UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Damjan Dobrina ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC V OBDOBJU 2005 2015 Diplomsko delo Maribor, september2016
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Promet ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC V OBDOBJU 2005 2015 Študent: Študijski program: Smer/ Modul: Mentor: Lektorica: Damjan Dobrina Visokošolski, Promet Cestni Promet mag. Stanko Laković, univ.dipl.inž.str. Melita Goljevšček Maribor, september 2016
I
II ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Stanko Lakoviću za pomoč in vodenje pri pisanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem Policiji za odobrene podatke o prometnih nesrečah in odgovore na vprašanja. Posebna zahvala gre družini, ki mi je stala ob strani v času študija ter Anji, Andreju, Blažu, Ceciliji, Srečku, Janezu, Jasmini in Nevenu.
III ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC V OBDOBJU 2005 2015 Ključne besede: varnost v cestnem prometu, prometne nesreče, avtocesta, statistična analiza UDK: 656.1.081(043.2) Povzetek Kadar je govora o prometu, je ključna stvar prometna varnost. Sicer z leti število smrtnih žrtev pada, vendar prometna varnost še zmeraj ni na želeni ravni. Še posebej pomembna je varnost na avtocestah, kjer so zaradi višjih hitrosti, posledice prometnih konfliktov lahko zelo hude. Diplomsko delo govori o prometni varnosti na avtocestnem omrežju. Podatki so bili pridobljeni s strani policije. Analiza podatkov o prometnih nesrečah na avtocestnem omrežju v Republiki Sloveniji je bila opravljena za obdobje med letoma 2005 in 2015. Podatke smo analizirali glede na skupno število prometnih nesreč za posamezno leto, klasifikacijo prometne nesreče, vzrok prometne nesreče, stanje vozišča v času prometne nesreče, stanje prometa v času prometne nesreče, tip prometne nesreče, vremenske okoliščine v času prometne nesreče in mesec v posameznih letih. Na koncu smo podali nekaj predlogov možnosti za izboljšanje prometne varnosti na avtocestnem omrežju v Republiki Sloveniji.
IV TRAFFIC ACCIDENTS DATA ANALYSIS ON THE SLOVENE HIGHWAY CROSS DURING 2005-2015 Key words: roadsafety, traffic accidents, highway, statistical analysis UDK: 656.1.081(043.2) Abstract When it comes to traffic, safety is always crucial. Despite thef act that the number of casualties on Slovenian roads is dropping, roadsafety is still not at the desired level. Safety on motorways is particulary important as, due to higherspeed, the consequences of traffic conflicts can be very serious. The subject of this thesis is safety on the Slovene motorway network. Analysis of data on traffic accidents on the motorway network in Slovenia for the period between 2005 and 2015 has been carried out. The data were obtained by the police. The data were analysed according to the total number of road accidents per year, according to the classification of traffic accidents, according to the cause of anaccident, according to the state of the carriage way at the time of an accident, according to the traffic situation at the time of an accident, the type of anaccident, the weather conditions, and the month of eachyear. Finally we give some suggestions for improving traffic safety on the motorway network in Slovenia.
V VSEBINA 1 UVOD... 1 1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET DIPLOMSKEGA DELA... 3 1.2 CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA... 3 1.3 OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA... 3 1.4 PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA... 3 1.5 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA... 4 2 VARNOST V CESTNEM PROMETU... 5 2.1 VARNOST CESTNEGA PROMETA V EU... 6 2.2 VARNOST CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI... 12 3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PROMETNO VARNOST... 19 3.1 ČLOVEK KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU... 19 3.2 VOZILO KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU... 22 3.3 CESTA KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU... 23 4 AVTOCESTNO OMREŽJE V REPUBLIKI SLOVENIJI... 25 5 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC V OBDOBJU 2005 2015... 30 5.1 ANALIZA PODATKOV O SKUPNEM ŠTEVILU PROMETNIH NESREČ NA AC PO LETIH... 30 5.2 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA KLASIFIKACIJO PROMETNE NESREČE... 33 5.3 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA VZROK PROMETNE NESREČE... 36 5.4 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA STANJE PROMETA V ČASU NESREČE... 40 5.5 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA STANJE VOZIŠČA V ČASU PROMETNE NESREČE... 43 5.6 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA TIP PROMETNE NESREČE... 48 5.7 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA VREMENSKE OKOLIŠČINE V ČASU PROMETNE NESREČE... 54
VI 5.8 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC PO MESECIH... 58 6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA... 64 7 SKLEP... 67 8 VIRI IN LITERATURA... 68 9 PRILOGE... 72 9.1 SEZNAM SLIK... 72 9.2 SEZNAM GRAFOV... 72 9.3 SEZNAM TABEL:... 73 9.4 NASLOV ŠTUDENTA... 76 9.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 76
VII UPORABLJENI SIMBOLI % - Odstotek
VIII UPORABLJENE KRATICE EU - Evropska unija DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji SDH - Slovenski državni holding PVAC - Podjetje za vzdrževanje avtocest NPIA - Nacionalni program izgradnje avtocest Km - Kilometer RS - Republika Slovenija ZCes-1 - Zakon o cestah ZPrCP - Zakon o pravilih cestnega prometa ZVoz - Zakon o voznikih ZMV - Zakon o motornih vozilih ZDARS-1 - Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji GPS - Global positioning system (Globalni sistem pozicioniranja) Km/h - Kilometri na uro PLDP - Povprečni letni dnevni promet
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 1 1 UVOD Ko govorimo o cestnem prometu, se kmalu ustavimo pri varnosti. Čeprav je po statističnih podatkih vožnja po avtocesti varnejša kot vožnja po preostalih kategorijah cest, so lahko posledice prometne nesreče zelo hude, predvsem zaradi višjih hitrosti in večje nevarnosti naletov. Statistika prometnih nesreč nazorno kaže, da je vožnja po avtocestah in hitrih cestah v primerjavi s preostalim cestnim omrežjem po statističnih podatkih še vedno najbolj varna. Po podatkih DARS-a (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji) se na avtocestah in hitrih cestah zgodi najmanj prometnih nesreč, čeprav prevzemajo največ prometa. Po statističnih ugotovitvah so štiripasovnice 4,5-krat varnejše od glavnih cest in 7,3-krat varnejše od regionalnih cest. Pri DARS-u poudarjajo, da je imela na izboljšanje prometne varnosti v RS (Republika Slovenija) posredno velik vpliv tudi uvedba vinjetnega načina cestninjenja vozil do največje dovoljene mase 3,5 tone. Posledica takega načina cestninjenja je bila preusmeritev velikega deleža prometa, predvsem osebnih vozil, z regionalnih cest na avtoceste in hitre ceste. 1 V tabeli 1.1 je prikazano število prometnih nesreč s smrtnim izidom v Republiki Sloveniji za leto 2015. Jasno je razvidno, da se je leta 2015 najmanj prometnih nesreč zgodilo na avtocestah in hitrih cestah, in sicer 15 od skupno 120, kar predstavlja le 12,50% vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2015. Sledijo glavne ceste z 22, kar predstavlja 18,33%, regionalne z 39, kar predstavlja 32,50% in občinske ceste z 44 smrtnimi žrtvami v letu 2015, kar predstavlja 36,67% vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2015. 1 http://siol.net/avtomoto/nasveti/varna-avtocesta-215443
Tabela 1.1: Prometne nesreče s smrtnim izidom po kategoriji ceste v letu 2015 2 Kategorija ceste Število Delež Občinske ceste 44 36,67% Regionalne ceste 39 32,50% Glavne ceste 22 18,33% Avtoceste in hitre ceste 15 12,50% Skupaj 120 Tabela 1.2 prikazuje število prometnih nesreč v primerjavi s številom kilometrov na posamezni kategoriji ceste. Če primerjamo število prometnih glede na število kilometrov, lahko tezo, da je avtocesta najvarnejša cesta v Sloveniji zavržemo, saj imajo občinske ceste 43 krat več kilometrov kot avtoceste, skupno število prometnih nesreč v letu 2015 pa je le 2,93 krat večje na občinskih cestah kot na avtocestah. Zanimivo bi bilo primerjati število prometnih nesreč glede na PLDP posamezne kategorije ceste, vendar ni bilo mogoče priti do podatkov o skupnem PLDP-ju glede na posamezno kategorijo ceste. Tabela 1.2: Število prometnih nesreč na posamezni kategoriji ceste v primerjavi s skupno dolžino posameznih cest za leto 2015 3 Kategorija ceste Število km Število prometnih nesreč Občinske ceste 32224 44 Regionalne ceste 5117 39 Glavne ceste 819 22 Avtoceste in hitre ceste 741 15 2 https://www.avp-rs.si/file/2012/02/analiza-in-pregled-stanja-varnosti-cestnega-prometa v-letu-20151.pdf 3 http://www.di.gov.si
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 3 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet diplomskega dela Slovensko avtocestno omrežje sestavljajo različno stari odseki, različni načini izvedbe priključkov, heterogenost strukture prometa in njegovih udeležencev. Avtocesta, ki je namenjena daljinskemu prometu in dopušča višje hitrosti kot ostale kategorije cest. Čeprav je statistično gledano na avtocestah manj nesreč, imajo te lahko hujše posledice. Predmet diplomske naloge je statistično analizirati podatke o prometni nesrečah na avtocestnem omrežju od leta 2005 do 2015. 1.2 Cilji in teze diplomskega dela Cilj diplomske naloge je proučiti bazo prometnih nesreč na avtocestnem omrežju od leta 2005 do 2015 in jo statistično analizirati. V diplomski nalogi smo prikazali statistične podatke o prometnih nesrečah na avtocestnem omrežju v RS v prej omenjenem obdobju ter podali predloge za zmanjšanje prometnih nesreč na avtocestah ter njihovih posledic. Podatke smo od policije. 1.3 Omejitve diplomskega dela Omejitve dela so bile pri pridobivanju podatkov odpolicije.raziskava se jenatančno omejila na avtocestno omrežje v Republiki Sloveniji ter na obdobje od leta 2005 do 2015. 1.4 Predvidene metode diplomskega dela Diplomsko delo se opira na strokovno literaturo, strokovne članke, zapiske, pridobljene podatke, analize in internetne vire. Predvidene znanstvene metode so: Metoda analize, ki je proces znanstvenega raziskovanja in razlage spoznanj s pomočjo razčlenjevanja kompleksnih sistemov na enostavnejše dele.
Metoda sinteze, ki je proces znanstvenega raziskovanja in razlage s pomočjo sestavljanja enostavnejših delov v skupno celoto. Metoda deskripcije, ki je preprosta metoda opisovanja ali razmejitev dejstev, procesov in predmetov v naravi ter družbi. Statistična metoda, ki je proces znanstvenega raziskovanja in razlage spoznanj masovnih pojavov s pomočjo številčnega izražanja, tabelaričnih in grafičnih prikazov. Metoda klasifikacije, ki je proces znanstvenega raziskovanja s pomočjo sistematičnega in popolnega razvrščanja podatkov (Zelenika, 1988, str. 159 208). 1.5 Struktura diplomskega dela V prvem poglavju oziroma uvodu so predstavljeni predmet diplomskega dela, cilji in teze, omejitve ter predvidene metode dela, ki smo jih uporabili pri izdelavi diplomskega dela. Drugo poglavje govori o varnosti v cestnem prometu v Evropski uniji in Sloveniji. V tretjem poglavju so predstavljeni dejavniki, ki vplivajo na prometno varnost. V četrtem poglavju je predstavljeno avtocestno omrežje v Republiki Sloveniji in podjetje DARS d.d.. V petem poglavju je prikazana analiza podatkov o prometnih nesrečah v obdobju od leta 2005 do 2015. V šestem poglavju so podani predlogi za izboljšanje stanja. V zadnjem, sedmem poglavju, so podana navodila, kako ravnati v primeru prometne nesreče na avtocesti.
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 5 2 VARNOST V CESTNEM PROMETU Varnost v prometu je temeljna dobrina udeležencev v prometu, zato jo je treba zagotoviti in ji dati pomembno mesto v družbi. V veliki meri je to naloga posameznih lokalnih skupnosti in države. Vsekakor moramo za prometno varnost skrbeti vsi udeleženci v prometu. Pojem prometne varnosti cestnega prometa si najpogosteje razlagamo kot stanje, ki ga izražamo s številom prometnih nesreč, mrtvih in telesno poškodovanih (Zajc&Marinko, 2008, str 8). Prometna nesreča je nesreča, ki se zgodi na javni ali nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet. V prometni nesreči je udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in v njej je nastala materialna škoda, telesne poškodbe ali pa celo smrt. Prometne nesreče se delijo v štiri kategorije: - prometne nesreče z materialno škodo, - prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami, - prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami, - prometne nesreče s smrtnim izidom (ali prometne nesreče, pri katerih je kdo umrl za posledicami nesreče v 30 dneh) (Laković, 2004, str 6). Zagotavljanje varnosti v prometu je možno s spodbujanjem udeležencev k večji previdnosti, odgovornejšemu ravnanju, spoštovanju prometnih predpisov ter z zagotavljanjem varnejših prevoznih sredstev. Čeprav se stanje prometne varnosti iz leta v leto izboljšuje, ceste terjajo preveč žrtev. Posledice prometnih nesreč so nenadomestljive izgube življenja in trajne poškodbe, povzročajo pa tudi veliko društveno škodo. Število umrlih v prometnih nesrečah zavzema danes v večini držav pomembno mesto v skupnem številu umrlih. Človek je in ostaja najšibkejši člen v prometnem sistemu, saj so njegove napake ali zavestne kršitve pravil pomembni povzročitelji nesreč. Od njegovega ravnanja in
psihofizične sposobnosti je najpogosteje odvisno, ali bo prišlo do prometne nesreče ali ne. Kar 90 odstotkov vseh nesreč v prometu lahko pripišemo človeški krivdi. 4 2.1 Varnost cestnega prometa v EU Ena hujših prometnih nesreč na avtocestah EU se je zgodila 18. novembra 2011 na avtocesti A31 v nemški zvezni državi Severno Porenje-Vestfalija. V verižnem trčenju je bilo udeleženih več kot 52 vozil, 21 lažje telesno poškodovanih, 14 huje in tri smrtne žrtve. Točnega vzroka prometne nesreče iz zapisov medijev ni bilo razbrati, je pa bil prav gotovo eden od vzrokov gosta megla v času nesreče 5. Na sliki 2.1 so vidne posledice te hude prometne nesreče. Slika 2.1: Posledice hude prometne nesreče na nemški avtocesti 6 4 http://www.sfd.si/modules/catalog/products/prodfile/3dsl.pdf 5 http://www.dailymail.co.uk/news/article-2063645/three-killed-huge-52-vehicle-crash- German-autobahn-fog.html 6 Ibidem
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 7 V Evropski uniji poznamo direktive, ki zakonsko urejajo vprašanja o varnosti v cestnem prometu. Izpostavljenih je nekaj pomembnih direktiv: - Cestnoprometni prekrški izmenjava informacij med državami (Direktiva EU 2015/413 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu). Ta direktiva določa pravila za zmanjšanje nekaznovanosti tujih voznikov, ki storijo nevarne prometne prekrške, s čimer olajša policijskim organom v različnih državah EU delitev informacij za identifikacijo kršiteljev. Direktiva se uporablja za naslednje prekrške: prekoračitev dovoljene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom mamil, vožnja brez zaščitne čelade, uporaba prepovedanega voznega pasu (npr. pasu za avtobuse), uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo. - Cestni pregledi varnosti gospodarskih vozil (Direktiva 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES.) Namen te direktive je izboljšanje cestne varnosti in zmanjšanje negativnih vplivov gospodarskih vozil na okolje. Direktiva določa minimalne zahteve in usklajena pravila za cestni pregled tehnične brezhibnosti teh vozil v Evropski uniji (EU). Sprejeta je bila skupaj s spremenjenimi pravili o dokumentih za registracijo vozil in novo direktivo o rednih tehničnih pregledih vozil. - Pregledi za zagotavljanje varnosti vozil in priklopnih vozil (Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih
tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES.) Cilj direktive je izboljšati varnost v cestnem prometu z določitvijo minimalnih zahtev za redne tehnične preglede motornih vozil in priklopnih vozil v Evropski uniji.direktiva bo začela veljati 20. maja 2018 7. Evropska komisija je sprejela ambiciozen program na področju varnosti v cestnem prometu, katerega cilj je zmanjšati število smrtnih žrtev v cestnem prometu na območju Evrope med letoma 2011 in 2020. Program določa mešanico pobud na evropski in nacionalni ravni, ki se osredotoča na izboljšanje varnosti vozil, varnost infrastrukture in vedenje uporabnikov. Kot je bilo napisano v povzetku predloga Evropske komisije Smernice za varnost v cestnem prometu 2011 2020, je leta 2009 v prometnih nesrečah umrlo 35.000 ljudi, ranjenih pa je bilo več kot 1,7 milijona. Ukrepi, ki so bili predvideni v tej strategiji, so: - spodbujanje uporabnikov cest k varnejši vožnji z uvedbo evropske strategije za izobraževanje in usposabljanje o varnosti v cestnem prometu; - izvajanje predpisov o varnosti cestnega prometa po vsej Evropi in posledično enaka obravnava državljanov EU, kadar kršijo prometne predpise; - spodbujanje držav EU, da na podeželskih cestah uporabljajo varnostne predpise, ki se že uporabljajo za glavne ceste in tunele; - priznavanje tehničnih pregledov v vseh državah EU (npr. če opravite tehnični pregled v Sloveniji, bo pregled samodejno veljaven v drugih državah EU), - boljša varnost ranljivejših skupin uporabnikov cest zlasti motoristov z boljšo komunikacijo med organi in uporabniki cest ter uvedbo rednih tehničnih pregledov motornih koles, mopedov itd.; 7 http://eur-lex.europa.eu/search.html?obsolete_legisum=false&name=summary-eulegislation:transport&qid=1464374711108&type=named&sum_2_coded=3202&su M_1_CODED=32&SUM_3_CODED=320204
Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 9 - učinkovitejša orodja za zbiranje in analiziranje podatkov o nesrečah ter s tem boljši pregled nad varnostjo cestnega prometa v državah EU in natančnejši podatki za pripravo novih ukrepov o varnosti cestnega prometa 8. Kot je razvidno iz grafa 2.1, v Evropi število umrlih v prometnih nesrečah od leta 2001 do 2014 upada. V tem obdobju se je več kot prepolovilo. Leta 2001 je na evropskih cestah umrlo 54.900 ljudi, leta 2014 pa 25.900. Z modro črto je v grafu označeno predvideno oziroma želeno upadanje števila smrtnih žrtev do leta 2020. Število umrlih je še vedno previsoko glede na zastavljeni cilj. 1600 Število smrtnih žrtev na cestah EU od leta 2001 do 2014 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 Brez poškodb Hude telesne poškodbe Lažje telese poškodbe Smrt UZ Brez poškodb Leto Graf 2.1:Število smrtnih žrtev na cestah v EU od leta 2001 do 2014 9 Graf 2.2 prikazuje število prometnih nesreč, število poškodovanih in število smrtnih žrtev na cestah EU. Število poškodovanih v prometnih nesrečah se je od leta 1991 do 2001 povečalo za 100.000, od leta 2001 do 2014 zmanjšalo za okoli 500.000. Skupno število 8 http://ec.europa.eu/transport/road_safety/pdf/road_safety_citizen/road_safety_citizen_100 924_sl.pdf 9 http://ec.europa.eu/transport/road_safety/specialist/statistics/index_en.htm
Število prometnih nesreč se je v istem obdobju znižalo za okoli 300.000. Med letoma 1991 in 2001 sta bili omenjeni krivulji v rahli rasti, medtem ko število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah vseskozi upada od leta 1991, in sicer med letoma 1991 do 2001 za 22.000, med letoma 2001 in 2014 pa za skoraj 30.000. 1600 Število smrtnih žrtev na cestah EU od leta 2001 do 2014 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 Brez poškodb Hude telesne poškodbe Lažje telese poškodbe Smrt UZ Brez poškodb Leto Graf 2.2:Število smrtnih žrtev, nesreč in poškodovanih v prometnih nesrečah v EU 10 V grafu 2.3 je prikazano število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev po posameznih evropskih državah. Spet je lepo razvidno, da je število smrtnih žrtev od leta 2010 do 2014 upadlo v vseh evropskih državah z izjemo Latvije, kjer je število smrtnih žrtev narastlo, in pa Luksemburga, kjer je ostalo nespremenjeno. Jasno je tudi, da je leta 2014 nižje povprečje smrtnih žrtev v celotni Evropski uniji v primerjavi z letom 2010, kar je tudi označeno s sivo in modro črto na grafu 2.3. Slovenija je označena z zeleno za leto 2014 in rumeno barvo za leto 2010. 10 http://ec.europa.eu/transport/road_safety/pdf/observatory/historical_evol.pdf
Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 11 Smrtne žrtve na milijon prebivalcev po državah za leti 2010 in 2014 Država Graf 2.3: Smrtne žrtve po državah na milijon prebivalcev za leti 2010 in 2014 11 V tabeli 2.1 so prikazani podatki o številu smrtnih žrtev na milijon prebivalcev od leta 2005 do 2014 za nekatere države EU vključno s Slovenijo. Namerno izbrane države so Malta, Švedska, Nizozemska, Slovenija, Romunija in Latvija. Tabela 2.1: Primerjava smrtnih žrtev najvarnejših in najnevarnejših držav EU s Slovenijo 12 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Malta 42 27 35 37 51 36 51 22 43 24 368 Švedska 49 49 52 43 39 28 34 30 27 28 379 Nizozemska 46 45 43 41 39 32 33 34 28 28 369 Slovenija 129 131 146 106 84 67 69 63 61 52 908 Romunija 123 122 133 148 137 117 100 102 93 91 1166 Latvija 196 183 190 144 117 103 86 87 88 106 1300 11 http://ec.europa.eu/transport/road_safety/pdf/observatory/historical_evol_popul.pdf 12 Prirejeno po: Ibidem
Število smrtnih žrtev Iz grafa 2.4, ki se navezuje na tabelo 2.1, je razvidno, da je država z najmanj smrtnih žrtev na milijon prebivalcev Malta. Med letoma 2005 in 2014 je skupno na cestah Malte umrlo 368 ljudi na milijon prebivalcev. Sledi Nizozemska s 369 in Švedska s 379 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev. Slovenija ima v tem obdobju skupno 908 smrtnih izidov. Čisto na dnu se pa pojavita Romunija s 1166 in pa Latvija s 1300 smrtnimi žrtvami na cestah v obdobju od leta 2005 do 2014. Iz tabele in grafa je tudi razvidno, da se je v vseh državah število med letoma 2005 in 2014 zmanjšalo. Največji preskok se je zgodil prav v Latviji, ki sicer velja za državo EU z najnižjo stopnjo prometne varnosti. Leta 2005 je bilo kar 196 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, leta 2014 pa 106. Število se je skoraj razpolovilo. 250 Najvarnejše in najnevarnejše države EU v primerjavi s Slovenijo 200 150 100 50 Malta Švedska Nizozemska Slovenija Romunija Latvija 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Graf 2.4: Najvarnejše in najnevarnejše države EU v primerjavi s Slovenijo 2.2 Varnost cestnega prometa v Sloveniji V zadnjih letih se je na slovenskih avtocestah zgodila ena najhujših prometnih nesreč dne 30. januarja 2016. Nezgoda se je zgodila na primorski avtocesti med priključkoma Senožeče in razcepom Nanos v smeri proti Ljubljani. V njej je bilo udeleženih 56 vozil,
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 13 posledice pa zelo hude: 18 ljudi lažje poškodovanih, sedem ljudi hudo poškodovanih in štiri smrtne žrtve. Glavni vzrok za verižno trčenje je bila neprilagojena hitrost glede na stanje ceste in vremenske razmere. Vidljivost je bila zaradi goste megle zelo slaba. Po nekaterih podatkih iz tahografov so bile hitrosti nekaterih tovornih vozil okoli 85 kilometrov na uro, medtem ko je splošna omejitev ob vidljivosti, ki je manjša od 50 metrov, 50 kilometrov na uro. 13 Na sliki 2.1 je viden kup zverižene pločevine iz prej omenjene prometne nesreče na primorski avtocesti, ki je posledica naletov vozil zaradi neprilagojene hitrosti danim vremenskim razmeram. Slika 2.2: Huda prometna nesreča na primorski avtocesti DARS svetuje vsem, ki bi se znašli v prometni nesreči na avtocesti ali hitri cesti, naj kraj nesreče glede na okoliščine ustrezno zavarujejo. Na avtocestah, kjer je desni strani odstavni pas, naj se vozilo umakne na odstavni pas. Če to ni mogoče, se naj kraj nesreče na primerni razdalji čim prej zavaruje in o nesreči obvesti policijo Nekdo od udeležencev naj 13 http://svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/56b07790818d1/koncni-racun-meglenegapekla
prihajajoča vozila opozarja na nevarnost, vendar mora biti pri tem zelo pozoren. Med hojo po avtocesti in hitri cesti morajo osebe nositi odsevni brezrokavnik živo rumene ali oranžne barve. Drugi udeleženci pa naj vozilo zapustijo takoj, ko se prepričajo, da lahko to storijo varno, in naj se umaknejo za varnostno ograjo. Če je vozilo obstalo na viaduktu, se je treba prepričati, kam bodo iz vozila izstopili. Preostalim voznikom se svetuje, naj pred krajem nesreče ali zastojem na avtocesti poskrbijo za pravilno razvrščanje in omogočijo hitrejši dostop reševalnim vozilom do kraja nesreče. 14 Z upoštevanjem teh navodil in pametno reakcijo v primeru prometne nesreče na avtocestnem omrežju lahko zmanjšamo nevarnost in posledice vseh udeležencev v avtocestnem prometu. Nacionalni program varnosti cestnega prometa 2013-2022 Trenutno aktualen strateški dokument, ki obravnava cestnoprometno varnost, je Nacionalni program varnosti cestnega prometa 2013 2022. Obravnava nacionalno varnostno politiko in strokovno zahtevne ter varnostno najbolj transparentne probleme na področju varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji za obdobje 2013 2022. Nacionalni program podaja vizijo in cilj, za prednostna področja pa določa ukrepe, ki jih je treba izvesti za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Primarni cilj programa je prizadevanje za zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč v cestnem prometu (smrtne žrtve in hudo telesno poškodovani udeleženci), ki ga bomo dosegli z učinkovitim izvajanjem ukrepov iz programa in z zagotavljanjem politične volje ter družbene podpore. Pri pripravi nacionalnega programa so sodelovali številni strokovnjaki. Ti so glede na stanje v Evropski uniji in Sloveniji pretehtali možnosti in izbrali najprimernejše ukrepe, ki bi jih bilo smiselno izvesti na področju človekovega ravnanja, prometnega okolja, vozil in institucionalnega okolja. 15 V Sloveniji poznamo tudi štiri osnovne zakone, ki delujejo na področju varnosti v cestnem prometu. 14 http://www.dars.si/dokumenti/napotki/varna_voznja/nasveti_za_varno_voznjo_840.asx 15 https://www.avp-rs.si/management-varnosti-cestnega-prometa/nacionalni-program-2013-2022/
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 15 1. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) Zakon, ki je bil sprejet na seji 20. decembra 2010, je stopil v veljavo 1. aprila 2011, uporabljati pa se začel 1. julija 2011. Sestavlja ga 116 členov v 12-tih poglavjih. 1. V 1. členu piše, da se s tem zakonom določajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi. Načeli zakona sta napisani v 4. in 5. členu. (ZPrCP, 2011) Zakon v 4. členu govori o skrbi za varen, umirjen in nemoten potek cestnega prometa, v 5. pa o varstvu okolja. Podrobneje bomo pregledali člena, ki sta pomembna za promet na avtocestah: 30. člen je namenjen prometu na avtocestah in hitrih cestah ter pravi, da lahko na avtocesto ali hitro cesto zapeljejo in vozijo po njej le vozniki motornih vozil ter skupin vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od 60 km/h.v promet na avtocesti in hitri cesti se sme voznik vključiti in izključiti le na označenih priključkih. Vozila, ki že vozijo po smernem vozišču avtoceste in hitre ceste, imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na tej cesti. V tem členu so jasno napisana pravila, ki veljajo, ko se voznik priključi na avtocesto ali hitro cesto. 48. člen določa najvišje dovoljene hitrosti za posamezne kategorije vozil. 2. Zakon o cestah (ZCes-1) Zakon o cestah določa in ureja: - status in kategorizacijo javnih cest, - enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest ter pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet zaradi zagotavljanja enakih pogojev za varno odvijanje cestnega prometa na celotnem cestnem omrežju, - obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje stanja javnih cest za varen in neoviran promet,
- upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih. (ZCes- 1, 2011). V 2. členu so razložene definicije izrazov, ki so uporabljeni v zakonu. Izpostavili bomo izraze, ki so pomembni za to delo. Avtocesta: je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Hitra cesta: je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki izpolnjuje predpisane pogoje za hitro cesto in je označena s predpisano prometno signalizacijo. Povezuje najpomembnejša središča regionalnega pomena in se navezuje na avtoceste; njen sestavni del so tudi priključki nanjo. Odstavni pas: je vzdolžni del cestišča, ki je od vozišča ločen z ločilno vzdolžno robno črto in je namenjen ustavitvi udeležencev v prometu v sili, pod pogoji določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila v cestnem prometu, pa tudi vožnji motornih vozil (ZCes-1, 2011). - Zakon o voznikih (ZVoz) S tem zakonom se določajo načrtovanje in izvajanje nalog za preventivo ter varnost v cestnem prometu, pravila in pogoji za udeležbo voznikov v cestnem prometu, pravila in pogoji za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil, pogoji za delovanje šol vožnje, program vozniškega izpita, vozniški izpiti in pogoji opravljanja zdravstvenih pregledov ter dodatnih usposabljanj voznikov (ZVoz, 2011). - Zakon o motornih vozilih (ZMV) Ta zakon ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu in pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in nadzor nad izvajanjem tega zakona ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. (ZMV, 2011)
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 17 Pregledali bomo še nekaj statističnih podatkov, kjer je prikazano stanje cestnoprometne varnosti v Sloveniji od leta 2011 do 2015. Iz tabele 2 je razvidno, da je bilo leto 2015 glede števila prometnih nesreč boljše kot leto prej. S stališča poškodb in pa smrtnih izidov pa slabše. Tabela 2.2: Prometne nesreče in posledice v zadnjih petih letih (2011-2015) 16 Leto Št. Št. Posledice (poškodbe) prometnih nesreč prometnih nesreč s telesno poškodbo Smrt Huda telesna poškodba Lažja telesna poškodba Skupaj poškodb (H+L) 2011 22913 7144 141 919 8754 9673 2012 22035 6742 130 848 8300 9148 2013 18904 6426 125 708 8034 8742 2014 18251 6167 108 826 7394 8220 2015 17943 6473 120 932 7778 8710 Primerjava 15/11-22% -9% -15% 1% -11% -10% Primerjava 15/14-2% 5% 11% 13% 5% 6% Primerjava zadnjih dveh let (2014 in 2015) kaže na znižanje števila prometnih nesreč, saj se je leta 2015 zgodilo 17.943 prometnih nesreč oz. za 2% manj kot leto prej. Število prometnih nesreč s telesno poškodbo se je v primerjavi z letom 2014 povišalo za 5%. V letu 2015 je na slovenskih cestah umrlo 120 udeležencev cestnega prometa, kar je 12 več kot v letu 2014 (+11 %).Število umrlih udeležencev je višje predvsem zaradi izjemno slabega stanja varnosti v mesecu juliju 2015. Kritično število umrlih, ki je bilo določeno za leto 2015 (na podlagi Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 2022) 115 umrlih, je bilo preseženo za pet smrtnih žrtev. Kljub 16 https://www.avp-rs.si/file/2012/02/analiza-in-pregled-stanja-varnosti-cestnega-prometav-letu-20151.pdf
Število povečanemu številu umrlih je leto 2015 drugo najuspešnejše leto po številu umrlih v več kot petdesetletnem obdobju. Zvišanje beležimo tudi pri številu poškodovanih udeležencev v cestnem prometu. V letu 2015 se je hudo telesno poškodovalo 932 udeležencev cestnega prometa oz. 13% več kot v letu 2014 (826 hudo telesno poškodovanih).v letu 2015 beležimo 7778 lažje telesno poškodovanih udeležencev cestnega prometa oz. 5% več kot v letu 2014 (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, 2016, str 1). Graf 2.5 prikazuje število umrlih udeležencev cestnega prometa po mesecih v zadnjem petletnem obdobju. Čeprav je bilo lani skupno več smrtnih žrtev kot leta 2014, je bilo v nekaterih mesecih minulega leta najmanj smrtnih žrtev v primerjavi s prejšnjimi leti. Takšnih mesecev je bilo lani kar sedem. V mesecih maj, september, november in december leta 2015 je bilo število umrlih najnižje v zadnjih 25 letih. V juliju 2015 je umrlo 26 udeležencev cestnega prometa, kar je največ po juliju 2007 takrat jih je umrlo kar (Ibidem). Število umrlih udeležencev cestnega prometa po mesecih Mesec Graf 2.5: Število umrlih udeležencev cestnega prometa po mesecih v zadnjem petletnem obdobju 17 17 Ibidem
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 19 3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PROMETNO VARNOST Statistične raziskave vsebujejo podatke, ki podajajo vzroke za nastanek prometnih nesreč. Iz teh podatkov po navadi ni mogoče ugotoviti pravega vzroka, kaj je povzročitelja privedlo, da je storil dejanje, s katerim je povzročil prometno nesrečo. Pri samem poteku prometa lahko nastaja veliko konfliktnih situacij. Prometno varnost bi lahko povečali s tem, da bi znižali število konfliktnih situacij. Je pa preprečevanje prometnih nesreč težko opravilo, saj morajo biti posamezni ukrepi skladni med seboj. Da bi lahko zmanjšali število prometnih nesreč, bi morali izvesti določene tehnične ukrepe. Nekatere ceste niso ustrezne za varen promet, saj s svojo dotrajanostjo ali nepravilno ureditvijo pogojujejo slabšo varnost. Če bi se na primer dvignil življenjski standard vseh prebivalcev, bi si lahko več ljudi privoščilo varnejša vozila. Kot pravi Rotim v knjigi Elementi sigurnosti cestovnog prometa, se lahko na podlagi statističnih analiz ugotovi, da so vzroki za prometne nesreče: - 85% človekovo nepravilno vedenje, - 10% stanje prometnice, vremenski pogoji, - 5% tehnične težave in podobno (Rotim, 1990, str 4). Če analiziramo mogoče vzroke, pridemo do zaključka, da poznamo tri osnovne dejavnike, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu. Ti dejavniki so: človek, vozilo in cesta, ki je najpomembnejši faktor okolice. 3.1 Človek kot dejavnik varnosti v cestnem prometu Mnenje večine strokovnjakov je, da ima za varnost v cestnem prometu človeški dejavnik glavno vlogo, saj je ravno človek tisti, ki se v cestnem prometu vede glede na razmere, ki mu jih nudita vozilo in cesta. Človek je s svojimi psihofizičnimi procesi (razmišljanjem, motivacijo, čustvi, sposobnostjo pomnjenja) in osebnostjo (temperament, karakter) odločilni dejavnik varnosti v cestnem prometu. Največ nesreč v cestnem prometu se zgodi
ravno zaradi človeškega dejavnika, predvsem celo zaradi človekove malomarnosti, kar pomeni, da bi lahko marsikatero nesrečo preprečili s svojim ravnanjem in vedenjem na cesti (Tollazzi, 2002, str 3). Človek ima funkcijo udeleženca v prometu tako neposredno kot tudi posredno, saj skrbi za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje cest, sprejemanje pravne podlage oziroma zakonov, vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu. Seveda je človek prav tako prisoten pri konstruiranju, izdelavi in testiranju vozil. Slika 3.1: Človek kot vplivni dejavnik na varnost v cestnem prometu 18 Z neposredno udeležbo človeka na varnost cestnega prometa vplivata dve podskupini dejavnikov: - dejavniki, ki se nanašajo na trajne psihofizične sposobnosti udeleženca v cestnem prometu in se tudi dokazujejo pred ter med opravljanjem vozniškega izpita in - dejavniki, ki so občasni in nastanejo pod vplivom utrujenosti, alkohola, mamil, zdravil, bolezni... 18 Lakovič, Varnost v cestnem prometu, zbrano gradivo TVVCP
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 21 Upravljanje z vozilom postavlja pred človeka velike zahteve glede njegovih psihofizičnih sposobnosti, še posebej zato, ker je razvoj človekovih psihofizičnih sposobnosti počasnejši od tehnično- tehnološkega razvoja cestnega prometa. Eden od osnovnih problemov je izpostavljanje človeka veliki hitrosti v cestnem prometu in glede na maso motornega vozila tudi veliki energiji. Človek lahko tehnično izpopolni vozilo in zgradi kakovostnejšo cestno infrastrukturo, vendar pa ne more preko določene meje, ki jo postavlja narava, izpopolniti svojih psihofizičnih sposobnosti. Dejstvo je, da zahteve sodobnega prometa nemalokrat presegajo človeške sposobnosti (Laković, 2011, str 4). Ker ima vsak človek svoj značaj in temperament, se tudi zaradi tega razlikuje način vožnje med posamezniki. Poznamo hitre, počasne, hladnokrvne, agresivne, nepremišljene, umirjene voznike. Človek ima določene značajske lastnosti, ki so ali pozitivne ali negativne. Nekatere prometne nesreče so posledica zavestnega, nekatere pa nezavestnega kršenja cestnoprometnih predpisov. Psihološka podlaga je pri vsaki osebi drugačna. Nekateri udeleženci v cestnem prometu kršijo predpise zato, ker se se ne morejo upreti izzivanju oziroma ravnanju drugih udeležencev v prometu ali družbenih subjektov, zadolženih za odvijanje prometa. To pomeni, da so psihična stanja pri nekaterih udeležencih takšna, da hitreje povzročijo prometno nesrečo kot pa vozniki z drugačnimi psihičnimi lastnostmi (Ibidem, str 5). Varnost v cestnem prometu je v veliki meri odvisna od človekovih sposobnosti, od katerih so najpomembnejše vidne in slušne, saj se s pomočjo teh spremlja neposredno dogajanje v prometu (Ibidem, str 5). Pomemben dejavnik je tudi človekova pozornost na stvari, ki se dogajajo v prometu. Tu je težava tu je vidno polje, ki ga ima voznik. Vidno polje se s hitrostjo manjša. Na sliki 3.2 je prikazano vidno polje voznika pri različnih hitrostih.
Slika 3.2 Vidno polje pri različnih hitrostih 19 Voznikovo oko je najpomembnejše in eno njegovih najbolj razvitih čutil. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da 95% odločitev, ki jih voznik sprejme med vožnjo, izvira iz podatkov pridobljenih z vidom. Iz tega sledi, da imajo podatki te vrste največji pomen za varnost vožnje, saj je od njih odvisen pravočasen odziv na opaženo nevarnost (Ibidem, str 5). 3.2 Vozilo kot dejavnik varnosti v cestnem prometu Kadar govorimo o vozilu kot dejavniku varnosti v cestnem prometu, moramo najprej omeniti pot ustavljanja vozila. Če se bo vozilo v primeru nevarnosti pravi čas ustavilo, je v veliki meri odvisno od njegove hitrosti gibanja. Dolžina poti ustavljanja pa je v splošnem sestavljena iz treh razdalj: - pot, ki jo vozilo prevozi v pripravljalnem času, - pot, ki jo vozilo prevozi med zaviranjem s pojemkom, 19 Breznik, P., Breznik, M. & Radkovič, V. (2004)
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 23 - dodatna zavorna razdalja, ki omogoča linearno povečanje pojemka med zaviranjem. Druga pomembna zadeva je stabilnost vozila v vožnji. Pri vožnji delujejo na vozilo vzdolžne in bočne sile. Večina osebnih avtomobilov je narejenih tako, da bo vozilo v horizontalni krivini prej zaneslo oziroma bo začelo drseti, kot pa se bo prevrnilo. Problem ostaja predvsem pri težkih vozilih z visokim težiščem, pri katerih obstaja večja nevarnost prevrnitve. Za izboljšanje stabilnosti vozil v horizontalnih krivinah se namenja pozornost tudi pri konstruiranju in izgradnji cest. V krivinah je cesta v prečni smeri nagnjena k središču krivine, kar zmanjšuje učinek delovanja bočnih sil in s tem povečuje stabilnost vozila v krivini Vsako telo, ki se giblje, ima določeno kinetično energijo, ki je odvisna od mase telesa in kvadrata hitrosti gibanja vozila. Glede na to, da imajo motorna vozila v cestnem prometu veliko maso in omogočajo doseganje visokih hitrosti, je jasno, da voznik pri vožnji motornega vozila upravlja z zelo veliko količino energije. Vpliv te energije na varnost cestnega prometa se kaže v posledicah prometnih nesreč, ki so nemalokrat tragične. (Ibidem, str 6). Dandanes so pri vozilu zelo pomembni aktivni varnostni sistemi, ker zajemajo veliko tehnoloških rešitev, ki pomagajo vozniku in vozilu, da se preventivno izogneta kritični situaciji. Sistemi delujejo na podlagi elektronskih pripomočkov v povezavi z mehanskimi rešitvami. Največji vpliv na izboljšanje varnosti pri vožnji z vozili ima elektronski sistem stabilnosti (ESP), sistem proti blokiranju koles (ABS) in sistem proti zdrsu koles (ASR) (Šraml, Toni, 2008, str 608). 3.3 Cesta kot dejavnik varnosti v cestnem prometu Sodobne ceste naj bi zadoščale trem osnovnim kriterijem: - tehnično pravilna izgradnja, - ekonomska upravičenost, - omogočajo varnost in udobnost vožnje. Pogoja varnosti in udobnosti sta zajeta tudi pri zagotavljanju stalne preglednosti. Voznik mora namreč v vsakem trenutku imeti dober pregled nad cestiščem. Rezultati raziskav
kažejo, da okoli 95% odločitev, ki jih sprejme voznik med vožnjo, izvira iz informacij, pridobljenih z vidom. Nedvomno so podatki, ki jih vozniku posreduje oko, najpomembnejši za varnost vožnje. Prav zato je zagotovitev zadostne preglednosti nad cesto in celotnim dogajanjem na njej najpomembnejša naloga oblikovalcev cest in organizatorjev cestnega prometa. Širina vidnega polja je območje, znotraj katerega voznik zaznava spremembe oz. dogajanja. Temu primerno se odzivajo konstruktorji vozil, ki skušajo obliko in velikost sprednjega vetrobranskega stekla (območje gledanja) čim bolj približati obliki in velikosti voznikovega vidnega polja.
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 25 4 AVTOCESTNO OMREŽJE V REPUBLIKI SLOVENIJI V Sloveniji imamo skupno 741 km avtocest in hitrih cest, priključkov in razcepov, počivališč drugih cest, ki so v upravljanju družbe DARS d.d.,ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Na celotnem avtocestnem omrežju je trenutno skupno več kot 1100 različnih premostitvenih objektov razpetine več kot pet metrov, in sicer: - 45 je predorov, skupne dolžine 42.042 m, - 33 pokritih vkopov, skupne dolžine 6483 m, - 214 je mostov, skupne dolžine 9484 m, - 333 je nadvozov, skupne dolžine 23.714 m, - 330 je podvozov, skupne dolžine 5424 m, - 193 je viaduktov, skupne dolžine 52.947 m. Poleg tega pa še 14 izven nivojskih križanj z železnico (nadvozi v skupni dolžini 904 m in površini 13.617 m²), sicer v upravljanju in vzdrževanju SŽ. Na avtocestah in hitrih cestah je tudi 327 različnih podpornih in opornih konstrukcij v skupni dolžini 35.515,49 m, in sicer: - 54. pilotnih sten v skupni dolžini 7597,52 m, - 3 vodnjaki, - 127 armiranobetonskih konstrukcij v skupni dolžini 15433,50 m, - 106 kamnitih zložb v skupni dolžini 7402,47 m, - in druge kombinacije materialov 20. 20 https://www.dars.si/dokumenti/o_avtocestah/objekti_na_ac_in_hc_84.aspx
Slika 4.1 prikazuje avtocestni križ v Republiki Sloveniji. Slika 4.1: Avtocestno omrežje v Sloveniji 21 Začetek gradnje avtocestnega sistema sega v leto 1970, ko je bil sprejet Zakon o dolgoročnem programu za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest. Gradnja prvega odseka avtoceste Vrhnika-Postojna se je začela 22. maja 1970, prometu pa je bila predana 29. decembra 1972 (DARS, 2002, str 12). V tabeli 4.1 je prikazana izgradnja avtocestnega omrežja po letih od leta 1972 do 1994. V tem obdobju se je skupno zgradilo 208,1 km avtocestnega omrežja, torej skupaj hitrih cest in avtocest. 21 http://www.dars.si/dokumenti/o_avtocestah_21.aspx
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 27 Tabela 4.1: Izgradnja avtocestnega omrežja od leta 1972 do 1994 22 LETO 1972 1974 1977 1979 1980 1981 1983 1985 1988 1989 1990 Km 30,1 11,1 51 15,1 0,7 12,5 3,8 25,7 7,5 16,4 1,7 Leto 1991 1992 1993 Skupno Km 6,2 12,8 13,5 208,1 V tabeli 4.2 pa je prikazana izgradnja avtocestnega omrežja v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest od leta 1994 dalje. Skupaj so zajete hitre ceste in avtoceste. V okviru NPIA je bilo skupno zgrajenih 533 km avtocest in hitrih cest ter drugih javnih cest, ki so potrebne za avtocestno omrežje. Tabela 4.2: Izgradnja avtocestnega omrežja v okviru uresničevanja NPIA 23 Leto 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Km 22,3 68,3 25,2 21,8 37,6 31,3 9 3,4 46,7 67,4 20,2 Leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Skupno Km 13,7 6 94,8 45,3 14,8 0 0 0 0 5,2 533 DARS d.d. je podjetje z nekaj več kot 1250 zaposlenimi ima položaj delniške družbe kot gospodarske družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Edina ustanoviteljica in delničarka družbe je Republika Slovenija, ki jo na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu zastopa Slovenski državni holding d.d. (SDH). Delniška družba DARS je bila ustanovljena leta 1993 z Zakonom o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Poslovati je začela 1. januarja 1994. Leta 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA), s katerim je gradnja avtocest v Sloveniji doživela vnovični zagon. 22 http://www.dars.si/dokumenti/o_avtocestah/nacionalni_program_izgradnje_avtocest/zg rajene_ac_in_hc_30.aspx 23 Ibidem
Do 31.12.2003 je imela družba status javnega podjetja v obliki delniške družbe, od 1.1.2004 ima položaj delniške družbe kot gospodarske družbe. Konec decembra leta 2003 je DARS d.d. kot prevzemna družba pripojil dotedanje javno podjetje PVAC (Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o.) in kot univerzalni pravni naslednik prevzete družbe prevzel tudi vse zaposlene v tem podjetju. Republika Slovenija je 1.1.2004 s posebno pogodbo prenesla na DARS d.d. upravljanje in vzdrževanje vseh zgrajenih avtocest ter infrastrukturnih objektov in naprav na njih. Republika Slovenija je tako prenesla na DARS d.d. do takrat zgrajenih 198,8 kilometra dvopasovnih in štiripasovnih avtocest ter hitrih cest in 67,5 kilometra priključkov. S to pogodbo je DARS d.d. prevzel tudi obveznost pobiranja cestnine. S koncesijsko dajatvijo, ki jo DARS d.d. plačuje Republiki Sloveniji, izračuna pa se kot razlika med pobrano cestnino in s strani države priznanimi stroški vzdrževanja ter upravljanja sistema avtocest in hitrih cest, DARS d.d. zagotavlja celovito servisiranje zapadlih obveznosti iz najetega dolga za financiranje graditve in obnavljanja avtocest in hitrih cest. 24 Konec leta 2010 je začel veljati novi Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, v skladu s katerim DARS d.d.: - opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest; - izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun; - upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo gradnje (ZDARS-1, 2010). Družba DARS ima v lasti petregionalnih in podpornih nadzornih centrov, ki pomembno prispevajo k večji varnosti udeležencev cestnega prometa. V teh centrih se izvajajo naloge, kot so upravljanje, nadziranje in vodenje prometa 24 ur na dan, komuniciranje z ustanovami, ki sodelujejo pri reševanju ob prometnih in drugih nesrečah (reševalci, gasilci, policisti...), ter posredovanje informacij uporabnikom cest. Te naloge se izvajajo spomočjo 24 http://www.dars.si/dokumenti/o_nas_1.aspx
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 29 okoli 400 video nadzornih kamer na trasi avtocest in hitrih cest ter v predorih. Slika 4.2 prikazuje notranjost nadzornega centra Ljubljana. Slika 4.2: Notranjost nadzornega centra Ljubljana 25 25 https://www.dars.si/novice/nadzorni_centri_prispevajo_k_vecji_varnosti_672.aspx
5 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC V OBDOBJU 2005 2015 5.1 Analiza podatkov o skupnem številu prometnih nesreč na AC po letih V tabeli 5.1 je prikazano skupno število prometnih nesreč za posamezno leto od 2005 do 2015 na avtocestnem omrežju Republike Slovenije. Iz tabele je razvidno, da je bilo največ prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS leta 2006, in sicer 3845. Najnižje število prometnih nesreč v omenjenem obdobju je bilo 2263. To je bilo leta 2015. Tabela 5.1: Skupno število prometnih nesreč na AC za posamezno leto od 2005 do 2015 Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Število prometnih 3583 3845 3486 2738 2396 3209 2815 2757 2552 2376 2263 nesreč Graf 5.1 prikazuje skupno število obravnavanih prometnih nesreč v posameznem letu na avtocestnem omrežju v RS. V letu 2005 je bilo skupno obravnavanih 3583 prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah. Prihodnje leto je bilo s stališča prometne varnosti slabše, saj se je zgodilo 3845 prometnih nesreč, kar je tudi največ v omenjenem obdobju. Manj nesreč se je zgodilo v letih 2008 in 2009, in sicer 2738 in 2396. Leta 2010 se je skupno število prometnih nesreč spet dvignilo na 3209. Med letoma 2010 in 2015 pa je vidno, kako krivulja, ki prikazuje skupno število prometnih nesreč, pada. Leta 2010 se je zgodilo 3209 prometnih nesreč, leta 2005 pa 2263.
Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 31 5000 Skupno število prometnih nesreč po letih 4000 3583 3845 3486 3000 2738 2396 3209 2815 2757 2552 2376 2263 2000 1000 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leto Število prometnih nesreč Graf 5.1: Skupno število obravnavanih prometnih nesreč na avtocestnem omrežju za posamezno leto V tabeli 5.2 je prikazana primerjava med začetnim in končnim letom analize, torej med letoma 2005 in 2015. Podatki kažejo, da se je skupno število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v omenjenem obdobju znižalo, in sicer s 3583 na 2263 prometnih nesreč, kar je za skupno 1320. To pomeni, da je bilo leta 2015 skupno 36,84% manj prometnih nesreč na avtocestnem omrežju kot leta 2005. Tabela 5.2: Primerjava skupnega števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju za leti 2005 in 2015 Leto Število 2005 3583 2015 2263 Razlika -1320 Razlika v odstotkih -36,84% Tabela 5.3 prikazuje PLDP za posamezne avtocestne krake od leta 2005 do 2015. Podatki kažejo na rast PLDP-ja na vseh krakih z izjemo v letih 2012 in 2013, ko se je PLDP zmanjšal glede na preteklo leto. V grafu 5.2 je prikazano, da kljub temu, da je PLDP na vseh avtocestnih krakih v RS v trendu naraščanja, skupno število prometnih nesreč na celotnem avtocestnem omrežju pada.
Število Tabela 5.3: PLDP za posamezne avtocestne krake od 2005 do 2014 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Primorski Štajerski Gorenjski Dolenjski 29.904 +1,8% 23.040 +7,4% 19.994 +2,9% 20.207 0,0 31.928 +6,8% 24.779 +7,5% 20.554 +2,8% 20.541 +1,6% 34.712 +8,7% 27.024 +9,1% 21.551 +4,8% 21.751 +5,9% 38.731 +11,6% 31.759 +17,5% 24.747 +14,8% 23.264 +7,0% 41.008 +5,9% 32.178 +1,3% 25.591 +3,4% 23.778 +2,2% 41.184 +0,4% 33.108 +2,9% 25.883 +1,1% 23.250 +2,2% 42.938 +4,3% 34.479 +4,1% 26.515 +2,4% 24.340 +4,7% 41.392-3,6% 33.686-2,3% 26.239-1,0% 23.585-3,1% 40.837-1,3% 32.827-2,5% 26.184-0,2% 23.578-0,3% 41.241 +1,0% 33.165 +1,0% 26.365 +0,7% 23.587 +0,4% PLDP po krakih in skupno število prometnih nesreč na AC 2005 2014 50,000 45,000 40,000 35,000 Primorski Štajerski 30,000 25,000 Gorenjski 20,000 15,000 Dolenjski 10,000 5,000 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Število prometnih nesreč Graf 5.2: Primerjava PLDP po AC krakih in skupnega števila prometnih nesreč na AC od 2005 do 2014
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 33 5.2 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na klasifikacijo prometne nesreče Tabela 5.4 prikazuje število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju za posamezno leto po klasifikaciji prometne nesreče. Prometne nesreče so prikazane po kategorijah: prometne nesreče brez poškodb, z lažjimi telesnimi poškodbami, s hudimi telesnimi poškodbami, nesreče s smrtnim izidom. Največ prometnih nesreč, v katerih ni bilo poškodb, je bilo leta 2006, kar 3181, najmanj pa leta 2015, in sicer 1823. Največ prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami se je zgodilo prav tako leta 2006, leto z najmanj prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami, 371, je bilo 2014. V letu 2006 se je zgodilo tudi največ prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, 67. Najmanj prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, 37, se je zgodilo v letu 2013. Največ prometnih nesreč na avtocestnem omrežju s smrtnimi žrtvami se je zgodilo leta 2005, in sicer 33. Zaporedni leti 2014 in 2015 pa sta leti v obravnavanem obdobju, v katerih se je zgodilo najmanj nesreč s smrtnimi žrtvami, vsako leto 11. Tabela 5.4: Število prometnih nesreč na AC po klasifikaciji prometne nesreče od 2005 do 2015 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Brez poškodb 3000 3181 2836 2172 1778 2636 2316 2259 2065 1954 1823 Lažje telesne 493 571 566 501 548 510 428 425 436 371 377 poškodbe Hude telesne 57 67 54 52 48 49 54 56 37 40 52 poškodbe Smrt 33 26 30 13 22 14 17 17 14 11 11 V grafu 5.3 je prikazano število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na klasifikacijo prometne nesreče, pri čemer v grafu niso prikazani podatki o številu prometnih nesreč brez poškodb, saj je število teh v primerjavi z drugimi kategorijami zelo veliko, kar bi vplivalo na nerazločen prikaz v grafu.
Število 700 Število prometnih nesreč glede na klasifikacijo 600 500 400 33 57 26 67 30 54 13 52 22 48 14 49 17 17 14 54 56 37 11 40 11 52 Smrt 300 200 493 571 566 501 548 510 428 425 436 371 377 Hude telesne poškodbe Lažje telese poškodbe 100 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leto Graf 5.3: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na klasifikacijo nesreče za posamezno leto Največji delež v grafu zavzema število prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami, ki so prikazane z rdečo barvo. Leta 2005 se je na avtocestnem omrežju RS zgodilo 493 prometnih nesreč, kar je bilo manj kot leta 2006, ko se je zgodilo 571 takšnih nesreč, in pa 2007, ko se jih je zgodilo 566. Občutno zmanjšanje je bilo v letu 2008, ko se je zgodila 501 prometna nesreča z lažjimi telesnimi poškodbami. Leta 2009 se je število spet zvišalo na 548 prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami. V prihodnjih treh letih je videti upad
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 35 prometnih nesreč v tej kategoriji, in sicer leta 2010 se jih je zgodilo 510, leta 2011 428, leta 2012 pa. V letu 2013 je bilo število nekoliko višje kot leto prej, in sicer 436. V letu 2014 pa je število prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami padlo na 371. V letu 2015 je bila to število malo višje, in sicer 377. Naslednja kategorija so prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami. Leta 2005 se jih je zgodilo 57, leta 2006 pa je bilo tovrstnih nesreč 67, leta 2007 54, 2008 42, 2009 48, 2010 pa 49. Prihodnji dve leti je bilo število prometnih nesreč v tej kategoriji spet malo višje, in sicer leta 2011 54, 2012 pa 56. Leto 2012 je bilo bolje kot prejšnja leta, zgodilo se je 37 prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Leta 2010 je bilo 40, leta 2015 pa 52 prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, kar prikazuje rahlo rast v zadnjih dveh letih v tej kategoriji. Najhujša posledica prometne nesreče je smrtni izid. Če pogledamo od leta 2005 do 2015 je ta kategorija v rahlem upadanju. Leta 2005 se je zgodilo 33 prometnih nesreč s smrtnim izidom, leta 2006 26, leta 2007 30. V letu 2008 se je zgodilo najmanj prometnih nesreč v tej kategoriji do leta 2014, in sicer 13. Prihodnje leto jih e bilo več, in sicer 22, leta 2010 je bilo spet bolje, število je padlo na 14. Leta 2011 in 2012 se je zgodilo 17, leta 2013 pa 14 prometnih nesreč s smrtnim izidom. Leti 2014 in 2015 sta bili glede tega najboljši v analiziranem obdobju, saj se je zgodilo 11 prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je najmanj v tem obdobju. V tabeli 5.5 so podani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS po kvalifikaciji prometne nesreče za leti 2005 in 2015 z namenom prikazati primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Iz tabele je razvidno, da je število prometnih nesreč v vseh kategorijah upadlo. Prometnih nesreč brez poškodb je bilo leta 2005 za 39,23% manj kot leta 2015, prav tako je bilo leta 2015 manj prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami, in sicer za 23,53%. Prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je bilo leta 2015 za 8,77% manj kot leta 2005. Najpomembnejši korak se je zgodil pri najhujši kategoriji prometnih nesreč. Leta 2015 se je zgodilo za 66,67% manj prometnih nesreč s smrtnim izidom kot pa leta 2005.
Tabela 5.5: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS po klasifikaciji prometne nesreče za leti 2005 in 2015 2005 2015 Razlika Razlika v odstotkih Brez poškodb 3000 1823-1177 -39,23% Lažje telesne poškodbe 493 377-116 -23,53% Hude telesne poškodbe 57 52-5 -8,77% Smrt 33 11-22 -66,67% 5.3 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na vzrok prometne nesreče Tabela 5.6 prikazuje število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS od leta 2005 do 2015 glede na vzrok prometne nesreče. Iz tabele je razvidno, da je bil leta 2005 najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč zabeležen pod ostalo. Na policiji pravijo, da so pod to rubriko zabeleženi vsi manjši vzroki, kot so: nepravilna ustavitev vozila, nepravilno odpiranje vrat, razsutje tovora in prometne nesreče, za katere ni možno definirati vzroka oziroma ne sodi v nobeno drugo skupino. Pravijo tudi, da se o tem, kaj bo sodilo v rubriko ostalo, odloča v skladu z okoliščinami na kraju nesreče. Leta 2005 je pod vzrokom ostalo zabeležena 1001 prometna nesreča. Prvi pravi vzrok za nastanek prometnih nesreč v letu 2005 je neprilagojena hitrost. Zaradi neprilagojene hitrosti se je zgodilo 974 prometnih nesreč. Zanimivo je, da se je leta 2005 zgodilo 7 prometnih nesreč na avtocestnem omrežju, zaradi nepravilnosti pešca. Na splošno vidimo, da je najpogostejši vzrok prometnih nesreč na avtocestnem omrežju neprilagojena hitrost. Velik delež zavzemajo še premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Najmanj prometnih nesreč je povzročenih zaradi nepravilnega vedenja pešca. Tabela 5.6: Število prometnih nesreč na AC po vzroku prometne nesreče od 2005 do 2015 Neprilagojena hitrost Premiki z vozilom 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 974 947 650 598 639 911 626 704 753 670 514 737 857 973 678 449 575 514 432 373 340 342
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 37 Neustrezna varnostna 339 365 341 345 389 467 410 347 329 311 322 razdalja Nepravilna stran / smer 328 326 386 315 353 472 433 390 353 347 391 vožnje Nepravilno prehitevanje 70 84 92 60 56 50 48 48 34 36 37 Neupoštevanje pravil o 61 67 63 65 47 55 37 45 29 40 48 prednosti Nepravilnosti na tovoru 44 79 69 68 47 51 47 31 53 24 51 Nepravilnosti na vozilu 11 15 23 11 15 19 19 22 24 16 20 Nepravilnost na cesti 11 20 13 14 10 12 7 10 3 9 11 Nepravilnost pešca 7 2 3 6 2 1 2 3 3 1 1 Ostalo 1001 1083 873 578 389 596 672 725 598 582 526 Graf 5.4 prikazuje število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju od leta 2005 do 2015 po posameznem vzroku za nastanek prometne nesreče. Ker predstavlja kategorija ostalo velik del vzrokov in ker je v tej kategoriji skupek manjših vzrokov, ga bomo pri sami analizi izpustili. Kot je razvidno iz grafa, se je v celotnem obdobju analize največ prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti. Največ jih je bilo v letu 2005, in sicer 974. Sledijo nepravilni premiki z vozilom, zaradi katerih se je največ prometnih nesreč zgodilo v letu 2007. Leta 2007 se je zaradi premikov vozil zgodilo 973 prometnih nesreč, najmanj pa jih je bilo leta 2014, in sicer 340. Veliko prometnih nesreč se je zgodilo zaradi neustrezne varnostne razdalje. V letu 2010 je bilo takšnih 467. Leto z najmanj prometnih nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje je bilo 2014, ko se je zgodilo 311 takšnih prometnih nesreč. Zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje se je največ prometnih nesreč zgodilo v letu 2010, in sicer 472.
Število 4500 Število prometnih nesreč glede na vzrok 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 1083 1001 873 15 11 326 23 328 79 386 44 69 737 857 973 70 61 84 67 339 365 92 63 7 2 578 11 315 68 389 15 353 47 678 449 56 60 47 65 341 345 389 596 19 472 51 575 50 55 467 1 3 6 2 974 947 911 650 598 639 672 725 598 19 582 22 526 433 24 390 353 16 20 47 31 347 53 391 514 24 432 373 51 340 48 48 34 37 45 29 36 342 410 347 329 40 37 311 48 3 3 1 322 2 1 626 704 753 670 514 11 20 13 14 10 12 7 10 3 9 11 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leto Ostalo Nepravilnosti na vozilu Nepravilna stran / smer vožnje Nepravilnosti na tovoru Premiki z vozilom Nepravilno prehitevanje Neupoštevanje pravil o prednosti Neustrezna varnostna razdalja Nepravilnost pešca Neprilagojena hitrost Nepravilnost na cesti Graf 5.4: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na vzrok nesreče za posamezno leto
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 39 Najmanj pa leta 2008, ko je bilo 315 takšnih prometnih nesreč. Preostali vzroki, kot so nepravilnost na tovoru, nepravilnost na vozilu, nepravilnost na cesti, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno prehitevanje in nepravilnost pešca predstavljajo majhen delež prometnih nesreč v primerjavi s prej omenjenimi vzroki. V tabeli 5.7 so podatki o vzrokih za prometne nesreče na avtocestnem omrežju za leti 2005 in 2015, da prikažemo primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Če primerjamo leti 2005 in 2015 se je število prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti znižalo z 974 na 514, kar pomeni 47,23%. Velika razlika je tudi pri nepravilnih premikih z vozili, ki tudi sodijo med najpomembnejše vzroke za nastanek prometnih nesreč na avtocestnem omrežju. Če primerjamo leti 2005 in 2015, je upadlo število takšnih prometnih nesreč s 737 na 342, kar znaša 53,60%. Največje zmanjšanje je videti pri prometnih nesrečah zaradi nepravilnosti pešca. Leta 2005 jih je bilo 7, leta 2015 pa 1, kar pomeni zmanjšanje za 85,71%. Največje zvišanje števila prometnih nesreč, za kar 63, vidimo pri vzroku nepravilna stran oziroma smer vožnje. Leta 2005 se je zgodilo 328, leta 2015 pa 391 prometnih nesreč zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje, kar pomeni zvišanje za 19,21%. Med manjšimi vzroki pa se je leta 2005 zaradi nepravilnosti na vozilu zgodilo 11, leta 2015 pa 20 prometnih nesreč, kar pomeni zvišanje za 81,82%. Tabela 5.7: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS po vzroku prometne nesreče za leti 2005 in 2015 2005 2015 Razlika Razlika v odstotkih Nepravilnost pešca 7 1-6 -85,71% Premiki z vozilom 737 342-395 -53,60% Ostalo 1001 526-475 -47,45% Neprilagojena hitrost 974 514-460 -47,23% Nepravilno prehitevanje 70 37-33 -47,14% Neupoštevanje pravil o prednosti 61 48-13 -21,31% Neustrezna varnostna razdalja 339 322-17 -5,01% Nepravilnost na cesti 11 11 0 0,00% Nepravilnosti na tovoru 44 51 7 15,91% Nepravilna stran / smer vožnje 328 391 63 19,21% Nepravilnosti na vozilu 11 20 9 81,82%
5.4 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na stanje prometa v času nesreče V tabeli 5.8 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na stanje prometa v času prometne nesreče od leta 2005 do 2015. Stanje prometa razdelimo na redek, normalen ter gost promet in pa zastoje. Zadnja dodana kategorija je neznano, v kateri je zapisano število prometnih nesreč, pri katerih ni bilo mogoče vpisati ali pa ni bil vpisan podatek o stanju prometa v času prometne nesreče. Iz tabele je razvidno, da se je v vseh letih največ prometnih nesreč zgodilo v času normalnega prometa, sledijo prometne nesreče, ki so se zgodile v času gostega prometa, in pa prometne nesreče, ki so se zgodile v času redkega prometa. Najmanj prometnih nesreč je zabeleženih v času zastojev. Tabela 5.8: Število prometnih nesreč na AC glede na stanje prometa v času prometne nesreče od leta 2005 do 2015 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Normalen 2441 2643 2316 1723 1497 2037 1745 1823 1731 1600 1408 Gost 689 767 787 684 565 708 673 522 491 466 524 Redek 353 313 273 244 247 348 280 313 253 236 242 Zastoji 34 53 46 36 40 48 51 36 23 30 31 Neznano 66 69 64 51 47 68 66 63 54 44 58 Iz grafa 5.5 je razvidno, da je bilo število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS v času redkega prometa najvišje leta 2005, ko se je zgodilo 353 takšnih prometnih nesreč. Do leta 2009 je potem število padalo. Leta 2008 se je zgodilo 244, leta 2009 pa 247 prometnih nesreč v času redkega prometa. Leta 2010 se je število povzdignilo na 348, kar je drugo najvišje število v obravnavanem obdobju. Najmanj prometnih nesreč v času redkega prometa se je zgodilo leta 2014, in sicer 236. Skozi vsa leta se je največ prometnih nesreč na avtocestnem omrežju zgodilo v času normalnega prometa. Največ takšnih prometnih nesreč se je zgodilo leta 2006, ko jih je zabeleženih 2643. Do leta 2009 se je število prometnih nesreč v času normalnega prometa znižalo na 1497. Leta 2010 pa se je povzdignilo na 2037, potem pa do leta 2015 padlo na 1408, kar je tudi najnižje število v celotnem obdobju.
Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 41 Število prometnih nesreč glede na stanje prometa 4000 69 53 3500 66 34 767 64 46 3000 689 787 68 48 51 36 708 66 51 63 36 2500 2000 684 47 40 565 673 522 23 54 491 30 44 466 58 31 524 Neznano Zastoji Gost Normalen 1500 2441 2643 2316 Redek 2037 1000 1723 1497 1745 1823 1731 1600 1408 500 0 353 313 273 244 247 348 280 313 253 236 242 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leto Graf 5.5: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na stanje prometa v času prometne nesreče za posamezno leto
V času gostega prometa se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2007, bilo jih je 787. Sledi leto 2006 s 767 in pa 2010 s 708 prometnimi nesrečami, ki so se zgodile v času gostega prometa. Od leta 2010 do 2014 število pada, in leta 2014 se je zgodilo 466 prometnih nesreč v času gostega prometa, kar je najmanj v celotnem obdobju. Leta 2015 pa je bilo takšnih nesreč 524. V času zastojev se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2006, ko jih je bilo 53. Sledi leto 2010 z 51 in 2007 s 46. Najmanj prometnih nesreč v času zastojev se je zgodilo leta 2013, ko jih je bilo 23. V tabeli 5.9 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na stanje prometa v času prometne nesreče za leti 2005 in 2015 z namenom prikazati primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Razvidno je, da se je število prometnih nesreč, ki so se zgodile v času redkega prometa, znižalo za 31,44%, saj se jih je leta 2005 zgodilo 353, leta 2015 pa 242. V času normalnega prometa se je leta 2005 zgodilo 2441 prometnih nesreč, leta 2015 pa 1408, kar pomeni znižanje števila prometnih nesreč za 42,32%. Število prometnih nesreč v času gostega prometa je bilo leta 2005 689, leta 2015 pa 524. Število takšnih prometnih se je znižalo za 23,95%. V času zastojev se je leta 2005 zgodilo 34 prometnih nesreč, leta 2015 pa 3 manj, kar pomeni znižanje za 8,82%. Število prometnih nesreč, pri katerih ni evidentiranih podatkov o stanju prometa v času prometne nesreče, se je iz 66 leta 2005 znižalo na 58 leta 2015, kar pomeni znižanje za 12,12%. Tabela 5.9: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na stanje prometa v času prometne nesreče za leti 2005 in 2015 2005 2015 Razlika Razlika v odstotkih Normalen 2441 1408-1033 -42,32% Redek 353 242-111 -31,44% Gost 689 524-165 -23,95% Zastoji 34 31-3 -8,82% Neznano 66 58-8 -12,12%
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 43 5.5 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na stanje vozišča v času prometne nesreče V tabeli 5.10 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na stanje vozišča v času prometne nesreče. Vsako leto se je največ prometnih nesreč zgodilo na suhem vozišču; največ leta 2006, in sicer 2857, najmanj pa jih je bilo leta 2013, 1471. Naslednje stanje po številu prometnih nesreč je mokro cestišče, na katerem se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2005, ko je bilo 828 takšnih prometnih nesreč. Najmanj nesreč na mokrem cestišču se je zgodilo leta 2015, in sicer 592. Največ prometnih nesreč ne spolzkem cestišču se je zgodilo leta 2006, to je 112.. Tabela 5.10: Število prometnih nesreč na AC glede na stanje vozišča v času prometne nesreče od 2005 do 2015 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Suho 2471 2857 2613 1895 1602 1823 2112 1916 1471 1504 1565 Mokro 828 767 705 713 585 974 593 635 801 698 592 Spolzko 106 112 98 64 74 106 55 66 80 73 53 Sneženo - nepluženo 78 34 13 19 46 117 4 41 92 24 9 Sneženo - pluženo 47 16 13 9 35 122 5 65 70 37 8 Poledenelo - posipano 7 1 4 2 13 18 0 7 4 9 2 Poledenelo - 6 11 3 3 5 5 2 2 3 3 0 neposipano Blatno 0 2 3 1 7 4 4 0 2 1 0 Ostalo 40 45 34 32 29 40 40 25 29 27 34 V grafu 5.6 je prikazano število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na stanje vozišča od leta 2005 do 2015. Razvidno je, da se je največ prometnih nesreč v tem obdobju zgodilo na suhem in mokrem vozišču. Razlika glede ne preostala stanja vozišča v času prometne nesreče je prevelika, da bi se ti podatki razvidno razločili, zato bodo dodatno prikazani v še dveh grafih, 5.6 dve glavni stanji in 5.7 za preostala stanja cestišča.
V grafu 5.7, v katerem je prikazano število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na stanje vozišča v času prometne nesreče za posamezno leto za suho in mokro vozišče, ki sta najpogostejši stanji vozišča v času prometne nesreče, je vidno, da je vsako leto približno podobno razmerje med številom prometnih nesreč na suhem in številom prometnih nesreč na mokrem vozišču. Leta 2005 se je zgodilo 2471 prometnih nesreč na suhem in 828 prometnih nesreč na mokrem vozišču. Leta 2006 se je število prometnih nesreč na suhem vozišču zvišalo na 2857, na mokrem pa znižalo na 767. Do leta 2009 je število nesreč tako na suhem kot na mokrem vozišču upadalo. Leta 2006 so se na suhem vozišču zgodili 1602 prometni nesreči, na mokrem vozišču pa jih je bilo 585, kar je tudi najnižje število prometnih nesreč na mokrem vozišču v celotnem obdobju. Leta 2010 je spet videti rast števila, tako se je na suhem cestišču zgodilo 1823, na mokrem pa 974 prometnih nesreč. Najmanj prometnih nesreč se je na suhem vozišču zgodilo leta 2013, in sicer 1471. Na mokrem vozišču se je isto leto zgodila 801 prometna nesreča. Do leta 2015 se je število prometnih nesreč na suhem cestišču dvignilo na 1565, na suhem vozišču pa se je znižalo na 592 prometnih nesreč. V grafu 5.8 je prikazano število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na stanje vozišča za vsa preostala stanja cestišča, ki zavzemajo manjši delež in niso bila prikazana v grafu 5.6. Iz grafa je razvidno, da se je leta 2005 na spolzkem cestišču zgodilo 106 prometnih nesreč, 78 na sneženem nepluženem in 47 prometnih nesreč na sneženem pluženem cestišču. V istem letu se je 7 prometnih nesreč zgodilo na poledenelem posipanem in 6 na poledenelem neposipanem vozišču. Pod preostala stanja cestišča je bilo zabeleženih 40 prometnih nesreč. V letu 2006 se jih je na spolzkem cestišču zgodilo 112 kar je tudi največ v celotnem obdobju. Najmanj prometnih nesreč na spolzkem cestišču se je zgodilo leta 2015, bilo jih je 53. Največ prometnih nesreč na sneženem pluženem cestišču se je zgodilo leta 2010, ko jih je bilo kar 122. Enako velja za sneženo nepluženo cestišče, na katerem je bilo omenjenega leta 117 prometnih nesreč. Leta 2010 je bilo tudi največ prometnih nesreč na poledenelem posipanem vozišču, ko se jih je zgodilo 18, na neposipanem jih je bilo 5. Leta 2011 se na poledenelem posipanem vozišču ni zgodila nobena prometna nesreča. V istem letu se je v celotnem obdobju zgodilo najmanj prometnih nesreč na sneženem vozišču. Na pluženem se je zgodilo 5, na nepluženem pa 4 prometne nesreče. Leta 2009 se je zgodilo 7 prometnih nesreč na blatnem vozišču, kar je največ v celotnem obdobju.
Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 45 Število prometnih nesreč glede na stanje vozišča 3000 2500 2000 Suho Blatno 1500 Mokro Poledenelo - neposipano 1000 Poledenelo - posipano Spolzko 500 Sneženo - pluženo Sneženo - nepluženo Ostalo 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Stanje vozišča Graf 5.6: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na stanje vozišča v času prometne nesreče za posamezno leto
Število Število prometnih nesreč glede na stanje vozišča za suho in mokro vozišče 4000 3500 767 3000 828 705 2500 713 974 593 635 2000 585 801 698 592 Mokro Suho 1500 2857 2471 2613 1000 1895 1602 1823 2112 1916 1471 1504 1565 500 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leto Graf 5.7: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na stanje vozišča v času prometne nesreče za posamezno leto za suho in mokro vozišče
Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 47 450 Število prometnih nesreč glede na stanje vozišča za ostala stanja vozišča 400 40 4 350 300 117 250 40 29 2 200 150 100 50 0 78 92 45 29 122 25 2 7 34 41 27 34 46 47 1 16 3 24 1 13 18 70 7 13 32 35 65 4 37 1 19 40 13 4 34 9 9 112 2 7 4 9 106 106 05 8 98 2 74 80 73 64 66 55 53 6 11 3 3 5 5 2 2 3 3 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leto Ostalo Blatno Sneženo - nepluženo Sneženo - pluženo Poledenelo - posipano Spolzko Poledenelo - neposipano Graf 5.8: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na stanje vozišča v času prometne nesreče za posamezno leto za preostala stanja vozišča
V tabeli 5.11 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na stanje cestišča v času prometne nesreče za leti 2005 in 2015, da prikažemo direktno primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Število prometnih nesreč na suhem cestišču se je od leta 2005 do 2015 znižalo z 2471 na 1565, kar je za 36,67% manj. Na mokrem vozišču je bilo leta 2005 828 prometnih nesreč, v letu 2015 pa 592, kar pomeni znižanje za 28,50%. Na blatnem cestišču v primerjavi teh dveh let ni razlike, saj ni bilo ne leta 2005 ne leta 2015 nobene prometne nesreče. Največje znižanje se je zgodilo pri številu prometnih nesreč na poledenelem neposipanem cestišču; leta 2005 se jih je zgodilo 6, leta 2015 pa 0, kar pomeni 100% znižanje. Na poledenelem posipanem cestišča se je število prometnih nesreč znižalo za 71,43%, s 7 na 2. Na spolzkem vozišču se je leta 2005 zgodilo 106 prometnih nesreč, leta 2015 pa jih je bilo za 50% manj, ko se jih je zgodilo 53. Tudi na sneženem stanju cestišča je videti zmanjšanje prometnih nesreč, in sicer na pluženih za 82,98%, na nepluženih pa za 88,46. Število prometnih nesreč, ki so se zgodile v preostalih stanjih, pa so se znižalo za 15%. Tabela 5.11: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na stanje cestišča v času prometne nesreče za leti 2005 in 2015 2005 2015 Razlika Razlika v odstotkih Poledenelo - neposipano 6 0-6 -100% Sneženo - nepluženo 78 9-69 -88,46% Sneženo - pluženo 47 8-39 -82,98% Poledenelo - posipano 7 2-5 -71,43% Spolzko 106 53-53 -50,00% Suho 2471 1565-906 -36,67% Mokro 828 592-236 -28,50% Ostalo 40 34-6 -15,00% Blatno 0 0 0 0,00% 5.6 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na tip prometne nesreče V tabeli 5.12 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na tip prometne nesreče. Kot vidimo v tabeli, je eden od pogostejših tipov prometne
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 49 nesreče zabeležen pod ostalo. Kot pravijo na policiji, so v ostalo zabeležene prometne nesreče, za katere ni možno natančno določiti tipa oziroma ne sodi v nobeno drugo skupino. Pravijo tudi, da se o tem, kaj bo sodilo v rubriko ostalo, odloča v skladu z okoliščinami na kraju nesreče. Če izpostavimo ostale tipe prometnih nesreč vidimo največji delež v vrstici trčenje v objekt. Največ nesreč tega tipa je bilo v letu 2010, kar 873, najmanj pa v letu 2008, ko se je zgodilo 544 takšnih prometnih nesreč. Naslednja velika skupina je zabeležena kot naletno trčenje. Največ naletnih trčenj se je zgodilo v letu 2010, najmanj pa v letu 2015, ko jih je bilo 444. Sledi bočno trčenje, katerih največ se je zgodilo v letu 2007, najmanj pa 278 v letu 2014. Zelo pogosta so tudi oplaženja, ki jih je bilo največ v letu 2007, in sicer 496, najmanj v celotnem obdobju pa v letih 2014 in 2015, ko se je zgodilo 264 oplaženj. Prevrnitev vozil je bilo največ v letu 2005, zgodilo se jih je 158, najmanj jih je zabeleženih v letu 2015, in sicer 80. V letu 2006 je bilo 195 prometnih nesreč, ki spadajo pod tip povoženje živali, Teh je bilo kar 228. Najmanj takšnih nesreč se je zgodilo v letu 2005, in sicer 52. Presenetljivo pogosta na avtocestah so tudi čelna trčenja, ki se jih je največ zgodilo leta 2005, ko jih je bilo 157, najmanj v letu 2015, in sicer 81. Trčenj v stoječe vozilo je bilo največ v letu 2006, 178, najmanj pa v letu 2014, ko se jih je zgodilo 81. Kar nekaj nesreč se je zgodilo, ki so definirane kot povoženje pešca. 7 se jih je zgodilo leta 2005, kar je največ, najmanj pa v letu 2014, ko ni bilo nobene takšne nesreče. Drugih tipov prometnih nesreč je bilo največ v letu2005, kar 688. Najnižje število takšnih nesreč pa je v letu 2014, in sicer 372. Tabela 5.12: Število prometnih nesreč na AC glede na tip prometne nesreče od leta 2005 do 2015 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Trčenje v objekt 757 800 653 544 566 873 636 700 668 649 597 Naletno trčenje 589 645 580 557 555 673 589 494 487 466 444 Bočno trčenje 486 519 582 446 345 433 384 303 312 278 281 Oplaženje 399 471 496 342 258 379 329 319 258 264 264 Povoženje živali 195 228 177 110 22 52 122 188 84 88 52 Prevrnitev vozila 158 145 116 116 107 113 125 114 106 81 80 Čelno trč. 157 173 138 119 115 132 109 105 103 97 81
Trčenje v stoječe 147 178 158 110 95 102 103 136 103 81 89 vozilo Povoženje pešca 7 4 7 6 4 5 5 4 4 0 2 Ostalo 688 682 579 388 329 447 413 394 427 372 373 V grafu 5.9 je prikazano število prometnih nesreč glede na tip prometne nesreče na avtocestnem omrežju RS za obdobje od 2005 do 2015. Največ prometnih nesreč v letu 2005 je bilo zabeleženih v kategoriji trčenje v objekt, in sicer 757. 688 je bilo prometnih nesreč zabeleženih pod ostalo. Naletnih trčenj v letu 2005 je bilo 589, bočnih pa 486. Oplaženj je bilo v tem letu 399. V letu 2005 je bilo na avtocestnem omrežju 195 povoženih živali, 158 prevrnitev vozil, 157 čelnih trčenj in 147 trčenj v stoječe vozilo. V tem letu je bilo povoženih 7 pešcev. V prihodnjem letu se je zgodilo 800 prometnih nesreč, ki so zabeležene v kategorijo trčenje v objekt. To je tudi največ v celotnem obdobju. Bočnih trčenj v tem letu je bilo 519. Tudi naletnih trčenj se je največ v celotnem obdobju zgodilo v tem letu, bilo jih je 645. Prav tako velja za oplaženja, ki jih je bilo 471, za povožene živali, ki jih je bilo 228, in za čelna trčenja, ki jih je bilo zabeleženih 173. Trčenj v stoječe vozilo v tem letu je bilo 178, kar je tudi največ v celotnem obdobju. V letu 2006 je zabeleženih še 145 prevrnitev vozila in 4 povoženi pešci. 682 prometnih nesreč je zabeleženih v rubriki ostalo. V letu 2007 je bilo spet največ prometnih nesreč opredeljenih kot trčenje v objekt, bilo jih je 653, kar je manj kot leto prej. V tem letu se je število prometnih nesreč v vseh kategorijah znižalo, le število bočnih trčenj se je zvišalo. Bilo jih je 582, kar je tudi največ v celotnem obdobju. V letu 2008 je bilo največ naletnih trčenj, in sicer 557. Trčenj v objekt se je zgodilo 544, kar je tudi najmanj v celotnem obdobju. Bočnih trčenj se je zgodilo 446, oplaženj pa 342. Zabeleženih je še 119 čelnih trčenj, 116 prevrnitev vozila, 110 povoženih živali in 6 povoženih pešcev. 388 prometnih nesreč je zabeleženih v rubriki ostalo. Leta 2009 je bilo spet največ prometnih nesreč opredeljenih kot trčenje v objekt,
Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 51 Število prometnih nesreč glede na tip prometne nesreče 4000 3500 682 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 688 579 178 147 158 800 388 653 757 110 329 228 195 177 544 645 580 110 589 145 116 557 158 496 471 116 399 7 4 7 342 6 486 519 582 446 95 447 102 413 103 873 636 52 566 122 22 673 589 555 113 125 107 379 329 258 5 4 5 433 345 384 394 427 136 372 103 373 81 700 89 668 649 597 188 84 88 52 494 487 466 444 114 106 81 80 319 258 264 264 4 4 0 2 303 312 278 281 157 173 138 119 115 132 109 105 103 97 81 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leto Ostalo Trčenje v stoječe vozilo Trčenje v objekt Povoženje živali Naletno trčenje Prevrnitev vozila Oplaženje Povoženje pešca Bočno trčenje Čelno trčenje Graf 5.9: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na tip prometne nesreče
bilo jih je 566, 555 je bilo naletnih, 345 pa bočnih trčenj. V tem letu je zabeleženih še 258 oplaženj, 115 čelnih trčenj, 107 prevrnitev vozila, 95 trčenj v stoječe vozilo, 22 povoženih živali in 6 povoženih pešcev. V rubriki ostalo je zabeleženih 329 prometnih nesreč. V letu 2010 se je zgodilo največ trčenj v objekt v celotnem obdobju, in sicer 873. Enako velja za naletna trčenja, ki jih je bilo 673. V tem letu se je zgodilo še 433 bočnih trčenj, 379 oplaženj, 132 čelnih trčenj, 113 prevrnitev vozila, 102 trčenji v stoječe vozilo, bilo je 52 povoženih živali in 5 povoženih pešca. V letu 2011 je spet največ prometnih nesreč opredeljenih kot trčenje v objekt, in sicer 636. Naletnih trčenj se je zgodilo 589. V letu 2011 je bilo še 384 bočnih trčenj, 329 oplaženj, 125 prevrnitev vozila, 122 povoženih živali, 109 čelnih trčenj, 103 trčenja v stoječe vozilo in 5 povoženih pešcev. V kategoriji ostalo je zabeleženih 413 prometnih nesreč. V letu 2012 se je zgodilo 700 trčenj v objekt, kar je največ v tem letu. Sledijo naletna trčenja, ki jih je bilo 494, bilo je še 319 oplaženj, 303 bočnih trčenj, 188 povoženih živali, 136 trčenj v stoječe vozilo, 114 prevrnitev vozila, 105 čelnih trčenj in 4 povoženi pešci. V kategoriji ostalo je v letu 2012 zabeleženih 394 prometnih nesreč. Leta 2013 se je zgodilo 668 prometnih nesreč, ki so zabeležene kot trčenje v objekt. Sledijo naletna trčenja, ki jih je bilo 487, in bočna trčenja, ki se jih je zgodilo 312. V letu 2013 se je zgodilo še 258 oplaženj, 106 prevrnitev vozil, 103 čelnih trčenj in trčenj v stoječe vozilo, bilo je 84 povoženih živali in 4 povoženih pešcev. V kategorijo ostalo je v letu 2013 zabeleženih 427 prometnih nesreč. Leta 2014 se je zgodilo 649 trčenj v objekt, 466 naletnih in 278 bočnih trčenj, kar je najmanj v celotnem obdobju. V tem letu je zabeleženih še 264 oplaženj, 97 čelnih trčenj, 88 povoženih živali, 81 trčenj v stoječe vozilo in prevrnitev vozila ter nič povoženih pešcev. V rubriki ostalo je zabeleženih 372 prometnih nesreč. Tudi v letu 2015 je bilo največ trčenj v objekt, in sicer 597. Naletnih trčenj se je zgodilo 444, kar je najmanj v celotnem obdobju, in 281 čelnih trčenj. V letu 2014 se je zgodilo še 264 oplaženj, 89 trčenj v stoječe vozilo, 81 čelnih trčenj, kar je najmanj v celotnem obdobju, 80 prevrnitev vozila, kar je tudi najmanj v celotnem obdobju, bilo je 52 povoženih živali, kar je tudi najmanj v celotnem obdobju, in 2 povožena pešca. V kategoriji ostalo je zabeleženih 373 prometnih nesreč. V tabeli 5.13 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na tip prometne nesreče za leti 2005 in 2015, da prikažemo direktno primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Število čelnih trčenj se je s 157 leta 2005,znižalo na 81 leta 2015, kar pomeni, da se je število čelnih trčenj znižalo za 48,41%. Bočnih trčenj se je
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 53 leta 2005 zgodilo 486, leta 2015 pa 281, kar pomeni znižanje za 42,18%. Povoženje pešca se je znižalo za 71,43%, s 7 leta 2005 na 2 leta 2015. Število oplaženj se je s 399 leta 2005 znižalo na 264 leta 2015, kar pomeni znižanje za 33,83%. Prevrnitev vozil je bilo za 49,37%manj s 158 leta 2005 so upadle na 80 leta 2015. Število naletnih trčenj se je znižalo za 24,62% leta 2005 se jih je zgodilo 589, leta 2015 pa 444. Največji odstotek znižanja števila prometnih nesreč med letoma 2005 in 2015 se je zgodil pri tipu povoženje živali, in sicer za 73,33%. Leta 2005 se je zgodilo 195, leta 2015 pa 52 takšnih prometnih nesreč. Za najmanj je upadla kategorija trčenje v objekt, leta 2005 se je zgodilo 757 tovrstnih trčenj, leta 2005 pa 597, kar pomeni znižanje za 21,14%. Leta 2005 se je zgodilo 147 trčenj v stoječe vozilo, leta 2015 pa 89, kar pomeni za 39,46% manj. Število prometnih nesreč, ki so zabeležene v kategorijo ostalo, se je znižalo za 45,78%, in sicer s 688 leta 2005 na 373 leta 2015. Tabela 5.13:Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede tip prometne nesreče za leti 2005 in 2015 2005 2015 Razlika Razlika v odstotkih Povoženje živali 195 52-143 -73,33% Povoženje pešca 7 2-5 -71,43% Prevrnitev vozila 158 80-78 -49,37% Čelno trčenje 157 81-76 -48,41% Bočno trčenje 486 281-205 -42,18% Trčenje v stoječe vozilo 147 89-58 -39,46% Oplaženje 399 264-135 -33,83% Naletno trčenje 589 444-145 -24,62% Trčenje v objekt 757 597-160 -21,14% Ostalo 688 373-315 -45,78%
5.7 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na vremenske okoliščine v času prometne nesreče V tabeli 5.14 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na vremenske okoliščine v času prometne nesreče. Kot vidimo, se je največ prometnih nesreč zgodilo v jasnem vremenu. Število je bilo najvišje leta 2006, ko se je v jasnem vremenu zgodilo 2173 prometnih nesreč. Najmanj prometnih nesreč v jasnem vremenu je bilo leta 2014, in sicer 1048. Sledijo prometne nesreče v oblačnem vremenu. Največ se jih je zgodilo leta 2005, in sicer 1122, najmanj pa leta 2015, ko jih je bilo 610. Naslednja kategorija po skupnem deležu so prometne nesreče v deževnem vremenu. Največ se jih je zgodilo leta 2010, bilo jih je 431, najmanj pa leta 2013, ko jih je bilo 245. V snežnem vremenu se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2010, in sicer 431, najmanj pa leta 2015, ko jih je bilo 38. V megli se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2011, bilo jih je 57, najmanj pa leta 2013, ko je zabeleženih 19 prometnih nesreč.. V vetrovnem vremenu se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2005, bilo jih je 11, najmanj pa v letih 2007 in 2015, ko sta se zgodili 2 prometni nesreči v vetrovnem vremenu. Prometne nesreče v času toče predstavljajo najmanjši delež. Največ se jih je zgodilo leta 2012, in sicer 9, najmanj pa jih je bilo v letih 2006, 2009, 2011, 2013 in 2015, ko se je zgodila po 1 prometna nesreča. Tabela 5.14: Število prometnih nesreč na AC glede na vremenske okoliščine od 2005 do 2015 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Jasno 1802 2173 1976 1383 1197 1295 1586 1515 1105 1048 1229 Oblačno 1122 1092 1018 860 752 1063 860 763 903 816 610 Deževno 358 386 350 355 283 431 238 252 245 356 292 Sneg 187 99 58 47 99 312 26 138 240 88 38 Megla 49 48 38 39 21 42 57 33 19 29 47 Veter 11 1 2 2 6 7 2 8 3 4 2 Toča 3 1 3 6 1 5 1 9 1 5 1 Neznano 51 45 41 46 37 54 45 39 36 30 44 V grafu 5.10 je prikazano število prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine v času prometne nesreče na avtocestnem omrežju RS za obdobje od leta 2005 do 2015. Leta 2005
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 55 sta v jasnem vremenu zgodili 1802 prometni nesreči. Sledijo prometne nesreče v oblačnem vremenu, teh je bilo 1122, kar je največ v celotnem obdobju. 358 prometnih nesreč se je zgodilo v deževnem vremenu. V času sneženja se je zgodilo 187 prometnih nesreč, v megli pa 49. Majhen delež predstavljajo prometne nesreče, ki so se zgodile v vetrovnem vremenu, teh je bilo leta 2005 11, in pa prometne nesreče v času toče, te so bile 3. 51 prometnih nesreč je zabeleženih v rubriki neznano. Leta 2006 se je 2173 prometnih nesreč zgodilo v jasnem vremenu, kar je tudi največ v celotnem obdobju. V oblačnem se jih je zgodilo 1092, v deževnem vremenu pa 386, kar je tudi največ v celotnem obdobju. V času sneženja se je leta 2006 zgodilo 99 prometnih nesreč. V tem letu se še je zgodilo 48 prometnih nesreč v meglenem vremenu in 1 v času toče in vetra. V kategoriji neznano je zabeleženih 45 prometnih nesreč. Leta 2007 se je zgodilo 1976 prometnih nesreč v jasnem vremenu, 1018 v oblačnem in 350 v deževnem vremenu. V letu 2007 je bilo še 58 nesreč v času sneženja, 38 v meglenem vremenu, 3 med točo in 2 v vetrovnem vremenu. V kategoriji neznano je bilo leta 2007 zabeleženih 41 prometnih nesreč. Leta 2008 se je v jasnem vremenu zgodilo 1383 prometnih nesreč, v oblačnem 855 in 355 v deževnem. V letu 2008 se je zgodilo še 47 prometnih nesreč v času sneženja, 39 v megli, 6 med točo in 2 prometni nesreči v vetrovnih razmerah. 46 prometnih nesreč je zabeleženih pod neznano. Leta 2009 se je v jasnem vremenu zgodilo 1197, v oblačnem 752 in v deževnem vremenu 283 prometnih nesreč. V snežnih razmerah se je zgodilo 99 prometnih nesreč, v megli 21, v vetru 6 in med točo 1 prometna nesreča. V kategoriji neznano je zabeleženih 37 prometnih nesreč. Leta 2010 se je v jasnem vremenu zgodilo 1295 prometnih nesreč, v oblačnem 1063 in 431 v deževnem vremenu. V letu 2010 se je v snežnem vremenu zgodilo 312 prometnih nesreč, kar je največ v celotnem obdobju. V tem letu se je zgodilo še 42 prometnih nesreč v megli, 7 v vetru in 5 med točo. Med neznano je zabeleženih 54 prometnih nesreč. Leta 2011 se je 1586 prometnih nesreč zgodilo v jasnem, 860 v oblačnem in 238 v deževnem vremenu. 26 prometnih nesreč se je zgodilo v času sneženja, kar je tudi najmanj v celotnem obdobju. V času megle se je zgodilo 57 prometnih nesreč, kar je tudi največ v celotnem obdobju,. vetru sta se zgodili 2 in med točo 1 prometna nesreča, med neznanimi razmerami pa je zabeleženih 45 prometnih nesreč. Leta 2012 se je v jasnem vremenu zgodilo 1515 prometnih nesreč, v oblačnem 763, v deževnem vremenu pa 252. Leta 2012 se je zgodilo še 138 nesreč v snežnih razmerah, 33 v megli, 9 v času toče in 8 v vetru.
Število 4500 Število prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine 4000 45 3500 3000 51 358 49 187 386 48 99 41 350 38 58 54 431 2500 2000 1122 3 1092 1 1018 3 46 355 39 47 860 37 283 21 99 42 312 1063 45 238 57 26 860 39 252 33 138 763 36 245 19 240 30 356 29 88 44 292 47 38 1500 1000 500 1802 2173 1976 6 1383 752 5 1 1197 1295 1 9 1586 1515 903 610 816 1 1 5 1229 1105 1048 Neznano Deževno Megla Sneg Oblačno Toča Jasno Veter 0 11 1 2 2 6 7 2 8 3 4 2 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leto Graf 5.10: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na vremenske okoliščine v času prometne nesreče
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 57 39 prometnih nesreč je zabeleženih v kategoriji neznano. Leta 2013 se je 1105 prometnih nesreč zgodilo v jasnem vremenu, 903 v oblačnem in 245 v deževnem. V tem letu se je zgodilo še 240 prometnih nesreč v snežnih razmerah, 19 v megli, 3 v vetru in 1 prometna nesreča med točo. V rubriki neznano je leta 2013 zabeleženih 36 prometnih nesreč. Leta 2014 se je v jasnem vremenu zgodilo 1048 prometnih nesreč, kar je najmanj v celotnem obdobju. V oblačnem vremenu se je zgodilo 816 nesreč, v deževnem 356, v sneženju pa 88 prometnih nesreč. V tem letu še je bilo 29 prometnih nesreč v megli, 5 med točo in 4 v vetru. 30 prometnih nesreč je bilo zabeleženih v kategoriji neznano. Leta 2015 se je v jasnem vremenu zgodilo 1229, v oblačnem pa 610 prometnih nesreč, kar je najmanj v celotnem obdobju. 292 nesreč se je zgodilo v dežju, 47 pa v megli, med sneženjem se je zgodilo 38 prometnih nesreč, kar je tudi najmanj v celotnem obdobju. v vetrovnih razmerah sta se zgodili 2 prometni nesreči, med točo pa 1, med neznane vremenske razmere je bilo v letu 2015 zabeleženih 44 prometnih nesreč. V tabeli 5.15 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na tip prometne nesreče za leto 2005 in 2015, da prikažemo direktno primerjavo med začetnim in končnim letom analize. V vetrovnem vremenu se je leta 2005 zgodilo 11 prometnih nesreč, leta 2015 pa 2, kar pomeni zmanjšanje za 81,82%. V jasnem vremenu sta se leta 2005 zgodili 1802 prometni nesreči, leta 2015 pa se jih je zgodilo 1229. Število prometnih nesreč v jasnem vremenu se je znižalo za 31,80%, število prometnih nesreč, ki so se zgodile v času, ko je padala toča, pa za 66,67%. Leta 2005 so se zgodile 3, leta 2015 pa je bila 1. V oblačnem vremenu se je leta 2005 zgodilo 1122 prometnih nesreč, leta 2015 pa 610, kar pomeni zmanjšanje za 66,67%. Leta 2005 se je v času sneženja zgodilo 187 prometnih nesreč, leta 2005 pa 38. Število prometnih nesreč v času sneženja se je znižalo za 79,38%. Število prometnih nesreč v času megle je bilo leta 2015 v primerjavi z letom 2015 nižje za 4,08%, leta 2005 se je v času megle zgodilo 49, 2015. pa 47 prometnih nesreč. V deževnem vremenu se je leta 2005 zgodilo 358 prometnih nesreč, leta 2015 pa 292 prometnih nesreč, kar pomeni zmanjšanje za 18,44%. Število prometnih nesreč, ki so se zgodile v neznanih vremenskih okoliščinah, se je znižalo za 13,73%, leta 2005 je bilo v kategoriji neznano zabeleženih 51 prometnih nesreč, leta 2015 pa 44.
Tabela 5.15: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na vremenske razmere v času prometne nesreče za leti 2005 in 2015 2005 2015 Razlika Razlika v odstotkih Veter 11 2-9 -81,82% Sneg 187 38-149 -79,68% Toča 3 1-2 -66,67% Oblačno 1122 610-512 -45,63% Jasno 1802 1229-573 -31,80% Deževno 358 292-66 -18,44% Megla 49 47-2 -4,08% Neznano 51 44-7 -13,73% 5.8 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC po mesecih V tabeli 5.16 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na vremenske okoliščine v času prometne nesreče. V celotnem obdobju se je največ prometnih nesreč zgodilo septembra leta 2006, ko jih je bilo 377, najmanj prometnih nesreč pa februarja 2015, in sicer 112. Tabela 5.16: Število prometnih nesreč na AC po mesecih od leta 2005 do 2015 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Januar 242 269 241 190 222 308 181 181 196 192 136 Februar 225 275 221 210 188 221 144 261 219 188 112 Marec 265 296 318 275 215 261 171 185 269 137 149 April 282 375 329 280 195 186 199 217 159 199 179 Maj 330 330 305 210 170 299 244 254 226 187 195 Junij 322 334 296 225 184 233 240 278 219 195 220 Julij 301 356 342 236 223 298 318 267 186 235 217 Avgust 300 327 318 227 216 276 258 307 278 240 240 September 315 377 296 215 173 305 308 191 227 240 191 Oktober 339 299 269 246 190 258 281 242 210 162 259 November 320 286 306 203 179 260 230 176 209 182 186 December 342 321 245 221 241 304 241 198 154 219 179
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 59 V grafu 5.11 in 5.12 je prikazano število prometnih nesreč po mesecih v letu na avtocestnem omrežju RS za obdobje od 2005 do 2015 z dvema različnima prikazoma. Leta 2005 se je največ prometnih nesreč zgodilo v decembru, ko jih je bilo 342. Naslednji po številu prometnih nesreč v letu 2005 je september, ko se jih je zgodilo 339. Sledijo maj s 330, junij s 322 in november s 320 prometnimi nesrečami, september s 315, julij s 301, avgust s 300, april z 282, marec z 265 in januar z 242 prometnimi nesrečami. Najmanj prometnih nesreč v letu 2005 se je zgodilo februarja, in sicer 225. Leta 2006 se je največ prometnih nesreč zgodilo v septembru, bilo jih je 377. Sledijo april s 375, julij s 356, junij s 334, maj s 330, avgust s 327, december s 321, oktober z 299, marec z 296, november z 286 in februar z 275. Leta 2006 se je najmanj prometnih nesreč zgodilo v mesecu januarju, in sicer 269. Leta 2007 se je največ prometnih nesreč zgodilo v juliju, in sicer 342. Sledijo april s 329, meseca marec in avgust s 318, november s 306, maj s 305, junij in september z 296, oktober z 269, december z 245 in januar z 241. Najmanj prometnih nesreč v letu 2007 se je zgodilo februarja, in sicer 221. Leta 2008 se je največ prometnih nesreč zgodilo v mesecu aprilu, ko jih je bilo 280. Sledijo mesec marec z 275, oktober z 246, julij z 236, avgust z 227, junij z 225, december z 221, september z 215, meseca februar in maj z 210 in november, ko so se zgodile 203 prometne nesreče. Najmanj prometnih nesreč leta 2008 se je zgodilo januarja, ko jih je bilo 190. Leta 2009 se je največ prometnih nesreč zgodilo decembra, in sicer 241. Sledijo mesec julij z 223, januar z 222, avgust z 216, marec z 215, april s 195, oktober z 190, februar s 188, junij s 184, november s 179 in september s 173. Najmanj prometnih nesreč v letu 2009 se je zgodilo v mesecu maju, ko jih je bilo 170. Leta 2010 je bilo največ prometnih nesreč v januarju, ko se jih je zgodilo 308. Sledijo september s 305, december s 304, maj z 299, julij z 298, avgust z 276, marec z 261, november z 260, oktober z 258, junij z 233 in februar z 221 prometnimi nesrečami. Najmanj prometnih nesreč v letu 2010 se je zgodilo v mesecu aprilu, in sicer 186. Leta 2011 se je največ prometnih nesreč zgodilo meseca julija, bilo jih je 318. Sledijo mesec september s 308, oktober z 281, avgust z 258, maj z 244, december z 241, junij z 240, november z 230, april s 199, januar s 181, in marec s 171 prometnimi nesrečami. Najmanj prometnih nesreč se je leta 2011 zgodilo meseca februarja, ko jih je bilo 144. Leta 2012 se je največ prometnih nesreč
Število Število prometnih nesreč po mesecih 4000 321 3500 342 286 245 3000 320 299 306 304 2500 2000 1500 1000 500 0 269 339 377 260 221 296 258 315 327 203 241 318 305 246 300 356 179 215 276 342 190 301 334 227 173 298 296 322 236 216 330 233 305 225 223 330 375 210 184 299 282 329 280 170 186 265 296 195 261 318 275 215 225 275 221 221 210 188 242 269 241 190 222 308 241 198 230 176 154 242 209 219 281 210 191 182 308 227 162 307 240 258 278 267 240 186 318 278 219 235 240 254 226 195 244 217 159 187 199 199 185 269 171 137 144 261 219 188 179 186 259 191 240 217 220 195 179 149 112 181 181 196 192 136 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Meseci December November Oktober September Avgust Julij Junij Maj April Marec Februar Januar 5.11: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju po mesecih v letu
Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 61 Leta 2012 se je največ prometnih nesreč zgodilo meseca avgusta, in sicer 307. Sledijo junij z 278, julij z 267, februar z 261, maj z 254, oktober z 242, april z 217, december s 198, september s 191, marec s 185 in januar s 181. Najmanj prometnih nesreč se je leta 2012 zgodilo v novembru, in sicer 176. Leta 2013 se je spet največ prometnih nesreč zgodilo v avgustu, bilo jih je 278. Sledijo marec z 269, september z 227, maj z 226, meseca februar in junij z 219, oktober z 210, november z 209, januar s 196, julij s 186 in april s 159 prometnimi nesrečami. V letu 2013 se je najmanj prometnih nesreč zgodilo v mesecu decembru, ko jih je bilo 154. Leta 2014 se je največ prometnih nesreč zgodilo avgusta in septembra, in sicer 240. Sledijo julij z 235, december z 219, april s 199, junij s 195, januar s 192, februar s 188, maj s 187, november s 182 in oktober s 162. Najmanj prometnih nesreč v letu 2014 se je zgodilo meseca marca, ko jih je bilo 137. Leta 2005 se je največ prometnih nesreč zgodilo meseca oktobra, bilo jih je 259. Sledijo avgust z 240, junij z 220, julij z 217, maj s 195, september s 191, november s 186, april in december s 179, marec s 149 in januar s 136 prometnimi nesrečami. Najmanj prometnih nesreč v letu 2015 se je zgodilo meseca februarja, ko jih je bilo 112. 400 Število prometnih nesreč po mesecih 350 300 250 200 150 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober 100 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Meseci November December Graf 5.12: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na mesec v letu
V tabeli 5.17 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS po mesecih za leti 2005 in 2015, da prikažemo direktno primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Tabela 5.17: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS po mesecih za leti 2005 in 2015 2005 2015 Razlika Razlika v odstotkih Januar 242 136-106 -43,80% Februar 225 112-113 -50,22% Marec 265 149-116 -43,77% April 282 179-103 -36,52% Maj 330 195-135 -40,91% Junij 322 220-102 -31,68% Julij 301 217-84 -27,91% Avgust 300 240-60 -20,00% September 315 191-124 -39,37% Oktober 339 259-80 -23,60% November 320 186-134 -41,88% December 342 179-163 -47,66% Število prometnih nesreč v letu 2015 je bilo v vseh mesecih nižje kot leta 2005. Januarja 2005 se je zgodilo 242 prometnih nesreč, januarja 2015 pa 136, kar pomeni znižanje števila prometnih nesreč za 43,80%. Februarja 2015 je bilo 225 prometnih nesreč, v istem mesecu leta 2005 pa 225. Število prometnih nesreč v mesecu februarju je bilo leta 2015 v primerjavi s februarjem leta 2005 nižje za 50,22%, kar je tudi največji upad števila prometnih nesreč v posameznem mesecu. Marca 2005 se je zgodilo 265 prometnih nesreč, leta 2015 pa 149, kar pomeni znižanje števila za 43,77%. Aprila 2005 je bilo 265 prometnih nesreč, leta 2015 pa 179. Število prometnih nesreč v mesecu aprilu 2015 je nižje kot aprila 2005, in sicer za 36,52%. Maja 2015 je bilo število prometnih nesreč za 40,91% nižje kot v istem mesecu leta 2005. Število prometnih nesreč je s 330 leta 2005 leta 2015 padlo na 195. Junija 2005 se je zgodilo 322 prometnih nesreč, junija 2015 pa 220, kar pomeni znižanje števila prometnih nesreč za 31,68%. Julija 2005 se je zgodila 301 prometna nesreča, julija 2015 pa se jih je zgodilo 217, kar pomeni znižanje števila
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 63 prometnih nesreč za 27,91%. Avgusta 2015 se je zgodilo 20% manj prometnih nesreč kot istega meseca 2005, avgusta 2005 jih je bilo 300, avgusta 2015 pa 240. Število prometnih nesreč septembra 2005 je bilo 315, septembra 2015 191, kar pomeni znižanje števila za 39,37%. Oktobra 2005 se je zgodilo 339 prometnih nesreč, oktobra 2015 pa 259, kar pomeni, da se je število znižalo za 23,60%. Novembra 2005 se je zgodilo 320 prometnih nesreč, novembra 2015 pa 186, kar pomeni znižanje števila teh za 41,88%. Decembra 2005 se je zgodilo 342 prometnih nesreč, decembra 2015 jih je bilo 179. Število prometnih nesreč v mesecu decembru je bilo leta 2015 za 47,66% nižje kot decembra 2005.
6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA Izboljšanje stanja prometne varnosti lahko dosežemo z zakonodajnimi ukrepi ali pa z ukrepi na sami cestni infrastrukturi. Največ prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti. Menim, da bi bila cestnoprometna varnost v Sloveniji boljša, če bi se uvedla izobraževanja za starejše voznike, s tem mislimo na voznike, ki imajo vozniški izpit več kot pet let. Zakonodaja na področju cestnoprometnih predpisov se s časom spreminja, uvajajo se novi prometni znaki, nekateri se ukinjajo, prav tako se uvajajo novi režimi vožnje, na primer nekaj let nazaj se je zgodila poplava krožnih križišč, v katerih je bila na začetku zmeda, ker so nekateri, predvsem starejši vozniki, vozili v napačno smer. Podobno velja za avtoceste. Menim, da so nekatera splošna pravila in nekatere pomembne omejitve hitrosti pri vožnji po avtocesti voznikom premalo znani, predvsem kako reagirati v izrednih vremenskih razmerah in ob prometnih nesrečah, ko lahko napačen ogrozi nas in vse preostale udeležence v prometu. Slika 6.1 prikazuje vedenje nekaterih voznikov v izrednih vremenskih razmerah v času toče dne 15. 8. 2016, ko so posamezni vozniki ustavljali pod nadvozi ali celo v predorih ter s tem ogrožali druge udeležence v prometu, saj se zaradi zmanjšane vidljivosti poveča možnost naleta. Priložnost za umiritev prometa na avtocestnem omrežju se morda skriva v satelitskem cestninjenju. GPS naprava sledi vozilu od začetka do konca potovanja po avtocesti. Nadgrajen sistem bi lahko iz podatka o prevoženih kilometrih in podatka o porabljenem času preprosto izračunal povprečno hitrost potovanja. Podatki o vozilih, ki bi presegli zakonsko določeno povprečno hitrost, bi se lahko iz nadzornega centra poslali v bazo policije, ki bi lahko na podlagi podatka o previsoki povprečni hitrosti lastniku vozila poslala plačilni nalog. Tak ukrep bi voznike prisilil vso pot voziti z varno hitrostjo, ki bi dopuščala rahla odstopanja za prehitevanje počasnejših vozil. Shema zamisel je prikazana na sliki 6.2.
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015 Stran 65 Slika 6.1: Ustavljanje na avtocesti pod nadvozom v času toče 26 Slika 6.2:Pot podatkov o povprečni hitrosti vozila 26 http://www.24ur.com/novice/slovenija/popoldne-in-zvecer-mozna-krajevna-neurja-znalivi-in-mocnim-vetrom-ni-izkljucena-niti-toca.html