMV hkrati tudi zavezanec za plačilo DMV in hkrati predloži pristojnemu davčnemu organu napoved za obračun DMV ter zahtevek za vračilo, lahko ta davčni organ hkrati odloči o obeh zahtevkih in DMV ne odmeri. V prometno dovoljenje tako kupljenega avtomobila pristojna upravna enota vpiše opombo»prepoved prodaje«. Iz dokumentacije, ki se nahaja na upravni enoti, pa je razvidno, da gre za oprostitev DMV; - po 4. točki tega člena se DMV ne plačuje od vozil za službene potrebe diplomatov in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji, nadalje za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo, nadalje za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi člani, nadalje za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo. Pri nakupu vozila od trgovca v Sloveniji je slednji plačal DMV pri pridobitvi oz. uvozu, ki postane njegov strošek in je vključen v ceno vozila. Tako osebe po tej točki posredno plačajo DMV, to pa ni namen takšne oprostitve. Davčni zavezanci-trgovci prodajalci so zato upravičeni zahtevati vračilo preveč plačanega DMV v skladu z 97. členom Zakona o davčnem postopku ob izpolnjevanju pogojev iz omenjenega člena, ki predpisuje, da se na podlagi upravičenega zahtevka davčnega zavezanca le-ta vrne v 30-ih dneh. Zavezanci pa morajo zagotoviti, da bi bilo njihovim zahtevkom ugodeno, da je znesek DMV, katerega vračilo se zahteva, tudi dejansko vrnjen končnim potrošnikom; - po 7. točki tega člena so oproščena tudi športna vozila namenjena izključno za dejavnosti na tekmovališčih; - do 31.12.2000 so bila oproščena tudi terenska vozila Slovenske vojske in policije. Osnova za DMV je prodajna cena posameznega novega vozila, ki ne vključuje tega davka in DDV, po z zakonom določeni vrednostni lestvici od 1 do 13 %, katera se uporablja za nakupe pred 1.3.2010. Po 1.3.2010 pa je poleg vrednosti vozila stopnja davka za vozila iz tarifnih številk 870321, 870322, 870323, 870324, 870331, 870332, 870333, 870390, razen za trikolesa, štirikolesa in bivalna vozila, odvisna tudi od izpusta CO2 in vrste goriva, ki se uporablja za pogon. Stopnja davka za vozila iz tarifne številke 8711, kamor spadajo enosledna motorna kolesa in kolesa z motorjem, ter za trikolesa, štirikolesa in bivalna vozila, pa je odvisna od moči motorja. Obveznost za obračun DMV nastane takrat, ko je opravljen promet z vozili. Proizvajalci in trgovci z vozili ga v skladu z 8. členom ZDMV obračunavajo mesečno, torej do konca meseca za prejšnji mesec. Davčni zavezanec mora v svojih evidencah zagotoviti podatke po vrstah motornih vozil glede na vrednost, na podlagi katerih obračunava in plačuje DMV. Na podlagi evidenc davčni zavezanec sestavi mesečni obračun DMV, ki ga predloži davčnemu organu do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku meseca, za katerega je sestavil obračun. Iz obračuna morajo biti razvidni naslednji podatki: osnovni podatki o zavezancu, davčna številka zavezanca, podatki o obdobju, za katero se plačuje DMV,
- 10 - podatki o znamki motornega vozila, tipu in modelu vozila, identifikacijski številki, izpustu CO2, moči motorja v kw, načinu delovanja motorja, izpustu trdih delcev v g/km, stopnji izpusta Euro, datumu izdaje potrdila o skladnosti (običajno je to potrdilo z oznako SA, izjemoma pri serijah pridobljenih vozil generalnim zastopnikom za določene znamke vozil manjših od 10 kosov je potrdilo z oznako SB, katera se izdajajo za posamične dobave vozil), vrednosti, državi dobave, datumu pridobitve, davčni osnovi, stopnji DMV in znesku obračunanega DMV. Davčni zavezanec mora predložiti obračun davka ne glede na to, ali je za obdobje, za katerega predloži obračun, dolžan plačati DMV ali ne. Davčni zavezanec je po 9. členu ZDMV dolžan obračunani DMV plačati do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je nastala davčna obveznost. Po 11. členu ZDMV ima davčni zavezanec, ki izvozi motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, pravico do vračila le-tega, če davčnemu organu predloži dokazilo o plačilu ter izvozno carinsko deklaracijo, potrjeno s strani carinskega organa, iz katere mora biti razvidno, da je vozilo zapustilo carinsko območje EU. Če pa ga dobavi v drugo državo članico EU, ima pravico do vračila plačanega DMV, če davčnemu organu predloži dokazilo o plačilu davka, račun, izdan kupcu v drugi državi članici EU in dokazilo o dejanski dobavi vozila v drugo članico EU (npr. tuje prometno dovoljenje). Namen teh določb je, da se z DMV obdavčijo samo tista vozila, ki so namenjena za uporabo na slovenskem ozemlju, ne pa tudi tista, ki so namenjena za prodajo na drugih trgih. Vozila, ki so bila v Sloveniji registrirana pred 1.3.2010, pri izvozu niso bila oproščena DMV in posledično tudi ni bilo možno vračilo DMV, če je ta že bil plačan. Po 1.3.2010 pa je v skladu z 11. členom ZDMV-C možno vračilo DMV tudi po odjavi vozila, ki je v Sloveniji že bilo registrirano. Vlogi za vračilo mora upravičenec priložiti potrdilo o plačilu DMV in dokazilo, da je vozilo zapustilo območje Slovenije. Znesek vračila se izračuna na podlagi podatka o dejansko plačanem znesku DMV, pri čemer se za vsako začeto leto uporabe vozila v Sloveniji znesek vračila zmanjša za 10 %. Če vozilo v Sloveniji ni bilo registrirano več kot 30 dni, pa se upravičencu vrne 100 % znesek plačanega DMV. V primeru, da je znesek vračila DMV manjši od 10 eurov, pa se le-tega ne vrača. Rok za oddajo vloge za vračilo DMV pa je od 1.3.2010 tri mesece od poteka meseca, v katerem so nastale okoliščine, zaradi katerih je zavezanec upravičen do vračila. Davčni zavezanec, ki sestavlja mesečni obračun DMV v skladu z 8. členom ZDMV, lahko za motorna vozila, za katera je v istem davčnem obdobju (koledarskem mesecu) nastala tako obveznost obračuna kot tudi pravica do vračila zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo članico EU, namesto zahtevka za vračilo DMV, obračunani davek od teh vozil odšteje od svoje davčne obveznosti za isto davčno obdobje. V tem primeru mora zavezanec zagotoviti vsa dokazila tako za obračun kot tudi za vračilo in le-ta hraniti v svojem knjigovodstvu. V primeru, ko uvoznik oz. pridobitelj vozila od pridobitve le-tega obračuna in plača DMV, vozilo pa proda enemu od prodajnih servisnih centrov, v prodajni ceni zaračuna tudi obračunani DMV in takso na obremenjevanje okolja. V kolikor ta trgovec proda oz. dobavi vozilo v eno izmed držav članih EU, ima on pravico do vračila DMV. V nadaljevanju bom kratko opisala moja opažanja, ki jih zasledim pri vsakodnevnem delu pri registraciji opisanih vozil. V praksi pri registraciji novih motornih in priklopnih vozil nabavljenih v Sloveniji ni nobenih večjih zapletov zaradi nejasnosti v zvezi z dokazili o plačanih davkih. Dejansko vse obračuna generalni zastopnik-uvoznik oz. pridobitelj vozil. V vseh primerih je obračunan DDV po 20 % davčni stopnji. Davčni zavezanec za plačilo DMV je prav tako zastopnik-uvoznik vozil, ki ga je dolžan vključit že v davčno osnovo za DDV.
- 11 - Registracijski organ ne potrebuje nikakršnih posebnih potrdil o davkih, dejansko je dovolj račun, na katerem je obračunan in izkazan 20 % DDV. 3.2 Rabljena vozila 3.2.1 Obdavčitev z davkom na dodano vrednost Po zakonu sta možna dva različna postopka obračunavanja DDV od prodaje oz. preprodaje rabljenih vozil in sicer splošni in posebni. Splošni postopek se uporablja v naslednjih primerih: - kadar gre za nadaljnjo prodajo vozila: * če davčni zavezanec proda rabljeno vozilo, od katerega ni imel pravice odbitka DDV po a) točki 66. člena ZDDV, je promet takšnega vozila v skladu s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDDV oproščen plačila DDV. Na izdanem računu mora davčni zavezanec v skladu s 81. členom ZDDV oziroma 82. členom navesti, da DDV ni obračunan v skladu s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDDV. Od tega prometa pa se je do 28.2.2010 posledično obračunaval DMV, katerega odmero je opravil davčni organ, zavezanec za plačilo pa je bil kupec vozila; * če davčni zavezanec proda rabljeno vozilo nabavljeno pred 1.7.1999, obračuna DDV v skladu z 36. členom ZDDV (torej ugotovi davčno osnovo), v skladu s Pravilnikom o izvajanju DDV pa sme odbiti kot vstopni DDV znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov od knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva, vendar največ v višini, ki je enaka znesku DDV, obračunanim od tega prometa. Pri tem mora davčni zavezanec po 4. odstavku 130. člena tega Pravilnika ob predložitvi obrazca priložiti tudi podatke o znesku prometnega davka po 191. členu tega Pravilnika. Če je kupec vozila davčni zavezanec, torej preprodajalec, ki opravlja nadaljnjo prodajo, sme obračunani DDV odbiti v skladu s 66. členom ZDDV, pri nadaljnji prodaji pa obračuna DDV od davčne osnove po 36. členu ZDDV, ali - kadar gre za prodajo preko posrednika oz. zastopnika * ko le-ta, ki deluje v tujem imenu in za tuj račun, obračuna DDV od svoje provizije, torej dejansko le od razlike v ceni. V primeru, ko davčni zavezanec da v komisijo vozilo (osnovno sredstvo), nabavljeno pred 1.7.1999, promet v smislu ZDDV ni nastal. Ob prodaji tega vozila pa se obračuna DDV od osnove, ugotovljene po 36. členu ZDDV. V 106. členu ZDDV je določeno, da sme preprodajalec, ki obračuna DDV po splošni ureditvi, odbiti vstopni DDV v davčnem obdobju, za katerega se je preprodajalec odločil, da bo uporabil splošni postopek obdavčenja z DDV. Za obračunavanje DDV po posebnem postopku pa je zakonska osnova 102. do 104. člen ZDDV. V tem primeru preprodajalec obračunava DDV od ustvarjene razlike v ceni v skladu z 102. in 103. členom ZDDV le, če je rabljeno prevozno sredstvo pridobil na davčnem območju Slovenije od: *osebe, ki ni davčni zavezanec ali od drugega davčnega zavezanca, ki v skladu z ZDDV za to blago ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, ali od davčnega zavezanca iz prvega in drugega odstavka 94. člena ZDDV (tj. malega davčnega zavezanca), če gre za poslovna sredstva, ali *od drugega preprodajalca, ki je od opravljenega prometa blaga obračunal DDV od razlike v ceni. Davčna osnova za tak promet je razlika v ceni, ki jo doseže preprodajalec,
- 12 - zmanjšana za znesek DDV, ki se nanaša na razliko v ceni. Razlika v ceni je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo zaračuna preprodajalec za navedeno blago, in nabavno ceno. Preprodajalec nima pravice do odbitka vstopnega DDV od tega blaga v skladu s 108. členom ZDDV, na izdanih računih pa po 110. členu ne sme izkazovati DDV. Poseben postopek obdavčenja z DDV se torej uporablja samo pri prometu z vozili na območju Slovenije. Bistvo komisijskega posla je prodaja v lastnem imenu (tj. v imenu komisionarja) in na tuj račun (tj. račun komitenta), pri čemer se običajno pred prevzemom vozila v komisijsko prodajo dogovorita, kolikšna je komitentova cena vozila, komisionar pa postavi svojo prodajno ceno prilagojeno tržnim razmeram. Prevzem vozila v komisijo ni predmet obdavčitve niti po ZDMV niti po ZDDV, ker komisionar v skladu s komisijsko pogodbo ni lastnik vozila. V svojih poslovnih knjigah takšno blago vodi izvenbilančno. Komisionar lahko prevzame v komisijo tudi vozilo, ki je bilo v lasti davčnega zavezanca, ki ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, na enak način kot od fizične osebe. Če je prodajalec, ki je davčni zavezanec sam prodajal vozilo končnemu kupcu, bi na računu ne smel obračunati in prikazati DDV, posledično pa bi moral do 28.2.2010 kupec plačati 5 % DMV od vrednosti vozila. Ker pa so prodajalci iznajdljivi, so prodali vozilo preko komisionarja vnaprej znanemu kupcu in plačali le DDV od razlike v ceni (Spindler, 2001, str. 12,13). Za odkup in nadaljnjo prodajo rabljenih vozil se šteje promet, ko preprodajalec nastopa kot trgovec, torej ko kupi in proda vozilo v svojem imenu in za svoj račun: - ali od fizične osebe, ki ni davčni zavezanec, tedaj pri nabavi ne plača DDV, ker mu ga slednji tudi ni obračunal. Od navedenega prometa se je do 28.2.2010 moral posledično plačati DMV. Pri nadaljnji prodaji tega vozila preprodajalec obračuna DDV od davčne osnove, ugotovljene po 104. členu ZDDV, - ali od davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV in le-ta v skladu z ZDDV za to blago ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, tedaj pri nabavi ne plača DDV, saj je ta promet oproščen plačila DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDDV. Na izdanem računu mora davčni zavezanec navesti, da DDV ni obračunan. Od tega prometa je bilo potrebno do 28.2.2010 posledično plačati DMV. Pri nadaljnji prodaji tega vozila preprodajalec obračuna DDV od davčne osnove, ugotovljene po 104. členu ZDDV, - ali od pravne osebe, ki ni davčni zavezanec (npr. od malega davčnega zavezanca), ki ne sme obračunavati DDV ter nima pravice do odbitka vstopnega DDV, odkupi rabljeno vozilo-osnovno sredstvo, tedaj ne plača DDV, saj mu ga ta ne sme obračunati. Od tega prometa se je posledično do 28.2.2010 moral plačati DMV. Pri nadaljnji prodaji tega vozila preprodajalec obračuna DDV od davčne osnove, ugotovljene po 104. členu ZDDV. - ali od drugega preprodajalca, ki je od opravljenega prometa blaga obračunal DDV od razlike v ceni, tedaj mora od nadaljnjega prometa obračunati DDV od davčne osnove, ugotovljene po 104. členu ZDDV. Za komisijsko prodajo se šteje promet, ko preprodajalec nastopa kot komisionar v svojem imenu in za tuj račun, torej opravi le storitev prepisa, ne kupi pa vozila. V komisijsko prodajo lahko vzame rabljeno vozilo od davčnega zavezanca. V tem primeru komisionar deluje v svojem imenu in za tuj račun v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo. Prevzem rabljenega vozila v komisijo oz. sklenitev pogodbe o komisijski prodaji ni predmet obdavčitve po ZDDV. Ob prodaji rabljenega vozila pa mora komisionar obračunati DDV od davčne osnove v skladu z 104. členom ZDDV in izdati račun brez izkazanega DDV po 110. členu, odvisno kdo je kupec vozila. Ob prodaji rabljenega vozila nastaneta po ZDDV istočasno dva prometa, in sicer promet blaga med komisionarjem ter končnim kupcem in promet blaga med komitentom in komisionarjem.
- 13 - Pri obračunu DDV od prometa blaga med komitentom in komisionarjem je potrebno upoštevati naslednje: - če je dal rabljeno vozilo v komisijsko prodajo davčni zavezanec, ki v skladu s 66. členom ZDDV ob nabavi ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, je promet s tem vozilom oproščen plačila DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 44. čl. ZDDV. Na izdanem računu preprodajalcu davčnemu zavezancu mora biti navedeno, da DDV ni obračunan; - če je dal rabljeno vozilo v komisijsko prodajo drug preprodajalec, ki je od opravljenega prometa blaga obračunal DDV od razlike v ceni, se od navedenega prometa obračuna DDV od davčne osnove, ugotovljene po 104. členu ZDDV; - če je dal rabljeno vozilo v komisijsko prodajo davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV, torej mali davčni zavezanec, ki ne sme obračunati DDV ter nima pravice do odbitka vstopnega DDV, in je vozilo njegovo osnovno sredstvo, se od tega prometa ne obračuna DDV, saj ga le-ta ne sme obračunati. V navedenih primerih prometa pa se DMV ne obračuna, ker je po ZDMV nastal le en promet in sicer med komitentom in končnim kupcem, pri katerem pa se je obračunal DDV od razlike v ceni. V komisijsko prodajo pa lahko vzame tudi rabljeno vozilo od osebe, ki ni davčni zavezanec po ZDDV. Tudi v tem primeru sklenitev pogodbe o komisijski prodaji rabljenega vozila med osebo, ki ni davčni zavezanec in preprodajalcem-komisionarjem, ni predmet obdavčitve po ZDDV. Tu pride do prodaje vozila med komitentom in končnim kupcem. Od navedenega prometa je komisionar dolžan obračunati DDV po 102., 103. in 104. členu ZDDV. 3.2.2 Obdavčitev z davkom na motorna vozila Predmet obdavčitve so bila do 28.2.2010 vozila iz 1. odstavka 3. člena ZDMV in drugih rabljenih motornih vozil, razen traktorjev, za katere je obvezna registracija, če od njihovega prometa ni bil obračunan DDV. Kot novo vozilo se po tem zakonu šteje vsako vozilo, ki se daje prvič v promet oziroma se prvič registrira na območju Slovenije. Tukaj bom obravnavala torej le vozila, ki so že bila registrirana v Sloveniji. Zavezanec je do 28.2.2010 bil kupec vozila ali fizična oseba, ki je brezplačno ali na podlagi zamenjave pridobil vozilo, za katerega je sicer obvezna registracija, razen če gre za 1. dedni red. Po Zakonu o dedovanju so dediči prvega dednega reda potomci in zakonec, pod določenimi pogoji tudi izvenzakonski partner pokojnika. Tudi pri teh vozilih so se uveljavljale oprostitve na dva načina in sicer z neposredno oprostitvijo ali s povračilom DMV na podlagi zahtevka. Neposredna oprostitev po ZDMV je pri statusnih preoblikovanjih podjetij oz. gospodarskih družb ali oseb javnega prava. Statusno preoblikovanje pomeni združitev, razdružitev, spojitev ali če se družbe z omejeno odgovornostjo preoblikujejo v delniško družbo. Pri prenosu vozil pri osebah javnega prava pa gre za oprostitev v primeru, ko se spreminjajo imena državnih organov in njihova organizacija. Posredne oprostitve pa so enake kot je bilo opisano v poglavju 3.1.2., če je bil od prometa takšnega vozila plačan DMV in stranka poda utemeljeno zahtevo za vračilo le-tega. Posredna oprostitev velja tudi za starodobna vozila. ZDMV je ta vozila do 28.2.2010 definiral kot vozila muzejske vrednosti, starejša od 30 let. Definicija je bila neposredno povzeta iz Odredbe o homologaciji vozil (Ur. list RS št. 33/98), ki je veljala do leta 2004 in
- 14 - katera je navajala vozila, za katere postopek ugotavljanja skladnosti ni potreben. Med temi so bila opredeljena tudi rabljena vozila muzejske vrednosti. Obenem je bilo tudi določeno, da v izjemnih primerih lahko tak status vozilom podeli Urad RS za standardizacijo in meroslovje po predhodnem mnenju Tehničnega muzeja Slovenije in Avto moto zveze Slovenije. Zaradi tega se je pod tem izrazom razumelo vozilo starejše od 30 let, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno iz uvoza ali v Sloveniji. Z uveljavitvijo Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS št. 56/2008 UPB5) in Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS št. 30/2004 in 17/2007) pa je bil izraz»rabljeno vozilo muzejske vrednosti«nadomeščen z izrazom»starodobno vozilo«. Po tem slednjem zakonu pa mora biti vozilo starejše od 25 let, ohranjeno in tehnično vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju in se tudi praviloma ne uporablja za vsakodnevne prevoze. Zaradi teh sprememb se je peta točka 5. člena ZDMV smiselno uporabljala za vozila s statusom starodobnika, vendar se je starostna meja po ZDMV še vedno uporabljala 30 let (povzeto po pojasnilu MF 423-178/2008). Po spremembah zakona s 1.3.2010 pa velja oprostitev za vozila, ki imajo v skladu s predpisi o motornih vozilih status starodobnika, torej se je tudi starostna meja spustila na 25 let. Med posredne oprostitve se je štela tudi pridobitev vozila kot darila, če se je štel pridobitelj za 1. dedni red. V primeru prenosa vozila v lasti samostojnega podjetnika na svojega potomca pa se ta oprostitev ni uporabljala, ker je šlo za prenos v okviru dejavnosti pravne osebe. V tem primeru pa se je do 28.2.2010 moral obračunati 5 % DMV. V primeru prenosa vozil na podlagi pogodbe o prenosu dejavnosti, po vsebini namreč ne gre za takšno vrsto posla, za katerega se uporabljajo določbe Zakona o dedovanju, ki opredeljuje pojem 1. dednega reda (povzeto po pojasnilu DURS 4212-33/2009). V teh primerih, ko je lastnik vozila samostojni podjetnik, pa je pri registracijskem postopku težko ugotoviti, ali je vozilo vodeno v poslovnih knjigah samostojnega podjetnika kot osnovno sredstvo ali ne. Register vozil namreč pred septembrom 2006 sploh ni dopuščal možnosti vnosa lastnika kot samostojnega podjetnika v prometno dovoljenje. Vpisalo se je nosilca»samostojnega podjetnika«kot fizično osebo. Če je, na primer, kdo od teh želel izkoristiti možnost oprostitve DMV na podlagi prenosa vozila na svojega potomca, je torej zamolčal prenos dejavnosti, ampak je enostavno sestavil darilno pogodbo za vozilo. Posebna oprostitev pa je veljala do 31.12.2009 za vozila proizvedena od vključno 1.1.2003 naprej, katerih uradna specifična emisija CO2 ni presegala 110 g/km in je promet z njimi bil opravljen pred 31.12.2009. Davčna stopnja je bila do 28.2.2010 5% od nakupne vrednosti vozila, če je ta ustrezala prometni vrednosti. V nasprotnem primeru je davčni organ ugotovil prometno vrednost vozila. Davčni zavezanec je moral do 28.2.2010 prijaviti DMV v skladu z 8. členom ZDMV v 15 dneh od dneva pridobitve vozila. Za prekoračitev roka prijave pa ni bilo predpisanih kazenskih sankcij. Obveznost plačila na podlagi odmere pa je bil 15 dni v skladu z 8.a, 9., 10. členom ZDMV. Brez dokazila o plačilu DMV se takšnega vozila ni smelo registrirati. Posebna obdavčitev z DMV pa je do 28.2.2010 nastala tudi: - pri odkupu in nadaljnji prodaji: če je preprodajalec odkupil rabljeno vozilo na območju Slovenije *od osebe, ki ni davčni zavezanec, in pri nabavi ne obračuna DDV, ker mu ga le-ta tudi ne obračuna, *od drugega davčnega zavezanca, ki v skladu z ZDDV za to blago ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, pri nabavi ne plača DDV, saj je ta promet oproščen plačila DDV,
- 15 - *od malega davčnega zavezanca, ki ne sme obračunavati DDV ter nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ne plača DDV, saj mu ga ta ne sme obračunati. V teh primerih je bil kupec dolžan plačati DMV. Prav tako je moral kupec plačati DMV, kadar je bilo vozilo pridobljeno na enega od naslednjih načinov: pri zamenjavi vozila ali brezplačni pridobitvi na podlagi darilne pogodbe, če ni bil obdarovanec iz 1. dednega reda, ali, če je bila sklenjena kupoprodajna pogodba med dvema fizičnima osebama, ali če je vozilo dedoval in ni bil dedič iz 1. dednega reda. DMV je odmerjal in obračunaval davčni organ. Za odmero le-tega je po zadnji spremembi tudi ukinjena krajevna pristojnost. Davčnim zavezancem pa še vedno odmerja in obračunava DMV krajevno pristojni davčni organ. V nadaljevanju bom opisala nekaj problemov, ki se pojavljajo pri registraciji teh vozil. V praksi pri registraciji rabljenih motornih in priklopnih vozil ni večjih problemov, saj pred 28.2.2010 skoraj ni bilo primera, da bi bila drugačna oblika nakupa rabljenega vozila, kot je komisijski prepis, kjer je uporabljen poseben postopek obdavčitve z DDV (torej od razlike v ceni). Če pa je pred 28.2.2010 šlo za drugačen primer in je bilo treba ugotoviti soodvisnost plačila DDV in DMV, kot je bilo to npr. pri odprodaji osnovnih sredstev, pa smo se posluževali postopkov, ki so opisani in prikazani v prilogi št. 1. Pri prodaji rabljenih vozil po posebnih postopkih pa smo se posluževali postopkov opisanih in prikazanih v prilogi št. 2. Tudi pri dedovanju gre v večini primerov za dediče I. dednega reda. Če je pred 28.2.2010 podedoval vozilo dedič iz II. dednega reda, pa je moral plačati DMV po stopnji 5 % in poleg tega še davek na dediščine in darila. Pri dedovanju pa prihaja do razhajanj v posameznih zakonih glede opredelitve dedičev po dednih redih. Sodišče, ki izda odločbo o dedovanju, določa dedne rede po Zakonu o dedovanju. Davčni organ pri odmeri davka na dediščine in darila upošteva Zakon o davkih na dediščine in darila, v katerem pa so dedni redi opredeljeni drugače kot v Zakonu o dedovanju. V ZDMV pa dedni redi sploh niso bili opredeljeni, temveč je bilo določeno le, da se DMV plača, če zavezanec ni dedič 1. dednega reda. O določanju dednih redov po ZDMV pa je davčni organ upošteval Zakon o davkih na dediščine in darila. To po mojem mnenju ni bilo prav, saj so ti trije zakoni enakovredni. ZDMV bi moral vsebovati tudi določbo, v kateri bi opredelil dedne rede po tem zakonu. Še bolj prav in enostavneje za razumevanje pa bi bilo, da bi se uporabljal enoten sistem dedovanja v vseh zakonih. Dedni redi predpisani po ZD so prikazani v prilogi št. 3, po ZDDD pa v prilogi št. 4. Nekaj težav smo imeli v naši registracijski organizaciji s prenosi vozil, v sklopu prenosa celotne dejavnosti, iz pravne oblike»samostojni podjetnik«na pravno osebo»družba z omejeno odgovornostjo«pri odmeri DMV. V nekaterih primerih je davčni organ izpisal potrdila za vsako vozilo posebej, da je kupec oproščen plačila DMV, pri nekaterih pa jih sploh ni izdal. Njihova obrazložitev je bila, da kadar gre za statusno preoblikovanje, je kupec že po ZDMV neposredno oproščen plačila DMV in registracijski organ ne potrebuje dodatnega potrdila o plačilu oz. oprostitvi DMV. Glede statusnih preoblikovanj pa uslužbenci na registracijskih organizacijah tudi nismo najbolje poučeni, kdaj v konkretnem primeru gre za takšno spremembo. Mislim pa, da so tudi davčni uslužbenci uporabljali različne prakse v enakih konkretnih primerih. Statusno preoblikovanje je namreč možno izvesti s pomočjo pripojitve ali spojitve. Pri združevanju gospodarskih družb gre za prenos premoženja iz prevzete družbe na prevzemno. Gre torej za prenos premoženja z univerzalnim pravnim nasledstvom. Le-to temelji na korporacijsko-pravnem poslu, npr. pogodba o združitvi ali drugi akt o preoblikovanju. Z vpisom v sodni register preidejo premoženjski deli na drugo družbo.
- 16 - Univerzalno pravno nasledstvo zagotavlja, da prevzemnik premoženja odgovarja tudi za obveznosti prenosne družbe, kar zagotavlja varstvo upnikov. Gre torej za prehod celotne aktive in pasive na prevzemno družbo. Nasprotje univerzalnemu pravnemu nasledstvu pa je singularno pravno nasledstvo. Tu pa gre za prenos premoženja na obligacijsko-pravni podlagi, s posamičnimi prodajami, menjalnimi ali drugimi pogodbami. Subjekt, na katerega se prenaša premoženje, pa ne odgovarja za obveznosti prejšnjega subjekta. Izjema je le singularni prevzem premoženja kot celote. ZDMV uporablja termin»kupec«za davčnega zavezanca. Kupec pa je stranka prodajne pogodbe, ki predstavlja promet na podlagi obligacijsko-pravnega posla, kar pomeni singularno pravno nasledstvo. V primeru združitve gospodarskih družb pa prevzemna družba nikoli ni kupec. V primerih združitve oz. prenosa celotnega premoženja in ene oblike gospodarske družbe na drugo torej ni določena obveznost za plačilo DMV na rabljena motorna vozila (Škof, 2002, str. 6,7). Pri prometu z rabljenimi vozili je dejansko prispelo v državno blagajno zelo malo iz naslova plačanega DDV od razlik v ceni pri prepisih. Iz naslova DMV pa praktično nič, saj je vsak primer lahko vzel v obdelavo preprodajalec, ki je obračunaval DDV po posebnem postopku in posledično tudi ni bilo plačila DMV. Kupci vozil zelo dobro preračunajo višino dajatev, ki jo morajo plačati ob nakupu vozila. Splošno uveljavljen pa je bil komisijski prepis, saj je bil tudi najugodnejši v vseh primerih. Preprodajalcev je namreč zaradi velikega povpraševanja s strani uporabnikov bilo dokaj veliko in s tem so si bili med seboj tudi velika konkurenca. To pa je posledično pomenilo nižji strošek prepisa vozila za uporabnika takšne storitve. Cena se je gibala od 5 do 15 EUR, kar torej pomeni, da je znesek DDV od tega posla bil obračunan le v višini od 0,84 do 2,5 EUR. Verjetno je na tem področju bilo tudi nekaj davčnih utaj, vendar so le-te predstavljale zelo nizke zneske. 3.3 Praktični primeri V praktičnih primerih bom opisala, katere posredne davke na vozila, nabavljena na območju Slovenije, mora uslužbenec na registracijski organizaciji preveriti pred registracijo vozila. Vloga registracijske organizacije je namreč, da pri vsakem nakupu oziroma spremembi lastništva vozila, preveri dokumente o izvoru vozila in dokumente o lastništvu vozila, ter tudi ali so od prometa z vozilom plačane vse obvezne dajatve. V prvem primeru bom prikazala preverbo davkov pri nakupu novega vozila, v naslednjih primerih pa pri nakupu oziroma pridobitvi rabljenih vozil. Primer 1: Nakup novega vozila v avtohiši preko finančnega leasinga Pri registraciji takšnega vozila predloži stranka račun pooblaščenega uvoznika oz. pridobitelja npr. Avtohiša X, izdanega kupcu in sicer Leasing Hiši Y. Na tem računu je prikazan in obračunan DDV po stopnji 20 %. V davčni osnovi za obračunan DDV mora biti vračunan tudi strošek, ki je nastal iz naslova obveznosti plačila DMV. Znesek 20 % DDV pomeni izstopni DDV za Avtohišo X in hkrati vstopni DDV za Leasing Hišo Y. Nadalje predloži stranka še račun, izdan s strani Leasing Hiše Y, na katerem je ponovno izkazan in obračunan DDV po stopnji 20% in to je tudi strošek, ki ga nosi stranka kot končni kupec. Iz teh računov registracijski organ razbere, ali so davki na vozilo pravilno obračunani in nato izvede postopek registracije vozila.
- 17 - Primer 2: Nakup rabljenega kolesa z motorjem Rabljeno kolo z motorjem je kupila fizična oseba v Sloveniji od druge fizične osebe v Sloveniji. Pogodbo o kupoprodaji sta sestavila sama. DDV se ne plača, ker nobeden od njiju ni identificiran za namene DDV. Če je bilo vozilo pridobljeno pred 1.3.2010, se je moral plačati DMV, ker je šlo za rabljeno motorno vozilo, od katerega prometa pa ni bil plačan DDV. DMV od prometa koles z motorjem, za katere je obvezna registracija, se je plačal po stopnji 5 % od nakupne vrednosti, če je ta ustrezala prometni vrednosti. Če le-ta ni ustrezala prometni vrednosti, jo je davčni organ ugotovil v kraju sedeža oz. stalnega prebivališča davčnega zavezanca, torej kupca. Davčni organ je takšno prijavo in plačilo potrdil običajno na hrbtni strani predloženega dokumenta (npr. pogodbe), na podlagi katerega je bil tudi odmerjen DMV. Takšen nakup po 1.3.2010 ni več predmet obdavčitve po DMV. Primer 3: Dedovanje rabljenega osebnega avtomobila Lastnik osebnega avtomobila je umrl. Avto je dedovala njegova žena. Otrok pa ni imel. Sodišče je odločilo, da je vdova po pokojnem dedinja II. dednega reda. Dedinja mora za prepis lastništva nad vozilom registracijski organizaciji predložiti pravnomočen sklep sodišča o dedovanju. Na tem sklepu pa mora biti prikazana tudi odmera davka na motorna vozila, če je le-ta postal pravnomočen pred 1.3.2010, če pa je postal pravnomočen po tem datumu, pa tega davka ni več potrebno plačevati. Prav tako mora biti na sklepu o dedovanju, ki je postal pravnomočen pred 1.3.2010, potrjen tudi davek na dediščino. V kolikor je sklep postal pravnomočen po tem datumu, pa tega davka pred spremembo lastništva registracijski organ ni več dolžan preverjati, ker sodišče, ki je sklep izdalo, pošlje le-tega v vednost tudi na pristojni davčni urad. Dedinja je sicer oproščena plačila obeh davkov, saj se po Zakonu na dediščine in darila šteje za dedinjo I. dednega reda. Prav tako je oproščena tudi plačila DMV, čeprav je sklep o dedovanju postal pravnomočen pred 1.3.2010, ker davčni urad tudi pri tej odmeri upošteva dedne rede, ki jih določa Zakon o davku na dediščine in darila. Referent na registracijski organizaciji mora torej najprej preveriti datum pravnomočnosti sklepa. V kolikor je pravnomočnost le-tega datirana pred 1.3.2010 mora dedinjo najprej napotiti na davčni urad, da ji potrdijo oprostitev plačila za obe vrsti davkov. V kolikor pa je datiran po 1.3.2010 pa se lahko izvede sprememba lastništva vozila brez predhodne predložitve sklepa o dedovanju davčnemu uradu.