L E T N O P O R O Č I L O D E M

Energija iz narave za človeka in naravo L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5 m a j 2 0 1 6

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 2 PREGLED VSEBINE 01 U V O D 5 1.1 NAGOVOR DIREKTORJA 6 1.2 POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2015 7 1.3 KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV V LETU 2015 10 02 P O S L O V N O P O R O Č I L O 14 2.1 PREDSTAVITEV DRUŽBE 15 OSEBNA IZKAZNICA DRUŽBE 15 LASTNIŠKA STRUKTURA DRUŽBE 15 DEJAVNOSTI DRUŽBE 15 UPRAVLJANJE DRUŽBE 16 IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE 16 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DRUŽBE Z ORGANIZACIJSKO SHEMO 17 SINDIKAT IN SVET DELAVCEV 18 KAPITALSKE POVEZAVE Z DRUGIMI DRUŽBAMI 19 KRATKA ZGODOVINA GRADNJE DRAVSKIH ELEKTRARN 20 2.2 POSLOVNA POLITIKA DRUŽBE 21 POSLANSTVO 21 VIZIJA 21 RAZVOJNA NARAVNANOST 22 STRATEŠKI CILJI DRUŽBE 22 2.3 POLITIKA SISTEMA VODENJA 23 SISTEM KAKOVOSTI 23 SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM 23 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU TER POŽARNA VARNOST 25 2.4 PROIZVODNJA IN OBRATOVANJE 26 OSNOVNI HIDROLOŠKI PODATKI 27 OSNOVNI PODATKI O NAPRAVAH 27 PORAST MOČI DRAVSKIH ELEKTRARN 28 PROIZVODNJA V LETU 2015 28 PROIZVODNI DELEŽI POSAMEZNIH ELEKTRARN 30 PRETOKI IN VISOKE VODE 31 OKVARE IN VEČJI IZPADI 32 IZGUBE PROIZVODNJE V LETU 2015 32 2.5 VZDRŽEVANJE 34 2.6 TRŽNI POLOŽAJ 35 ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA OKOLJA V LETU 2015 35 PRODAJA IN KUPCI 37 NABAVA IN IZVAJALCI 38 2.7 NALOŽBE 39 OPIS POSAMEZNIH VEČJIH NALOŽB 40 2.8 INFORMATIKA 44

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 3 2.9 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA 44 POSLOVANJE V LETU 2015 44 KAPITALSKA USTREZNOST 45 STANJE ZADOLŽENOSTI 45 KAZALNIKI DRUŽBE 46 2.10 UPRAVLJANJE S TVEGANJI 49 2.11 KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI 52 2.12 RAZISKAVE IN RAZVOJ 52 2.13 NAČRTI ZA PRIHODNOST 53 2.14 POMEMBNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA 53 03 P O R O Č I L O O D R U Ž B E N I O D G O V O R N O S T I 55 3.1 ODGOVORNOST DO ZAPOSLENIH 56 KADROVSKA POLITIKA 56 IZOBRAŽEVANJE 57 ŠTUDIJ OB DELU 57 ŠTIPENDIRANJE 57 CERTIFIKAT DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE 57 3.2 ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA 58 OKOLJSKI PROJEKTI 58 SKRB ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ 60 04 R A Č U N O V O D S K O P O R O Č I L O 62 4.1 REVIZORJEVO POROČILO 63 4.2 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA 65 4.3 UVODNA POJASNILA K PRIPRAVI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 66 4.4 RAČUNOVODSKI IZKAZI 67 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA 67 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 68 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA 68 IZKAZ DENARNIH TOKOV 69 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA 70 4.5 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 71 POROČAJOČA DRUŽBA 71 PODLAGA ZA SESTAVO 71 PODLAGA ZA MERJENJE 74 VALUTNA POROČANJA 74 UPORABA OCEN IN PRESOJ 75 PODRUŽNICE IN PREDSTAVNIŠTVA 75 POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE 75 DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI 83 OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ 83 4.6 RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 83 RAZKRITJA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA 83 RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 98 RAZKRITJA K IZKAZU DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA 102

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 4 RAZKRITJA K IZKAZU DENARNIH TOKOV 103 RAZKRITJA K IZKAZU SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA 103 DRUGA RAZKRITJA 103 05 P R I L O G E 109 5.1 KONTAKTNI PODATKI 110 5.2 POMEN KRATIC 111

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 5 01 U V O D NAGOVOR DIREKTORJA POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2015 KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV V LETU 2015

1.1 NAGOVOR DIREKTORJA L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 6

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 7 1.2 POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2015 Družba Dravske elektrarne Maribor d.o.o. (v nadaljevanju DEM) je v letu 2015 poslovala uspešno. Nadaljevala je svojo začrtano pot in večino načrtovanih ciljev dosegla, nekatere celo presegla. Kljub slabši hidrologiji smo uspeli povečati poslovni izid glede na leto poprej. Ključni dosežki leta 2015: CELOTNI PRIHODKI V EUR ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE V EUR

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 8 ČISTI POSLOVNI IZID V EUR EBIT V EUR SREDSTVA V EUR KAPITAL V EUR

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 9 DENARNI TOK IZ POSLOVANJA V EUR PROIZVEDENA ELEKTRIČNA ENERGIJA V GWh ŠTEVILO ZAPOSLENIH KONEC OBDOBJA

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 10 1.3 KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV V LETU 2015 JANUAR REMONTI IN REVIZIJE 2015 Od 5. januarja do 6. aprila je potekal vzdrževalni ciklus v sklopu katerega smo izvedli 13 revizij, 6 remontov agregatov in dve obnovi. Odvisno od obsega dela trajajo remonti od 15 do 24 delovnih dni, revizije pa opravimo v 10 delovnih dneh. Letošnji remonti so v povprečju trajali 18,3 delovnega dneva, revizije pa 10,4 delovnega dneva. V treh letih izvedemo en remont in dve reviziji vsakega agregata. Večino del smo izvedli sami, zunanje izvajalce praviloma najemamo samo za dela in storitve, za katere bi bilo zagotavljanje lastnih kadrov in opreme stroškovno neučinkovito. RAZBREMENITEV AGREGATA 2 HE ZLATOLIČJE Z REGULATORJEM PRETOKA FEBRUAR SPREJET POSLOVNI NAČRT DEM ZA LETO 2015 HSE kot edini družbenik družbe DEM je s sklepom na skupščini dne 4. februarja sprejel Poslovni načrt družbe DEM za leto 2015 z dodatnim planom za leti 2016 in 2017. MAREC EKOPROJEKT MODRI JAN V POMURJU 22. marca ob Svetovnem dnevu voda so DEM v sodelovanju s HSE in pod okriljem znamke Modri Jan razglasile zmagovalne naloge Ekoprojekt Pomurja za osnovne šole in vrtce, ki so ga razpisale ob začetku šolskega leta 2014/15. Na projekt se je prijavilo 25 razredov oziroma skupin iz osnovnih šol in vrtcev Pomurske regije, zaključno poročilo pa je poslalo 20 razredov oziroma skupin. Odločitev organizatorjev je bila zelo težka, saj je vsako poročilo potrjevalo, da so se mladi projekta lotili resno in z veliko mero ustvarjalnosti. Prvo nagrado in s tem donacijo v višini 1.500 EUR, ki jo podarja družba DEM, bo prejela Osnovna šola II Murska sobota po zaslugi Ekološkega krožka, ki je izdelal dve pravljici»o štorklji in reki Muri«in»Štorkljina pot«.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 11 MAJ OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA V HE VUZENICA Hidroelektrarno Vuzenica je v torek 26. maja, ob obisku Občine Vuzenica obiskal predsednik državnega sveta Mitja Bervar z delegacijo. Družbo DEM je gostom predstavil pomočnik direktorja Vili Vindiš, ki je poudaril velik pomen proizvodnje električne energije družbe DEM v slovenskem prostoru. Gostje, med njimi je bil tudi župan Občine Vuzenica Franjo Golob, so si z veseljem ogledali zanimiv proizvodni objekt elektrarne, ki je druga v slovenski verigi elektrarn na Dravi. JUNIJ KONTROLNA PRESOJA Letošnja kontrolna presoja za standarde 9001, 14001, 18001 in 27001 je v DEM potekala 3. in 4. junija. Sledila je notranjim presojam, ki so bile izvedene aprila in so zajemale vse procese. Kontrolna presoja se je pričela z uvodnim, njena izvedba pa je bila osredotočena predvsem na procese na tehničnem področju, na področju ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu, izvedena je bila tudi v HE Ožbalt, HE Dravograd, HE Vuhred in HE Vuzenica. SESTANEK S PREDSTAVNIKI PRESOJEVALCEV MUZEJ HE FALA SPET V UPRAVLJANJU DEM Potem ko je daljše obdobje muzej HE Fala upravljala družba Eldom, d.o.o., smo se v DEM odločili, da ga spet prevzamemo v svoje roke. Po izteku odpovednega roka smo konec letošnjega junija prevzeli muzej v upravljanje. Precej dela smo opravili do prevzema, da je bil muzej nemoteno odprt in je lahko sprejemal obiskovalce. Nekoliko smo izboljšali videz sprejemnega prostora v HE Fala z napisnimi tablami, svojimi vstopnicami in drugimi malenkostmi. STARA STROJNICA HE FALA

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 12 15. LETNE IGRE ŠD DEM, ŠD SEL IN ŠD SENG 6. junija smo člani Športnega društva DEM organizirali 15. letne igre ŠD DEM, ŠD SEL in ŠD SENG v Športnem parku Ruše. Petnajste smo jih poimenovali, ker so bile petnajste po vrsti, vendar bi lahko te igre poimenovali tudi prve, ker so bile organizirane drugače kot vse ostale doslej. Športnice in športniki smo se pomerili v šestih oziroma sedmih disciplinah: kegljanju, nogometu, pikadu, odbojki na mivki, namiznem tenisu in streljanju, ki smo ga razdelili na moške in ženske. Ponovno smo se izkazali kot odlični organizatorji in gostitelji, še bolj pa kot športniki. Osvojili smo pet prvih in dve drugi mesti v posameznih disciplinah, kar nas je pripeljalo na skupno prvo mesto med ekipami. EKIPA ŠD DEM AVGUST SPREJETO LETNO POROČILO DEM ZA LETO 2014 HSE kot ustanovitelj in edini družbenik v družbi DEM je s sklepom na skupščini dne 27. avgusta sprejel revidirano Letno poročilo družbe DEM za leto 2014. SEPTEMBER ZAMENJAVA PREKLOPNIH AVTOMATIK ZA ZAGOTAVLJANJE POGONSKE NAPETOSTI V HE MARIBORSKI OTOK Konec septembra in v začetku oktobra smo izvedli zamenjavo preklopnih avtomatik v HE Mariborski otok. Naloga teh naprav je koordinirano vklapljanje posameznih virov pogonske napetosti, kar je nujno za varno obratovanje hidroelektrarne. Ponovno se je pokazalo, da smo strokovno zelo dobro podkovani in da obvladujemo procese in opremo v hidroelektrarni. Zgledna koordinacija med vsemi sodelujočimi je omogočala varno in sproščeno delo, ki smo ga opravili uspešno in v dogovorjenem roku. S TIMSKIM DELOM DO USPEHA

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 13 OKTOBER 15. MEDNARODNA KONFERENCA O HIDROENERGETIKI HYDRO 2015 Letošnja že 15. mednarodna konferenca o hidroenergetiki Hydro 2015 z naslovom»advancing POLICY AND PRACTICE«, kar bi lahko prevedli v NAPREDNI KONCEPTI IN PRAKSA, se je dogajala med 26. in 28. oktobrom v Bordeauxu v Franciji. Tridnevna konferenca, ki je potekala v kongresnem centru Palais des Congres de Bordeaux je bila organizirana v obliki forumov v 34 sekcijah, ki so obravnavale vsa ključna področja hidroenergetike, kot so varnost, učinkovitost, ekonomičnost MED POMEMBNIMI TEMAMI SO BILE KLIMATSKE SPREMEMBE NOVEMBER DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE V okviru certifikata Družini prijazno podjetje smo v mesecu novembru organizirali delavnice za zaposlene na temo Samozavest, samospoštovanje, samopodoba. Letošnja novost je bila, da so od 17. do 20. novembra potekale na štirih lokacijah, in sicer v HE Dravograd, HE Fala, v upravi in HE Zlatoličje. DELAVNICA ZA ZAPOSLENE S SREDNJE DRAVE JE BILA ORGANIZIRANA V HE FALA

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 14 02 P O S L O V N O P O R O Č I L O PREDSTAVITEV DRUŽBE NABAVA, PRODAJA IN PROIZVODNJA VZDRŽEVANJE, NALOŽBE IN INFORMATIKA ANALIZA POSLOVANJA IN NAČRTI ZA PRIHODNOST

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 15 2.1 PREDSTAVITEV DRUŽBE DEM: nacionalno pomembna hidroenergetska družba DEM so največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Z osmimi hidroelektrarnami na reki Dravi, s tremi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami DEM proizvedejo kar 23 % električne energije v Sloveniji. To predstavlja 80 odstotkov slovenske električne energije, ki ustreza kriterijem obnovljivih virov in standardom mednarodno priznanega certifikata RECS (Renewable Energy Certificates System). Kakovostno energijo zagotavljajo na okolju prijazen način in s spoštovanjem načel trajnostnega razvoja. OSEBNA IZKAZNICA DRUŽBE DEM so družba z omejeno odgovornostjo, vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru, številka registrskega vložka 1/278/000. Družba nima podružnic. LASTNIŠKA STRUKTURA DRUŽBE Na osnovi sklepa Vlade RS o prenosu njenega deleža na HSE, je HSE od 21. avgusta 2007 naprej 100 % lastnik DEM. Poslovni delež HSE v kapitalu DEM znaša na dan 31.12.2015 395.011.180 EUR. DEJAVNOSTI DRUŽBE Dejavnosti družbe so: 35.111 Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah;

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 16 35.119 Druga proizvodnja električne energije; 45.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil. UPRAVLJANJE DRUŽBE S sprejemom Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Dravske elektrarne Maribor d.o.o. dne 29.4.2014, ki ga je sprejel HSE kot edini družbenik (ustanovitelj) družbe DEM je kot organ vodenja družbe določen direktor. Ustanovitelj ima vlogo in vse pristojnosti skupščine, skladno z Aktom o ustanovitvi družbe DEM in veljavno zakonodajo kot velja za družbe z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. PRISTOJNOSTI DIREKTORJA Direktor odloča o vseh vprašanjih organizacije in vodenja družbe, zlasti pa: organizira in vodi delovni proces, odgovarja za zakonitost dela družbe, izvršuje sklepe ustanovitelja ter opravlja druge naloge v skladu s predpisi. Direktor družbe je mag. Viljem Pozeb, ki je bil po poteku prvega mandata ponovno imenovan za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Nov mandat je nastopil 30.9.2013, trajal pa bo do 29.9.2017. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE Družba Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor (DEM), v skladu s 5. odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) podaja Izjavo o upravljanju družbe za obdobje od 1.1.2015 do 31.12.2015. Direktor družbe DEM izjavljam, da je upravljanje družbe v letu 2015 potekalo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, veljavnim Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo DEM, internimi akti družbe ter v skladu z dobro poslovno prakso. Direktor družbe DEM v skladu s 60.a členom ZGD-1 izjavljam, da je letno poročilo z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe, sestavljeno in objavljeno v skladu ZGD-1 in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSOM KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA D.D. TER S PRIPOROČILI IN PRIČAKOVANJI SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA Direktor družbe DEM izjavljam, da je bilo upravljanje družbe DEM v letu 2015 skladno s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države Slovenskega državnega holdinga d.d. (Kodeks) in v skladu s Priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga (Priporočila SDH). Direktor družbe DEM skladno s točko 3.4.1 Kodeksa izjavljam, da je družba DEM Kodeks sklenila prostovoljno uporabljati. Kodeks je javno dostopen na spletni strani SDH.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 17 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DRUŽBE Z ORGANIZACIJSKO SHEMO Družba ima naslednje organizacijske enote: Vodstvo družbe; Tehnični sektor; Poslovno splošni sektor; Sektor za korporativno upravljanje; Delovne enote; Službe; Oddelke; Začasne organizacijske enote projekti. Organizacijsko se v vodstvu družbe nahajajo: direktor, pomočnik oz. pomočniki direktorja in svetovalci direktorja. Tehnični sektor predstavlja organizacijsko enoto na prvem nivoju, ki je neposredno vezana na direktorja družbe. V okviru tehničnega sektorja se izvajajo procesi za proizvodnjo električne energije, strokovno podporo, vzdrževanje hidroenergetskih objektov in naprav, informatiko in razvoj. Poslovno splošni sektor predstavlja organizacijsko enoto na prvem nivoju, ki je neposredno vezana na direktorja družbe. V okviru sektorja se izvajajo procesi računovodstva, financ, splošnih zadev ter planiranja in kontrolinga. Sektor za korporativno upravljanje predstavlja organizacijsko enoto na prvem nivoju, ki je neposredno vezana na direktorja družbe. V okviru sektorja se izvajajo procesi nabave in prodaje, pravne pisarne, zagotavljanja človeških virov in varstva pri delu. V sektorju se lahko organizirajo organizacijske enote po naslednjih nivojih organiziranja: delovne enote, službe in oddelki. Za izvajanje zahtevnejših nalog, ki jih ni mogoče organizacijsko izvajati v okviru obstoječih organizacijskih enot, lahko direktor družbe s sklepom ustanovi začasne organizacijske enote projekte, skladno s Pravilnikom, ki določa vodenje projektov v družbi. Organizacijska shema družbe na dan 31.12.2015:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 18 SINDIKAT IN SVET DELAVCEV SINDIKAT Sindikat družbe DEM (v nadaljevanju sindikat družbe) je temeljna oblika organiziranja članov Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Sindikat družbe deluje na podlagi statuta in programa SDE Slovenije ter programa in Pravil sindikata družbe. Sindikat družbe zastopa in predstavlja predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika oziroma drugi pooblaščeni sindikalni zaupnik. Seznam članov upravljanja sindikata družbe prikazuje spodnja tabela: SVET DELAVCEV V skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju ter na pobudo sindikata je bil 09. februarja 1999 izvoljen prvi Svet delavcev DEM (v nadaljevanju svet), kateri je imel svojo ustanovno sejo 1. marca istega leta. Pristojnosti sveta so predvsem»upravljavske«narave, medtem, ko je za delovna razmerja pristojen sindikat družbe. Svet predstavlja in zastopa predsednik, ki pripravlja, sklicuje in vodi seje ter organizira delo sveta, ter je pooblaščeni odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta sveta glede uporabe sredstev sveta. V odsotnosti predsednika opravlja vse njegove funkcije namestnik predsednika sveta. Sestava Sveta delavcev je razvidna iz spodnje tabele:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 19 KAPITALSKE POVEZAVE Z DRUGIMI DRUŽBAMI POVEZAVA Z OBVLADUJOČO DRUŽBO HSE Družba DEM je povezana v skupino Holding Slovenske elektrarne. Vlada Republike Slovenije je 26. julija 2001 ustanovila HSE s ciljem skupnega nastopanja ponudnikov na trgu z električno energijo, izboljšanja njihove konkurenčnosti, ter izgradnje verige HE na spodnji Savi. Vanj je povezala šest družb. Družba HSE je torej obvladujoča družba, ostale družbe v skupini pa odvisne družbe. Tako HSE, kot tudi odvisne družbe, so pravno samostojne osebe. Družba HSE, s sedežem v Ljubljani, Koprska ulica 92, je na dan 31.12.2015 za DEM obvladujoča družba, ki je sestavila skupinsko letno poročilo za leto 2015 za skupino družb, za katere je obvladujoča družba. Poslovodstvo družbe DEM je v skladu s 545. členom ZGD-1 podalo Poročilo o odnosih do povezanih družb za leto 2015. Poročilo je bilo v skladu s 546. členom ZGD-1 predloženo pooblaščenemu revizorju. Iz poročila izhaja, da: DEM na osnovi okoliščin, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni posel, ocenjuje, da v navedenih poslih z obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami, ni bila prikrajšana, oziroma v letu 2015 ni bil opravljen noben pravni posel in storjeno ali opuščeno dejanje, ki bi družbi povzročilo škodo in bi to bila posledica vplivanja družbe HSE. POVEZAVA Z ODVISNIMI, PRIDRUŽENIMI IN SKUPAJ OBVLADOVANIMI DRUŽBAMI V DEM imamo lastniške deleže v petih družbah: HSE Invest Eldom HESS PRI MHE Lobnica 25,0 % lastniški delež 50,0 % lastniški delež 30,8 % lastniški delež 100,0 % lastniški delež 65,0 % lastniški delež V mesecu novembru 2014 je družba HESS izstopila iz skupine HSE in je zato od takrat naprej obravnavana kot pridružena družba skupine HSE. Zgoraj omenjeni lastniški deleži, so knjigovodsko prikazani med dolgoročnimi sredstvi kot dolgoročne finančne naložbe. HSE INVEST HSE Invest d.o.o., družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov je bila ustanovljena 25.4.2002 s sprejetjem Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. HSE Invest je torej odvisna družba, katere ustanovitelji in družbeniki so družbe HSE, DEM, SENG in SEL, vsaka v enakem deležu. V podjetju HSE Invest d.o.o., s sedežem na Obrežni ulici 170 v Mariboru imamo v DEM 25 % lastniški delež, kar predstavlja naložbo v višini 80.000 EUR. ELDOM Eldom d.o.o., podjetje za storitve in turizem, je bilo ustanovljeno 1.7.1991. Njeni ustanovitelji so elektrogospodarska podjetja Slovenije: Dravske elektrarne Maribor; Elektro Maribor; Elektro Slovenija. Leta 2004 so imela v Eldom-u delež štiri podjetja in sicer razen zgoraj navedenih treh ustanoviteljic še podjetje Elektroinštitut Milan Vidmar. Vsako podjetje je imelo v Eldom-u 25 % lastniški delež. Januarja 2005 smo kupili 25 % delež Eldoma-a, ki je bil v lasti podjetja Elektroinštitut Milan Vidmar. Tako imamo v družbi ELDOM, s sedežem na Obrežni ulici 170 v Mariboru, 50 % lastniški delež. Osnovne dejavnosti družbe so upravljanje objektov in turističnih kapacitet, čiščenje in vzdrževanje prostorov, gostinstvo in organizirana prehrana, turizem, receptorske storitve.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 20 HESS - HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI HESS d.o.o. so 12. februarja 2008 ustanovile družbe HSE, DEM, SENG, Termoelektrarna Brestanica in Gen Energija. Družba HESS je nastala s preoblikovanjem nekdanjega projektnega koordinatorja, t.i. Skupnega podviga, v pravno osebo zaradi transparentnosti vlaganj ter skladnosti s koncesijsko pogodbo in zakonom o koncesiji. HESS bodo imele prednostno nalogo še naprej graditi preostale hidroelektrarne na spodnji Savi z možnostjo nadaljnje izgradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi. DEM so v družbi HESS udeležene s poslovnim deležem v višini 30,8 %. PRI - POMURSKI RAZVOJNI INŠTITUT DEM so junija 2008 ustanovile PRI z namenom približevanja projekta izgradnje hidroelektrarn na reki Muri zainteresirani javnosti. Ustanovile so ga z željo, da pritegnejo k sodelovanju strokovnjake številnih znanj in z različnih področij delovanja. Sedež inštituta je v Murski Soboti. Glavna naloga inštituta je predvsem informiranje zainteresirane javnosti o izvajanju strokovnih podlag o energetski izrabi vodnega potenciala na reki Muri (okoljskih tematik, preučevanja flore in favne, pa do študij kmetijstva, gospodarstva in turizma) in njihova predstavitev javnosti. MHE LOBNICA Maja 2011 sta DEM in družba Hmezad Jeklo d.o.o. ustanovili skupno družbo Mala hidroelektrarna Lobnica, družba za proizvodnjo električne energije d.o.o. V družbi MHE Lobnica d.o.o., s sedežem na Obrežni ulici 170 v Mariboru imamo v DEM 65 % lastniški delež. Preostali delež v višini 35 % ima drugi družbenik, družba Hmezad Trgovina Žalec d.o.o., ki je v letu 2012 s soglasjem večinskega lastnika DEM zamenjala dosedanjega družbenika družbo Hmezad Jeklo d.o.o. Glavna dejavnost družbe je proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah. Ostale dejavnosti družbe pa so: druga proizvodnja električne energije, prenos električne energije, trgovanje z električno energijo, gradnja vodnih objektov. Na podlagi družbene pogodbe družbe z omejeno odgovornostjo MHE Lobnica, sta določena naslednja organa družbe: skupščina in direktor. Družba ima tudi prokurista. KRATKA ZGODOVINA GRADNJE DRAVSKIH ELEKTRARN Energetski časovni tok moči od Fale do Formina Sklenjena veriga 8 elektrarn na Dravi je bila zgrajena v obdobju od leta 1918 do leta 1978, že izvedene in načrtovane prenove pa moči dravskih elektrarn ohranjajo še za mnoga desetletja tretjega tisočletja. Prva dravska hidroelektrarna v Sloveniji, HE Fala, je bila v času svojega nastanka po prvi svetovni vojni najmodernejša in najmočnejša hidroelektrarna na območju vzhodnih Alp in v srednji Evropi ter nosilec industrijskega razvoja in električnega omrežja v osrednji in severovzhodni Sloveniji. Med drugo svetovno vojno sta nastajali HE Dravograd in HE Mariborski otok, rečni elektrarni stebrnega tipa. V HE Dravograd, ki je med vojno že delovala, so bila leta 1945 izvedena obsežna obnovitvena in dopolnitvena dela, s katerimi so bile odpravljene posledice bombardiranja in so omogočila delovanje prvih dveh turbin. V HE Mariborski otok, ki je bila po vojni opuščeno gradbišče, je prva turbina začela obratovati leta 1948, do leta 1960 pa sta se ji pridružili še dve turbini. GRADNJA HE MARIBORSKI OTOK

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 21 Prva v celoti po vojni zgrajena elektrarna je bila HE Vuzenica, ki je začela obratovati leta 1953. Leta 1956 ji je sledila HE Vuhred in nato leta 1960 še HE Ožbalt. Elektrarne, zgrajene na reki Dravi med Dravogradom in Mariborom, razen HE Fala, so vse stebrnega tipa, pri čemer so turbinski stebri in pretočna polja postavljeni v rečno strugo. HE Zlatoličje, zgrajena v letih 1964-1969, je bila prva elektrarna rečno-kanalskega tipa. Elektrarna, ki ji vodo zagotavlja 17,2 km dolg dovodni kanal od zajezitve v Melju, voda pa se v strugo Drave vrača po 6,2 km dolgem odvodnem kanalu, je najmočnejša HE v Sloveniji. Dobro petino vse energije, ki jo v omrežje oddaja družba DEM, proizvede HE Zlatoličje. Kanalskega tipa je tudi HE Formin, ki je začela obratovati leta 1978. Njen veliki akumulacijski bazen povečuje prilagodljivost obratovanja in zagotavlja večjo proizvodnjo v konicah. Zmogljivosti najstarejše dravske elektrarne, HE Fala, so bile leta 1977 povečane z dograditvijo osmega agregata. Leta 1991 sta bila zgrajena še dva nova agregata, ki sta nadomestila proizvodnjo sedmih najstarejših, zaradi dotrajanosti opuščenih agregatov. V zadnjih dveh desetletjih je bilo prenovljenih tudi preostalih pet gornjedravskih elektrarn, s čimer sta bili povečani zmogljivost in konična moč vsake elektrarne, skupno povečanje pa je primerljivo z obratovanjem še ene dodatne elektrarne. 2.2 POSLOVNA POLITIKA DRUŽBE Energija iz narave za človeka in naravo v sedanjosti in prihodnosti Čista in okolju prijazna energija DEM predstavlja skoraj četrtino v Sloveniji proizvedene električne energije. Delovanje družbe, ki večino svoje dejavnosti opravlja na reki elektrarn, temelji na učinkovitih procesih, ki potekajo z minimalno obremenitvijo virov in okolja. Pomembni načeli delovanja sta zanesljivost partnerskega sodelovanja na vseh področjih in prilagodljivost izzivom zaposlenih, lastnikov in zunanjega okolja. Na področju hidroenergetske dejavnosti družba celovito obvladuje in trži vse procese, skrb za okolje pa je vselej kriterij presoje delovne in ekonomske uspešnosti pri obstoječih zmogljivostih in tistih, ki jih še namerava vzpostaviti. Učinkovitost, zanesljivost, prilagodljivost, celovitost in okoljska odgovornost so temeljne vrednote družbe DEM. POSLANSTVO DEM so vodilno podjetje na področju učinkovite izrabe obnovljivih energetskih virov v Sloveniji, ki s svojo razvojno naravnanostjo zagotavlja kakovostno energijo na okolju prijazen način, s ciljem ekonomske uspešnosti in skladnega trajnostnega razvoja okolja in tržišča, na katerem deluje. VIZIJA Z učinkovito izrabo obnovljivih virov in optimalno razporeditvijo lastnih resursov ohraniti položaj vodilnega hidroenergetskega sistema v Sloveniji, hkrati pa se s strateškimi partnerstvi in smiselno širitvijo dejavnosti uveljavljati na tržno zanimivih področjih.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 22 RAZVOJNA NARAVNANOST Prihodnost družbe DEM se zrcali v izraziti razvojni naravnanosti, ki zajema nadaljevanje obnove obstoječih zmogljivosti, iskanje novih razvojnih možnosti in tržnih priložnosti ter gradnjo novih zmogljivosti na drugih porečjih. STRATEŠKI CILJI DRUŽBE Ključni strateški cilji družbe izhajajo iz Strateškega razvojnega programa družbe za obdobje do leta 2018 in iz Razvojnega načrta družbe in skupine HSE 2015 2019 ter iz dolgoročnih projekcij poslovanja družbe DEM za obdobje 2016 2030. Nadzorni svet DEM je dolgoročni načrt obnove in razvoja za obdobje 2003-2018 obravnaval in sprejel na svoji 13. redni seji dne 6. maja 2003. Ključni strateški cilji družbe DEM do leta 2018 so sledeči: V okviru varne in zanesljive proizvodnje ter izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti: Zagotavljanje zanesljive in nemotene proizvodnje električne energije: Zagotavljanje razpoložljivosti naprav in opreme, Zanesljivost obratovanja, Maksimalno izkoriščanje danega vodnega potenciala. Izvajanje optimalne in skupne politike vzdrževanja: Vzdrževanje večine HE objektov v skupini HSE, Zagotavljanje varnega obratovanja HE, Monitoring objektov in naprav. Izvedba načrtovanih investicij v nove proizvodne zmogljivosti: Izgradnja črpalne HE Kozjak, Izgradnja verige HE na reki Muri, Obnovitev obstoječih kapacitet in povečanje moči, Izgradnja MHE-jev in izkoristiti druge obnovljive vire. Skrb za trajnostni razvoj; Maksimalno izkoriščanje naravnih danosti reke Drave in njenih pritokov; Racionalna izraba hidroenergetskega potenciala z malimi HE; Postati nosilec hidroenergetskega stebra v skupini HSE; Zagotavljanje vseh pogojev (kadri, organizacija, finance) za izvedbo strateških projektov. V okviru racionalizacije poslovanja: Zagotavljanje konkurenčnosti z zniževanjem stroškov poslovanja. V okviru upravljanja s človeškimi viri: Skrbeti za izobražene, kompetentne, zadovoljne in motivirane zaposlene; Zagotavljati optimalno število zaposlenih; Zagotavljati optimalno kadrovsko strukturo; Skrbeti za nenehno usposabljanje; Skrbeti za kakovost delovnega življenja. V okviru upravljanja s finančnimi viri: Zagotavljati kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost; Obvladovati finančna tveganja; Zagotavljati optimalne vire financiranja;

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 23 Voditi optimalno finančno politiko; Optimirati strukturo virov financiranja in kapitalsko sestavo. 2.3 POLITIKA SISTEMA VODENJA SISTEM KAKOVOSTI SISTEM VODENJA V letu 2015 smo na področju vzdrževanja sistema vodenja usmerili aktivnosti predvsem na povečanje učinkovitosti kakor tudi na odpravo ugotovljenih slabosti sistemov vodenja. Povečanje učinkovitosti smo dosegli z naslednjimi aktivnostmi: z določitvijo skrbnika za vsak standard; z izvedbo notranje-kontrolne presoje; z izvedbo zunanje kontrolne presoje; izvedba aktivnosti zaradi nujnega prehoda na nove verzije standardov; izvedba koordinacije delovanja sistema na Svetu vodenja DEM; pregled kazalnikov, njihova učinkovitost in sprememba kazalnikov na nivoju družbe in na podlagi teh spremenjeni kazalniki po procesih; dopolnjevanje sistemov vodenja v sodelovanju z družbo HSE. DRUGE SPREMEMBE NA PODROČJU SISTEMOV VODENJA ukinitev standarda HACCP, saj smo kuhinjo oddali v najem zunanjemu izvajalcu; pri standardu Družini prijazno podjetje ukinitev psihosocialne pomoči, saj med zaposlenimi ni bilo zanimanja za to obliko pomoči in s tem znižanje stroškov; glede na predvidene aktivnosti in potrebe po racionalizaciji delovanja posamezne družbe smo na področju sistemov vodenja v letu 2015 (glede na predhodno leto) prihranili cca. 40 % sredstev. Vsi skrbniki procesov so za svoje procese pripravili letna poročila za 2015. Notranja presoja se je izvedla v času od 13.4.2015 do 16.4.2015 in je zajemala vse procese v družbi in vse standarde in sicer 9001, 14001, 18001 in 27001. Za časovno izredno kratko izvedeno notranjo presojo smo organizirali več presojevalskih skupin, da so je lahko sočasno izvajalo več presoj po različnih procesih. Presojevalske skupine so presoje izvajale skoncetrirano in celoten delovni čas. Sodelovalo je 17 notranjih presojevalcev, ki so opravili skupaj 191 delovnih ur. V okviru notranje presoje je bilo skupaj s skrbniki procesov potrjenih 41 priporočil, ki jih je potrebno izvesti. Kontrolna - zunanja presoja po vseh standardih je potekala 3. in 4.6.2015. S strani DEM je sodelovalo 11 oseb (presojancev). Za nemoten potek zunanje presoje smo presojevalcem za določene presoje (na elektrarnah) določili spremljevalce. Z zunanjo presoje ni bilo ugotovljenih neskladnosti, so pa predlagana določena priporočila in izboljšave. Priporočila in izboljšave so bila predana skrbnikom procesov v realizacijo. SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM V okviru planiranja ciljev in nalog za leto 2015 smo izdelali cilje in naloge s področja sistema ravnanja z okoljem. Ocenili smo potreben obseg sredstev za te naloge ter izdelali plan izobraževanja. Prav tako je izdelan register okvirnih in izvedbenih okoljskih ciljev ter programov za leto 2015. Register je narejen na osnovi revidirane ocenitve pomembnih okoljskih vidikov ter zakonodajnih zahtev. V tem obdobju se je več krat sestal Svet vodenja, kjer je bila obravnavana naslednja problematika: Priprava na uvodni sestanek s presojevalci za izvedbo notranjih presoj v letu 2015; Določitev ciljev notranjih presoj; Plan izvedbe notranjih presoj; Priprava potrebne dokumentacije, ki se nanaša na izvedbo notranjih presoj in drugo.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 24 V aprilu so bile izvedene notranje presoje na posameznih procesih. Na osnovi priporočil notranje presoje smo pripravili tabelo priporočil notranje presoje, ki jo je obravnaval ekološki tim na sestanku v začetku junija in določili roke izvedbe. Na sestanku smo izvedli pripravo na zunanjo presojo, ki je bila izvedena 3. in 4.6.2015. V tem obdobju smo izvedli naslednja naročila: Odstranjevanje nevarnih in posebnih odpadkov iz vseh lokacij DEM. V skladu z zakonodajo je potrebno nevarne odpadke zbirati ločeno in le te oddati za to pooblaščenemu podjetju; Vrednotenje ravni hrupa v okolju za vir HE Dravograd. Obratovalni monitoring hrupa je v skladu z zakonodajo potrebno izvajati vsaka tri leta. V skladu z Uredbo o odpadkih smo izvedli letno poročanje o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za leto 2014. Poročilo je bilo v roku poslano na Ministrstvo za okolje in prostor. Prav tako smo na Ministrstvo za okolje in prostor poslali poročilo o monitoringu z grafičnim prikazom meritev črpanih količin in gladin podzemne vode za vse vodnjake in izvire, za katere imamo podeljena vodna dovoljenja. V prvem polletju smo na področju SRO revidirali naslednjo dokumentacijo: seznam monitoringov; sistematizacijo okoljskih vidikov, ocenitev pomembnih okoljskih vidikov; zakonodajo s področja SRO in načrte gospodarjenja z odpadki za vse objekte. V mesecu aprilu se je sestal ekološki tim, na katerem smo med drugim obravnavali letno poročilo SRO in register okvirnih in izvedbenih ciljev ter programov za leto 2015. Omenjena dokumenta sta bila predstavljena na vodstvenem pregledu. Opredelili smo se tudi do ekoloških sanacij (odstranitev mulja iz akumulacijskih bazenov). Jezovi na Dravi so prekinili naravni proces transportiranja sedimentov po reki in s tem povzročili nalaganje sedimentov v akumulacijskih bazenih. Proces nalaganja sedimentov je trajen proces in zmanjšuje akumulacijsko sposobnost vode in od nekega trenutka dalje tudi proizvodnjo električne energije. Količine plavin v akumulacijskih bazenih že vplivajo na zmanjšanje proizvodnje. Po zadnjih meritvah prečnih profilov akumulacijskih bazenov ugotavljamo zaskrbljujoče stanje, da je mulja in proda že toliko, da se nalaga v»koristni meter«akumulacije. Napovedi so še slabše, ker je območje Drave pod posebnim režimom varovanja»natura 2000«in je v nevarnosti zmanjšanje akumulacijske sposobnosti zaradi rasti trstičja, katerega ne smemo odstranjevati in to pomeni trajno izgubo vodnih površin. Več kot je mulja v koristnem metru, več bo površin, ki bodo omogočale rast trstičja in vzročno vedno manj akumulacijske sposobnosti jezer. Člani ekološkega tima smo enotni, da je omenjeno problematiko potrebno jemati skrajno resno in zagotoviti ustrezna sredstva za izvedbo vsakoletnih programov odstranjevanja mulja. Zunanja presoja je potekala nemoteno in skladno s programom. Ugotovljeno je, da je okoljsko zavedanje vseh prisotnih na presoji ustrezno, kot tudi visok nivo operativnega obvladovanja delovanja na vseh lokacijah. Neskladnosti niso zaznane, priporočila za izboljšave smo prejeli v poročilu in jih bo obravnaval ekološki tim na naslednjem sestanku. Po prejetem poročilu o kontrolni presoji ISO 14001:2004 ugotavljamo da: je presoja potekala nemoteno in skladno s programom; je okoljsko zavedanje vseh prisotnih na presoji ustrezno in je operativno obvladovanje delovanja sistema na vseh lokacijah na visokem nivoju. Na presoji je bil pregledan celoten sistem ravnanja z okoljem, v zaključnem poročilu pa so zbrane priložnosti za izboljšave v obliki priporočil. Nekatere so bile upoštevane takoj, določene pa bodo obravnavane v okviru sveta vodenja in ekološkega tima in bodo upoštevane oziroma odpravljene do konca leta 2015. V omenjenem obdobju smo večjo pozornost posvetili novo sprejeti Uredbi o ravnanju z odpadki, ki prinaša veliko novosti na tem področju. Beležili oziroma zaznali smo tudi okoljski incident. Na zemljišču v lasti DEM je neznani storilec odložil večjo količino gradbenih odpadkov. Okoljski incident je uspešno saniran.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 25 V zadnjem četrtletju smo se posvetili aktivnostim, ki jih bo potrebno izpeljati pri prehodu na novi standard ISO 14001. Nov standard ISO 14001 bo vseboval nekaj novih zahtev, ki naj bi organizacijam pomagale izboljševati okoljsko ravnanje tako, da bodo čim bolj skladne z zahtevami zakonodaje, o svoji okoljski uspešnosti pa naj bi tudi odkrito, transparentno, popolno in nezavajajoče poročale javnosti. Ocenjujemo, da bo prehod na novi standard precej zahteven. Prav tako so potekale aktivnosti glede izvedbe priporočil zunanje presoje. Vse smiselne priložnosti za izboljšave so in bodo upoštevane. Za celotno poslovno leto 2015 so zbrane vse spremembe vezane na zakonodajo ravnanja z okoljem, ki so evidentirane v ustreznem seznamu in upoštevane pri procesu SRO. V mesecu decembru je pripravljena vsa potrebna dokumentacija za izvedbo javnega naročila za praznjenje deponij in prevzem plavja na lokacijah DEM. V skladu z zahtevami zakonodaje in koncesijsko pogodbo smo kot družba dolžni ustrezno odstranjevati plavje, ki ga zaradi potreb nemotenega delovanja odstranjujemo na jezovnih zgradbah. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU TER POŽARNA VARNOST Področju varnosti in zdravja pri delu in požarni varnosti dajemo v družbi DEM velik poudarek. Periodične aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti, ki so bile izvedene tudi v letu 2015 so naslednje: usposabljanje zaposlenih, novo zaposlenih, dijakov, študentov, pripravnikov in praktikantov za varno delo in varstvo pred požarom (150 zaposlenih, 32 počitniško delo, obvezna praksa ); usposabljanje za odgovorne osebe za požar in evakuacijo (41 oseb); usposabljanje za varno delo z dvižnimi napravami, različnih vrst (240 oseb); usposabljanje za varno delo s težko gradbeno mehanizacijo (22 oseb); usposabljanje za varno delo z viličarji (40 oseb); usposabljanje za varno delo z motorno žago (11 oseb); usposabljanje za varno delo z lesno obdelovalnimi stroji (2 osebi); usposabljanje za varno delo s traktorjem (22 oseb); usposabljanje za varno delo za vodstveni in vodilni kader (10 oseb); usposabljanje za koordinatorja VZD na skupnih deloviščih (2 osebi); usposabljanje za uporabo fitofarmacevtskih sredstev (3 osebe); zdravniški pregledi delavcev (124 oseb); izvedba Medicinsko preventivnega programa v okviru promocije zdravja (34 oseb); objava člankov na temo varnega dela in zdravega življenja - promocija zdravja v internem glasilu Dravski val in Intranetu; pregled delovne opreme; interni pregledi objektov; koordinacijski sestanki strokovnih delavcev VZD in PV; udeležba strokovnih delavcev in koordinatorjev VZD na gradbiščih na seminarju; udeležba odgovornih oseb PV na seminarju; analize nezgod in incidentov; prenašanje dobre prakse; uspešno izvedena zunanja presoja OHSAS 18001:2007; sodelovanje s pristojnimi inšpektorati; dobava osebne varovalne opreme; nadzor nad odvozom odpadkov (nevarne snovi, plavje); nadzor nad kakovostjo pitne vode v lastnih vodnih virih. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V letu 2015 so bili revidirani ali sprejeti sledeči novi oz. revidirani akti: OB 28-35 Opozorilo o neupoštevanju zahtev VZD- zunanji izvajalci; OB 28-34 Opozorilo o neupoštevanju navodil VZD- za zaposlene; SP 28 Sistem varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti;

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 26 SN 28-05 Program promocije zdravja na delovnem mestu v DEM za obdobje 2015 2020; SN 28-03-01 Program usposabljanja požarne straže; SN 28-03-02 Program usposabljanja oseb, odgovornih za gašenje začetnih požarov; OB 28-36 Pregled delovnega odra; Navodila za varno delo. NEZGODE PRI DELU Število nezgod pri delu zaradi katerih so bili zaposleni odsotni iz dela: Število izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod pri delu: Opomba: V letu 2015 je bilo na račun ene težje nezgode pri delu izgubljenih kar 241 delovnih dni. Zaposleni je še vedno v bolniškem staležu. POŽARNA VARNOST Vsi zaposleni so usposobljeni v skladu z zakonodajo. Lokacije na katerih so zahtevane vaje evakuacije so bile izvedene. Gasilna sredstva in sistemi aktivne požarne zaščite so vzdrževani in pregledani v skladu z zakonodajo. V letu 2015 smo v sodelovanju s PGD Radlje ob Dravi izvedli vajo reševanja, s pomočjo vrvne tehnike, ponesrečenca iz kabine portalnega dvigala in ogled elektrarne z operativno skupino PGD Radlje ob Dravi. 2.4 PROIZVODNJA IN OBRATOVANJE Po izredni proizvodnji v letu 2014, ko smo načrtovano proizvodnjo presegli za 48 %, je bila proizvodnja v letu 2015 manjša in blizu tiste, ki je določena z bilančnimi pretoki.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 27 Zaradi povečane načrtovane proizvodnje za leto 2015, ki je bila določena s 50 % verjetnostjo srednjih mesečnih pretokov, smo dosegli 90 % realizacijo. V začetku leta je bila izvedena prenova vodenja in zamenjava sekundarnih sistemov agregata 2 HE Fala. OSNOVNI HIDROLOŠKI PODATKI Reka Drava izvira na Toblaškem polju v Italiji na nadmorski višini 1.200 m. V Slovenijo priteče v kraju Dravograd na nadmorski višini 339,30 m n.m.. Skupna dolžina struge znaša 718 km. V Sloveniji je dolžina reke Drave 133 km s statičnim padcem 148,3 m. Povprečni srednji letni pretok na elektrarni Mariborski otok znaša 297 m 3 /s, medtem, ko bilančni pretok, s katerim se izračuna možna proizvodnja, znaša 271 m 3 /s. Energetski potencial reke je na slovenskem delu 2.646 GWh oziroma 31 % celotnega energetskega potenciala reke Drave. Reka Drava zajema v svojo strugo padavinsko območje 14.564 km 2. V Italiji, Švici in v Avstriji znaša to območje 10.964 km 2, v Sloveniji 2.700 km 2 in ostanek na Hrvaškem. V zgornjem delu padavinskega območja je reka Drava izrazito gorska reka, kar pomeni, da so največji pretoki v mesecih, ko se topi sneg (april, maj in delno junij). V spodnjem delu (v Sloveniji) pa kaže značaj dolinske reke in ta značaj pride do izraza pri padavinah, ki trajajo dalj časa (tri ali več dni), ko nastanejo lokalni dotoki tudi do vrednosti polovice dotoka iz Avstrije (v jeseni). Koristna vsebina bazenov v dovoljenem nihanju znaša v Sloveniji 13.892.000 m 3. Iz bazenov je možno pridobiti dodatnih 2.652 MWh električne energije. IZVIR DRAVE NA TOBLAŠKEM POLJU OSNOVNI PODATKI O NAPRAVAH V spodnji tabeli so prikazani osnovni tehnični podatki elektrarn: * MHE Ruše samostojna pravna enota v solastništvu DEM in Hmezad Trgovine Žalec d.o.o..

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 28 PORAST MOČI DRAVSKIH ELEKTRARN Moč agregatov Dravskih elektrarn se je od leta 1918, ko so pričeli obratovati prvi agregati elektrarne Fala do leta 2000, ko je bila zaključena prva faza prenove elektrarn na Dravi (elektrarne Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok), povečala iz 20 MW na 548 MW. V letu 2005 pa je bila zaključena še prenova agregatov na elektrarni Ožbalt in elektrarni Vuhred in je moč elektrarn na pragu znašala 574 MW. Od julija 2007 do junija 2009 je potekala prenova agregata 2 na elektrarni Zlatoličje. Po prenovi je povečana moč elektrarne Zlatoličje na pragu za 6 MW. V letu 2008 je pričel z obratovanjem novi agregat na Jezu v Melju z močjo 1,6 MW na pragu. Moč agregatov na pragu je ob koncu leta 2011 znašala 584 MW. V letu 2012 je bila končana prenova agregata 1 HE Zlatoličje, s katero je bila povečana moč HE Zlatoličje na pragu na 126 MW. Prav tako sta v letu 2012 pričela z obratovanjem agregata MHE Markovci z močjo na pragu 0,775 MW. Tako je ob koncu leta 2012 moč na pragu skupaj s sončnimi elektrarnami znašala 592 MW, kar velja tudi za leto 2015. Porast moči agregatov: PROIZVODNJA V LETU 2015 Proizvodnja elektrarn, ki je načrtovana v elektroenergetski bilanci je tista proizvodnja, ki jo elektrarne lahko dosežejo, če so stalno obratovalno sposobne in je mesečni dotok enak tistemu, ki ustreza 57 % verjetnosti nastopanja srednjih mesečnih pretokov. Za leto 2015 je bila proizvodnja načrtovana s 50 % verjetnostjo nastopanja srednjih mesečnih pretokov. V letu 2015 so agregati dravskih elektrarn skupaj proizvedli in oddali v omrežje 2.544.380.808 kwh ali 90,27 % načrtovane proizvodnje. Veliki agregati so proizvedli in oddali v omrežje 2.522.528.813 kwh ali 90,10 %, agregati MHE so proizvedli in oddali v omrežje 20.769.747 kwh ali 117,21 % načrtovane proizvodnje in sončne elektrarne 1.082.248 kwh ali 99,57 % načrtovane proizvodnje. Vsa električna energija je bila oddana HSE-ju. Proizvodnja po mesecih v letu 2015 je razvidna iz spodnje tabele:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 29 Načrtovano proizvodnjo smo presegli v mesecih januar, februar in oktober, v vseh ostalih mesecih pa je bila proizvodnja manjša od načrtovane, največ v mesecu aprilu, ko smo dosegli samo 62,35 % načrtovane proizvodnje. Proizvodnja v letu 2015 po mesecih in primerjava s planom: Diagram dnevne proizvodnje v letu 2015: Podatki o proizvedeni in porabljeni električni energiji v elektrarnah v letu 2015:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 30 Pokazatelji proizvodnje in faktor K v letu 2015: PROIZVODNI DELEŽI POSAMEZNIH ELEKTRARN Delež proizvodnje posamezne elektrarne v verigi je odvisen od instalirane moči elektrarne, pretoka in padca. Elektrarne zgrajene v rečni strugi (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok) so proizvedle 57,56 %, kanalski elektrarni (Zlatoličje in Formin) pa 41,58 % od celotne v omrežje oddane energije. Preostalih 0,86 % v omrežje oddane energije so proizvedle male hidroelektrarne Melje, Markovci in Ceršak ter sončne elektrarne Zlatoličje, Formin, Dravograd in OCV3. Proizvodnja posamezne elektrarne v letu 2015: Delež posamezne elektrarne v proizvodnji Dravskih elektrarn v letu 2015 je razviden iz spodnjega grafikona:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 31 V času obratovanja elektrarn od leta 1918 do konca leta 2015 so DEM oddale v omrežje skupno 139.690.030.749 kwh električne energije. S to energijo bi lahko Slovenijo pri današnji porabi oskrbovali dobrih 11 let. Spodnja tabela skupno proizvodnjo posameznih elektrarn od začetka obratovanja elektrarne do vključno leta 2015 in njihov delež v skupni proizvodnji. Pri tem je potrebno povedati, da je to delež električne energije oddane v omrežje. PRETOKI IN VISOKE VODE Letno povprečje pretokov Dravskih elektrarn v letu 2015 je znašalo 247 m 3 /s ali 91,14 % in letno povprečje pretokov elektrarne Mariborski otok 252 m 3 /s ali 92,99 % v primerjavi z bilančnim pretokom, ki za oba primera znaša 271 m 3 /s. Če zapišemo še srednje turbinske pretoke, ki znašajo za Dravske elektrarne 243 m 3 /s in za elektrarno Mariborski otok 249 m 3 /s vidimo, da je bilo na vseh osmih elektrarnah v povprečju izkoriščeno 98,38 % vode za proizvodnjo električne energije in na elektrarni Mariborski otok 98,81 %. Pretoki v letu 2015 so bili v večini manjši od načrtovanih, razen v mesecih januar, februar in oktober. Pretoki vode na elektrarni Mariborski otok v letu 2015 (srednje dnevne vrednosti):

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 32 V letu 2015 smo ukrepe predvidene ob visoki vodi uvedli dvakrat in sicer: dne 23.5.2015, ko je bil največji pretok iz Avstrije 692 m 3 /s (za 04. uro) in pri nas 1.030 m 3 /s (za 06. uro) na elektrarni Fala in od 14. do 16.10.2015, ko je bil pretok iz Avstrije večji od 600 m 3 /s v času od 14.10. od 22. ure do 15.10. do 16. ure. Pri nas je bil največji pretok 958 m 3 /s dne 15.10. za 16. uro na elektrarni Zlatoličje. OKVARE IN VEČJI IZPADI Manjša vzdrževalna dela na agregatih in ostalih napravah in odpravo okvar so vzdrževalci po elektrarnah opravili v okviru obratovalnega programa in v nočnem času. Okvare, ki so se najpogosteje pojavljale, so naslednje: težave s hladilno vodo za tesnilko turbine in ležaje (Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok), težave z nivoji olja, hlajenjem in merjenjem temperature na ležajih turbin (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje, MHE Ceršak), okvare na turbinskih regulatorjih (Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, MHE Ceršak), težave s tlaki in nivoji v tlačni napravi turbine (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Fala, Mariborski otok, Formin, MHE Ceršak), okvare na vzbujanju (Dravograd, Vuzenica, Vuhred), težave z lastno porabo (Ožbalt, Fala, Formin), različni zunanji vzroki (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje, MHE Melje, MHE Markovci, MHE Ceršak). IZGUBE PROIZVODNJE V LETU 2015 Izgube proizvodnje so tista izgubljena energija, ki bi jo lahko proizvedli, vendar smo vodo zaradi različnih razlogov prelili preko zapornic. Izgube nastopajo zaradi defektov, remontov, prenov, čiščenja turbinskih vtokov in viškov. Skupne izgube velikih hidroelektrarn od leta 1988 do leta 2015: Največ izgub v letu 2015 je nastalo na elektrarni Formin in to v začetku leta zaradi opravljanja revizije agregata in na elektrarni Fala zaradi del pri zamenjavi sistema vodenja in sekundarnih sistemov agregata 2. Več izgub je nastalo tudi zaradi čiščenja plavja na vseh elektrarnah, največ na elektrarni Zlatoličje. Skupne izgube v letu 2015 znašajo 0,143 % od v omrežje oddane električne energije. Izgube v letu 2015 so zelo male, saj so končana večja dela na agregatih in tudi agregati so obratovali z veliko zanesljivostjo.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 33 Izgube (MWh) v letu 2015 po mesecih in elektrarnah so razvidne iz spodnje tabele: Delež posameznih izgub v letu 2015 prikazuje spodnja slika iz katere je razvidno, da je največ izgub nastalo zaradi remontov in revizij ter viškov električne energije. IZGUBE ZARADI DEFEKTOV Izgube nastanejo, kadar zaradi izpadlega agregata razpoložljive vode ni možno izkoristiti za proizvodnjo električne energije in jo je potrebno preliti preko zapornic. V letu 2015 izgub ni bilo zabeleženih na elektrarni Dravograd, Zlatoličje in Formin. V januarju so na elektrarni Fala nastale izgube zaradi izpada agregata 3 po delovanju diferenčne zaščite bloka, kjer vzrok delovanja ni bil odkrit, v juniju so izgube nastale na elektrarnah Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok zaradi okvare v RTP Pekre, ko je posledično ostala dravska dolina in Koroška brez napetosti. V juliju so izgube nastale zaradi vdora vode na 10 kv zbiralnice agregata 2 elektrarne Mariborski otok, v septembru zaradi okvare odklopnika vzbujalnega sistema agregata 1 elektrarne Vuzenica in v oktobru zaradi okvare hidravličnega ventila zapahov vodilnika turbine 2 elektrarne Mariborski otok. Skupaj je bilo zaradi defektov prelite vode za 209 MWh električne energije. IZGUBE ZARADI REMONTOV Izgube zaradi remontov nastanejo takrat, ko so pretoki v času opravljanja remontov in revizij večji od požiralne sposobnosti obratujočih agregatov. Praviloma se dela izvajajo v prvih dveh mesecih leta, ko so statistično pretoki najmanjši. V začetku leta smo pričeli z revizijami in remonti in zaradi večjih pretokov in potreb elektroenergetskega sistema je nastalo nekaj izgub energije, predvsem na kanalskih elektrarnah, kjer je pri zaustavitvi enega agregata zmanjšana pretočnost na polovico in nižja od pretočnosti elektrarn v strugi, kjer se z zaustavitvijo enega agregata zmanjša pretočnost za eno tretjino. V decembru pa so nastale izgube na elektrarni Fala zaradi pogarancijskega pregleda agregata 3.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 34 IZGUBE ZARADI ČIŠČENJA TURBINSKIH VTOKOV Izgube zaradi čiščenja turbinskih vtokov, nastopijo takrat, ko je potrebno čiščenje turbinskih vtokov zaradi zamašenosti rešetk, vode pa ni mogoče več akumulirati v bazenih elektrarn. V letu 2015 smo izgube zaradi čiščenja zabeležili na vseh elektrarnah razen na elektrarnah Mariborski otok in Formin. Največ izgub zaradi čiščenja nastane na elektrarni Zlatoličje, kjer je potrebno vso plavje odstraniti iz vode. IZGUBE ZARADI VIŠKOV Izgube zaradi viškov energije nastanejo takrat, ko so bazeni hidroelektrarn polni, energije je preveč in je ni možno prodati na trgu. V takšnih primerih 'reguliramo' sistem na način, da vodo prelivamo preko zapornic in na te izgube v DEM nimamo vpliva. Skupaj je bilo zaradi viškov v letu 2015 izgubljenih 801 MWh električne energije. IZGUBE ZARADI PRENOVE Izgube zaradi prenove so v letu 2015 nastale na elektrarni Fala zaradi del na zamenjavi sistema vodenja in sekundarnih sistemov agregata 2. 2.5 VZDRŽEVANJE Za vzdrževanje naprav in objektov smo v letu 2015 porabili 2.124.211 EUR, kar je 4,78 % ali 96.835 EUR več kot v letu 2014. Za nadomestne dele in material za vzdrževanje osnovnih sredstev smo porabili 226.477 EUR, za storitve vzdrževanja pa 1.897.734 EUR. Realizacija stroškov vzdrževanja v letih 2015 in 2014: Prikaz strukture stroškov vzdrževanja v letih 2015 in 2014: Vsi načrtovani remonti in revizije agregatov, stikališč in zapornic so bili izvedeni v obsegu kakor smo ga načrtovali.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 35 Razen navedenih del so bila izvedena tudi večja načrtovana dela, ki so jih opravljali delavci strokovnih služb, ter delavci vzdrževalnih skupin, kot tudi različna vzdrževalna dela na skupnih napravah in sistemih elektrarn v skladu z načrtom vzdrževalnih del. Glavnino stroškov vzdrževanja predstavljajo stroški gradbenega vzdrževanja, od katerih največji del predstavljajo stroški, ki izhajajo iz obveznosti po koncesijski pogodbi (monitoring pregrad, kanalov, vzdrževalna dela na objektih vodne infrastrukture), ki se zaradi vedno večjih zahtev okolja povečujejo. Gibanje stroškov vzdrževanja od leta 2011 do leta 2015: S kvalitetnim vzdrževanjem želimo dolgoročno zagotoviti, da bodo proizvodne naprave in objekti v svoji predvideni življenjski dobi sposobni opravljati svoje projektno predvidene funkcije. Eden izmed pomembnih vplivnih dejavnikov na kvaliteto vzdrževanja so tudi finančni viri, ki pa se v zadnjih letih trendno znižujejo, kar bo, sicer s časovnim zamikom, imelo neposreden vpliv na obratovalno pripravljenost proizvodnih agregatov. Do neke mere vpliv zmanjševanja finančnih sredstev poskušamo kompenzirati z optimizacijo vzdrževanja in uvajanjem novih vzdrževalnih strategij (vzdrževanje po stanju), kar pa po drugi strani prav tako zahteva vlaganja v potrebno dodatno opremo in sisteme za informacijsko podporo. 2.6 TRŽNI POLOŽAJ ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA OKOLJA V LETU 2015 1 Vrednosti večine kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se proti koncu leta ohranile na doseženi ravni. Realni izvoz blaga in obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta bila v enajstih mesecih 2015 medletno večja za okoli pet odstotkov, vendar se je njuna rast v zadnjih mesecih leta nekoliko umirila. Tudi v 2015 sta se krepila pod vplivom pozitivnih vplivov iz tujine in ob izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v zadnjih letih. Rast števila delovno aktivnih se je proti koncu leta nadaljevala, zmanjševanje števila registriranih brezposelnih pa je decembra in januarja zastalo. Rast povprečne bruto plače se je ob koncu leta okrepila, v enajstih mesecih pa je v primerjavi z letom prej ostala precej nižja. 1 Vir: UMAR

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 36 V Sloveniji smo imeli ob koncu leta deflacijo (-0,6 %), cene na ravni celotnega evrskega območju pa so se nekoliko zvišale (0,2 %). K deflaciji so prispevale predvsem nižje cene energentov. Njihov negativni prispevek je bil zaradi višjega deleža v strukturi potrošnje gospodinjstev pri nas višji kot v povprečju evrskega območja. Ob počasnejšem okrevanju potrošnje gospodinjstev so bile v Sloveniji medletno nižje tudi cene neenergetskega blaga, ki so glavni razlog, da osnovna inflacija v Sloveniji ostaja občutno nižja. Cene hrane in storitev pa so bile višje v Sloveniji in v celotnem evrskem območju. V drugi polovici leta 2015 se je nadaljevalo izboljšanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti, ki je bilo predvsem posledica padca nominalnega efektivnega tečaja, delno pa tudi znižanja relativnih cen in stroškov dela na enoto proizvoda. Slovenija se je v letu 2015 po izboljšanju cenovne in stroškovne konkurenčnosti, merjeno z realnim efektivnim tečajem, uvrstila v sredino članic evrskega območja. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se še povečuje in je v dvanajstih mesecih do novembra 2015 znašal 7,7 % ocenjenega BDP. K rasti presežka je tudi v letu 2015 največ prispevala rast presežka v blagovni menjavi, ki je poleg ugodnih izvoznih gibanj tudi posledica izboljšanja pogojev menjave. Padec obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev je bil lani manjši, manjše je bilo neto odplačevanje tujih obveznosti podjetij in bank. KOLIČINSKA BILANCA ELEKTRIČNE ENERGIJE 2 V letu 2015 je bilo v Sloveniji proizvedeno skupaj 10.306,95 GWh električne energije, kjer upoštevamo pri proizvodnji električne energije v Nuklearni elektrarni Krško samo tisti del, ki ga je prevzela Slovenija. Termoelektrarne so skupno proizvedle 62,99 % (TE na premog 36,98 %, NEK-slovenski del 26,01 %), proizvodnja v hidroelektrarnah je prispevala 35,98 %, od tega so agregati Dravskih elektrarn brez upoštevanja malih hidroelektrarn proizvedli 2.522,6 GWh ali 24,47 % od skupno proizvedene električne energije v Sloveniji. Male hidroelektrarne in ostale elektrarne v Sloveniji, ki izkoriščajo obnovljive vire in elektrarne v soproizvodnji so proizvedle 105,8 GWh ali 1,03 % od skupno proizvedene električne energije v Sloveniji. Proizvodnja in delež posamezne družbe v celotni proizvodnji Slovenije sta razvidna iz spodnje tabele in grafikona. *V predstavljeni proizvodnji ni upoštevana proizvodnja MHE in SE **V predstavljeni proizvodnji upoštevana tudi proizvodnja ČHE Avče ***Predstavljena polovica proizvodnje, ki pripada Sloveniji 2 Vir: ELES Mesečno poročilo o obratovanju za mesec XII 2015

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 37 PRODAJA IN KUPCI STRUKTURA ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE Družba DEM je v letu 2015 ustvarila 64.733.271 EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 10,41 % manj kakor v letu 2014, ko so ti znašali 72.252.529 EUR. Na domačem trgu smo ustvarili 99,94 % čistih prihodkov od prodaje, preostalih 0,06 % smo ustvarili na tujem trgu. V strukturi čistih prihodkov od prodaje je z 98,53 % najpomembnejša prodaja električne energije, prihodki od prodaje ostalih proizvodov in storitev pa znašajo 1,47 % čistih prihodkov od prodaje. Struktura čistih prihodkov od prodaje v letih 2015 in 2014: ELEKTRIČNA ENERGIJA V družbi večino čistih prihodkov od prodaje ustvarimo s prodajo električne energije. Električno energijo prodamo kupcema HSE (ustvarjeni prihodki iz naslova prodane električne energije v letu 2015 znašajo 63.319.165 EUR) ter Borzen (ustvarjeni prihodki iz naslova prodane električne energije v letu 2015 znašajo 463.730 EUR). Ustvarjeni prihodki od prodaje električne energije v letih 2015 in 2014 so razvidni iz spodnje tabele:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 38 OSTALA PRODAJA S prodajo ostalih proizvodov in storitev smo v letu 2015 ustvarili 950.376 EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je 86.847 EUR ali 8,37 % manj kot v letu 2014, ko so ti znašali 1.037.223 EUR. Ostali čisti prihodki od prodaje so sestavljeni iz prihodkov na tujem trgu, prihodkov iz naslova storitev, najemnin ter prihodkov od prodaje ostalega trgovskega blaga in materiala. Ustvarjeni prihodki od ostale prodaje v letih 2015 in 2014: NABAVA IN IZVAJALCI Pri uresničevanju razvojnih in strateških ciljev podjetja so ustrezno usposobljeni in kvalitetni izvajalci ključnega pomena. Postopke nabave v DEM ureja Pravilnik o postopkih naročanja. Pri izvajanju naročil upoštevamo zakon o javnem naročanju za infrastrukturno področje, ki velja za podjetja, ki opravljajo dejavnosti na energetskem področju- Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Za učinkovito izvedbo naročil po ZJNVETPS so pred družbo mnogi izzivi na strateški in izvedbeni ravni. Za poslovanje skladno z zakonom o javnem naročanju in celostno obvladovanje nabavnih postopkov je potrebna dobra organiziranost ter sodelovanje posameznih služb, ki terja dobro poznavanje zakonodaje s področja javnih naročil in poznavanje prakse DKOM. Upoštevajoč načela javnega naročanja: načelo zagotavljanja konkurence, načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti uvrščanje izvajalcev na listo odobrenih ponudnikov ni več možno. Pri izvedbi javnih naročil ustrezno ekonomsko, finančno in tehnično usposobljenost ugotavljamo z ustreznimi pogoji, zahtevami in merili, ki so smiselno povezani s posameznim predmetom javnega naročila.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 39 V DEM težimo k čim večji centralizaciji nabavne funkcije, vendar zaradi narave dela tega ni mogoče v celoti izvajati. Z namenom zmanjševanja drobitve naročil in doseganja boljših ekonomskih učinkov ter posledično racionalizacije poslovanja težimo k zmanjševanju števila izvajalcev. V letu 2015 smo sklenili dogovor družb skupine HSE o politiki izvajanja postopkov skupnega naročanja. Izvajanje postopkov skupnega naročanja blaga, storitev in gradenj je eden od inštrumentov optimizacije in racionalizacije stroškov ter investicijskih vlaganj, tako na ravni posamezne družbe kot tudi skupine HSE. Zaradi boljše izkoriščenosti obstoječih virov v skupini HSE, tako kadrov kot opreme, se v skladu z ZJNVETPS poslužujemo oddaje naročil povezanim družbam v skupini družb HSE, s ciljem pozitivnega prispevka k poslovnemu izidu skupine HSE. Med poglavitne naloge nabave uvrščamo ustrezno in zakonito izvedbo nabavnih postopkov s ciljem zagotoviti, glede na zastavljena merila in kriterije, najugodnejšega izvajalca storitev ali dobavitelja opreme. Kakovost dobave materiala in storitev posameznih izvajalcev neposredno vpliva na brezhibno delovanje naših naprav, kar je pogoj za nemoteno proizvodnjo električne energije. Zaradi pomembnosti zagotavljanja nemotene proizvodnje električne energije ima izbor kakovostnih izvajalcev še toliko večji pomen. 2.7 NALOŽBE Vrednostna realizacija naložb, ki so bile načrtovane v letu 2015 znaša 7.365.574 EUR (v letu 2014 7.886.719 EUR) in dosega 74,99 % načrtovane v letu 2015. Realizacija naložb v letu 2015 je razvidna iz spodnje tabele: Vlaganja v novogradnje so realizirana v višini 51,37 %, vlaganja v zanesljivost proizvodnje v višini 86,48 %, vlaganja v centre vodenja in tk omrežja v višini 1,43 %, vlaganja v zaščitne sisteme v višini 32,74 %, vlaganja v rekonstrukcije v višini 126,03 %, vlaganja v študije, inv. in projektne dokumentacije v višini 25,08 %, vlaganja v seizmični monitoring v višini 24,98 %, vlaganja v števčni sistem v višini 69,89 %, vlaganja v drobne investicije v višini 51,76 %, vlaganja v poslovni informacijski sistem v višini 27,33 % in vlaganja v ostalo v višini 107,30 %. Družba DEM pa je realizirala še vlaganja na osnovi pozicij, ki niso bile zajete v poslovnem načrtu 2015 v višini 2.887.081 EUR, gre torej za realizacijo pozicij iz preteklih let ter pozicijo sanacije po poplavah, ki pa ni bila načrtovana. Glavnina zneska (2.360.976 EUR) gre za ostala vlaganja in sicer iz naslova sanacije po poplavah 2012 ter ekološke sanacije. Preostanek 526.105 EUR pa je razporejen med ostale kategorije.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 40 Prikaz realizacije naložb v obdobju od leta 2011 do leta 2015: OPIS POSAMEZNIH VEČJIH NALOŽB NOVOGRADNJE IZGRADNJA ČHE KOZJAK Za projekt ČHE na Dravi in DV povezava do RTP Maribor je zaključena faza postopka umestitve objekta v prostor - državnega prostorskega načrta. Vlada RS je v uradnem listu št.12. dne 25.2.2011 objavila Uredbo o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE RTP Maribor. Za DPN je bil izdelan IDP, ki ga je izdelal IBE. Revizija IDP, ki jo je revidiral Lahmeyer, je predlagala še proučitev variante izvedbe strojnice v kaverni. Kavernska varianta strojnice je izdelana na nivoju IDP, z namenom potrditi tehnično - ekonomsko najugodnejšo izvedbo na obravnavani lokaciji (jašek/kaverna). V letu 2014 je bila izvedena strokovna recenzija zaključkov raziskav, ki je z dopolnitvami potrdila zaključke raziskav za vertikalni tlačni rov. Zaključki bodo izhodišče za dopolnitev IDP v primeru nadaljevanja projekta v fazi CPVO presoje vplivov na okolje ter pridobitve Okolje varstvenega soglasja, ki za ta projekt še ni izveden. Projekt je po sklepu vodstva DEM zaustavljen in prekinjene so vse sklenjene pogodbe. IZGRADNJA HE NA MURI Po imenovanju za koncesionarja na reki Muri (december 2005) je bil pripravljen Program»Preveritev možnosti energetske izrabe reke Mure«. Izdelane so bile različne variante tehničnih rešitev, ter obravnavan vpliv HE na trajnost območja iz vseh treh stebrov trajnosti. Zaključek je, da je na celotnem območju koncesije, koncepte HE kot večnamenskih objektov potrebno podrediti občutljivosti okolja, varovanje okolja pa se pri načrtovanju in obratovanju upošteva v največji meri. V celoti bo potrebno upoštevati omejitvene pogoje, ki bodo izhajali iz okoljevarstvenega programa obravnavanega območja. Projekt je po sklepu vodstva DEM v zaustavitvi, ob tem da je potrebno zaključiti sedanjo fazo projekta. HE HRASTJE MOTA Pobuda za DPN je bila na spletu objavljena 9. maja 2012. Izdelane so bile Idejne rešitve ter dokument identifikacije investicijskega projekta. Izveden regijski posvet, ki je bil v Radencih 6.6.2012. Namenjen je bil nosilcem urejanja prostora pred izdajo smernic. Po prejetju smernic NUP, je bila izvedena analiza ter pričetek priprav na prostorsko konferenco. Izveden je bil postopek scopinga vsebin za Okoljsko Poročilo, kjer so bili potrjeni obsegi in vsebine Okoljskega poročila (OP). Postopek scopinga vsebin strokovnih podlag za Okoljsko Poročilo (OP) je trajal od septembra 2012 do aprila 2013. Pripomniti je, da je to zahteva direktiv EU, ki pa niso implementirane v našo zakonodajo. 16.5.2013 je bil sprejet sklep o pričetku DPN na vladi RS. Do oktobra 2013 so bile izdelane in usklajene Projektne naloge za strokovne podlage za OP in Študijo variant. V letu 2014 so bile naročene strokovne podlage in študija Variant, ter izdelane podrobne Idejne rešitve s katerimi bodo določeni pogoji in omejitve za izvedbo HE Hrastje Mota. V letu 2015 so zaključene strokovne podlage za Okoljsko poročilo. Projekt je po sklepu vodstva DEM v zaustavitvi, ob tem da je potrebno zaključiti sedanjo fazo projekta.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 41 OBMOČJE HE CERŠAK V projektu za energetsko izrabo območja med MHE Ceršak in Sladki vrh kot nadomestnega objekta MHE Ceršak, so bile že letu 2011 predstavljene idejne rešitve za novo HE Ceršak meddržavni komisiji za reko Muro. Šele po zasedanju komisije v letu 2012 je prišlo do premika na avstrijski strani in je bila izvedena obravnava predloga. V tem delu sta zelo tesno povezana problema porušitve (delne sanacije jezu v Ceršaku) ter predloga DEM o novi lokaciji HE. DEM smo na zadnjem zaslišanju leta 2013 pred Avstrijskimi organi dosegli, da jim predložimo celovite predloge za rešitev povezave jezu Ceršak in energetske izrabe do Sladkega vrha kot preverjanja možnosti energetske izrabe po variantah, ki so bile izdelane za to območje kot nadomestni objekt MHE Ceršak. Izdelane so tehnične rešitve, ki zajemajo izhodišča umeščanja objekta HE v 5 variantah ter preliminarna ocena presoje sprejemljivosti različnih variant v okolju za vsako državo posebej. Zaključki ocene kažejo, da so posamezne variante HE sprejemljive v okolju. Zato lahko pričnemo s postopkom priprave pobude na obeh straneh meje. Izdelana je bila dokumentacija za pobudo DPN v SLO ter dokumentacija za prijavo priprave projekta v A. V Avstriji je bila dokumentacija po njihovem postopku predana v mnenje. Avstrijska stran je podala stališče, da želi ohraniti sedanjo malo HE, kar pa iz ekonomsko tehničnega vidika za investitorja ni sprejemljivo. Celoten predlog bo obravnavan na meddržavni komisiji za Muro v letu 2016. VETRNE ELEKTRARNE - Projekt Vetrnih elektrarn regije Štajerske in Koroške Z namenom povečanja deleža električne energije pridobljene iz drugih obnovljivih virov v DEM je nastal projekt Vetrnih elektrarn. Obravnava področje severne Slovenije regije Štajerske in Koroške. Izvedene preveritve so bile nad Dravogradom za projekt PVE Ojstrica, ter novih lokacijah na Radeljskem prelazu in Primožu na Pohorju, ki sta bili obe ocenjeni kot slabi potencial. Zato je v pripravi nova lokacija na Konjiški gori za preveritev vetrnega potenciala. PVE OJSTRICA Opravljene so bile meritve hitrosti in smeri vetra, temperature, zračnega tlaka, relativne vlažnosti na izbrani lokaciji na Ojstrici nad Dravogradom ter izdelana ocena izmerjenih vrednosti, ki podaja oceno vetrnega potenciala za možnost pridobivanja električne energije. Izdelane so bile Idejne rešitve in DIIP. Projekt je potrjen s strani Komisije HSE za investicije. V pripravi je pobuda za pričetek umeščanja v prostor. MHE JOSIPDOLSKI POTOK V dosedanji fazi je bil izveden samo postopek pridobitve Vodnega dovoljenja. Za MHE je bilo s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje oz. Agencije Republike Slovenije za okolje, Vodno dovoljenje izdano meseca avgusta 2014. Trenutno je v pripravi projektna naloga za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije ter dokumentacija, potrebna za izvedbo postopkov odobritve investicije v skladu s Pravilnikom o vrednotenju in spremljanju investicij HSE. MHE ROGOZNICA Za MHE je pridobljeno Vodno dovoljenje, prav tako je bilo septembra 2014 izdano gradbeno dovoljenje. V letu 2015 smo sprejeli odločitev, da poskušamo z drugačno tehnično rešitvijo poceniti projekt. Izbrali smo tehnično rešitev, ki bo bistveno pocenila izvedbo projekta, prav tako bomo dosegli pozitivne finančne učinke s spremembo priključnega mesta MHE na lastno porabo jezu Markovci. Spremenjena izvedba pa bo najverjetneje imela za posledico spremembo PGD in gradbenega dovoljenja. Na osnovi izbrane tehnične rešitve bo izdelan tudi DIIP ter izveden postopek odobritve investicije v skladu s Pravilnikom o vrednotenju in spremljanju investicij HSE. MHE MEŽA & MISLINJA V celoti je izdelana dokumentacija, potrebna za odločanje in pridobitev Vodnih dovoljenj. Vodni dovoljenji za MHE Ravne in MHE Dobrije sta bili pridobljeni. V začetku leta 2015 je bila na MOP podana vloga za pridobitev Vodnega dovoljenja še za eno MHE na Mislinji. Konec leta 2015 je bila izdelana Idejna zasnova za MHE Otiški vrh. MHE DOBRIJE Za MHE je bilo aprila 2014 pridobljeno Delno vodno dovoljenje. Prav tako je bila v mesecu maju 2015 izdelana Idejna zasnova objekta. V zadnjem tromesečju so potekale aktivnosti iskanja projektnih pogojev za izdelavo PGD. Prav tako potekajo priprave na izdelavo DIIP.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 42 MHE RAVNE V letu 2012 je bila za MHE izdelana Idejna zasnova, februarja 2015 pa je bilo pridobljeno Vodno dovoljenje. V zadnjem tromesečju so potekale aktivnosti iskanja projektnih pogojev za izdelavo PGD. Prav tako potekajo priprave na izdelavo DIIP. MHE PESNICA Za MHE so bile leta 2011 izdelane Idejne rešitve (izdelal VGB). Oktobra 2013 je bilo pridobljeno Delno vodno dovoljenje. V trenutni fazi izvedbe se izdeluje PGD. Tekom izdelave PGD oz. pridobitve soglasij so se pri izdajalcu Naravovarstvenega soglasja pojavile dodatne zahteve po povišanju ekološko sprejemljivega pretoka. Proučili smo vpliv dodatnih zahtev na možno proizvodnjo MHE in na samo tehnično izvedbo projekta. Trenutno poteka optimizacija izvedbe projekta z namenom doseči tehnično in ekonomsko najugodnejšo izvedbo objekta. V nadaljnji fazi bo izdelan DIIP in izveden postopek odobritve investicije v skladu s Pravilnikom o vrednotenju in spremljanju investicij HSE. VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE PRENOVA PRETOČNIH POLJ 1. FAZA Načrtovanje prenove pretočnih polj sega v leto 2007, ko je podjetje IBE v sodelovanju s strokovnjaki DEM izdelalo idejno študijo za prenovo pretočnih polj na reki Dravi in na osnovi katere se je vodstvo DEM potem odločilo, da v naslednjih letih obnovi pretočna polja na najstarejših elektrarnah Dravograd, Vuzenica in Mariborski Otok. Dela na obnovi pretočnih polj so se pričela z rekonstrukcijo obratovalne zapornice pretočnega polja 2 na elektrarni Vuzenica v juniju 2009 in predajo obratovalne zapornice v obratovanje v maju 2011. V času od avgusta 2011 do maja 2013 je potekala obnova obratovalne zapornice na pretočnem polju 4 HE Vuzenica, v času od julija 2012 do avgusta 2014 pa obnova pretočnega polja 1 HE Dravograd. V mesecu marcu tega leta je v obratovanje predana obratovalna zapornica pretočnega polja 3 HE Vuzenica, ki se je obnovila po skupni pogodbi za obnovo obratovalnih zapornic pretočnih poljih 1 in 3 HE Vuzenica. Obnova zadnje obratovalne zapornice na HE Vuzenica na pretočnem polju se je pričela takoj po zaključku obnove na pretočnem polju 3 v mesecu marcu 2015 in je trenutno v fazi ponovne montaže obnovljene opreme. V začetku meseca junija tega leta je na portalu JN objavljen razpis za obnovo obratovalne zapornice pretočnega polja 2 HE Dravograd, ki pa je do konca tega leta zaradi nepopolnih ponudb vseh ponudnikov ponovljen že tretjič. OBNOVA PRETOČNEGA POLJA 3 HE VUZENICA Obnova pretočnega polja 3 se je pričela v mesecu septembru 2013 s podpisom pogodbe za obnovo strojnega dela obratovalnih zapornic pretočnih polj 1 in 3 HE Vuzenica s podjetjem Esotech iz Velenja in je zaključena v začetku meseca marca 2015 s predajo zapornice v normalno obratovanje. Zaradi pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene šele po demontaži opreme oz. v fazi zaključnih preizkusov je obnova pretočnega polja 3 trajala dlje (ca 4 mesece) kot je bilo načrtovano. Pridelana zamuda je upoštevana v aneksu k pogodbi za obnovo obratovalnih zapornic PP1 in 3 HE Vuzenica s podaljšanjem pogodbenega roka do 30.4.2016. OBNOVA PRETOČNEGA POLJA 1 HE VUZENICA Pripravljalna dela so se pričela takoj po zaključku obnove pretočnega polja 3, demontaža opreme pa dne 17.3.2015 z zapiranjem pretočnega polja s pomožno zapornico. Demontaža opreme je bila do konca aprila zaključena. V mesecih od maja do novembra so se na obeh zapornih tablah in vbetoniranih vodilih pretočnega polja izvajala obnovitvena dela, prav tako pa na opremi pogonskih mehanizmov v tovarniških prostorih podizvajalca SERPA d.o.o., Ravne na Koroškem. V mesecu decembru sta obnovljeni zaporni tabli vstavljeni nazaj v pretočno polje in obešeni na nove verige obnovljenih pogonskih mehanizmov. OBNOVA PRETOČNEGA POLJA 2 HE DRAVOGRAD Razpisna dokumentacija za obnovo obratovalne zapornice pretočnega polja 2 je bila dne 3.6.2015 objavljena na portalu za JN v republiškem in evropskem uradnem listu. Razpis je vseboval obnovo strojnega dela zapornice, obnovo PKZ, nabavo elektro opreme za krmiljenje in vodenje zapornice in manjša gradbena dela.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 43 Zaradi nepopolnih ponudb so bile vse ponudbe izločene, zato smo razpis v mesecu avgustu ponovili. Tudi tokrat smo morali vse ponudbe iz istega razloga izločiti in razpis v mesecu novembru ponoviti že tretjič. Trenutno smo v postopku izbire najugodnejšega ponudnika s pogajanji. ZAMENJAVA SISTEMA VODENJA HE FALA (vzbujalni sistemi in turb. regulatorji) Investicije v sisteme vodenja sodijo v področje vlaganja v zanesljivost proizvodnje. Na tem področju poteka od leta 2012 prenova sistema vodenja HE Fala. Že v letu 2009 smo ugotovili, da je vsa sekundarna oprema na HE Fala hudo zastarela, saj je bila ob začetku projekta v letu 2012 stara že 20 let. To je veljalo zlasti za ves sistem vodenja elektrarne, za vse električne zaščite (zlasti agregatov in stikališč), za turbinsko in napetostno regulacijo na agregatih, za napajalne sisteme 0,4kV, za motorne pogone idr. Med leti 2013 in 2015 smo izvajali prenove agregatov, skupnih sistemov, SN stikališč, pretočnih polj in sistema lokalnega in daljinskega vodenja HE. V letih 2016 in 2017 bomo zamenjali tudi vso sekundarno opremo zaščite in vodenja 110kV stikališča HE Fala. Prav temu so namenjena skoraj vsa sredstva planirana v letih 2016 in 2017. Razlog za nekoliko»pozno«izvedbo tega segmenta prenove je v partnerju ELES, saj smo šele po njegovi (in odobritvi) potrditvi lahko pristopili k izvedbi razpisov za opremo in izvajalce. Projekt je razdeljen v skupine (LOT-e) kjer se postopki izvajajo po fazah od razpisa, pridobivanja ponudb, izbire ponudnika, sklepanja pogodbe, izdelave podlog za projektno dokumentacijo, ter do dobave opreme in storitev v skladu s terminskim planom. Planirana sredstva za leto 2015 so bila praktično v celoti angažirana. V letu 2015 so se izvajale naslednje aktivnosti: izvedena je bila prenova (zadnjega) agregata 2, izveden je bil ITP (interni tehnični pregled) agregatov 2 in 3, prenovljena in preizkušena so bila vsa pretočna polja: 1, 2, 3 in 4, izveden je bil javni razpis za glavni razvod 0,4kV in podpisana pogodba, sklenjena je bila pogodba za nujno rezervo procesne opreme vodenja, sklenjena je bila pogodba za dobavo ITT (merilni transformatorji) za 110kV, izveden je bi razpis za izvajalca del v 110kV stikališču (montaža opreme), pridobili smo ponudnika za izvajalca SW za zaščito in vodenje v 110kV REKONSTRUKCIJE ŠIRITEV ODVODNEGA KANALA HE ZLATOLIČJE IZVAJANJE DEL LOT O Dela na širitvi kanala so se izvajala od julija leta 2007. Zaključek del in s tem ureditev okolja je bil predviden do konca meseca junija v letu 2013. Zaključena je izvedba dokončanja sanacije obeh mostov preko odvodnega kanala. Prav tako so zaključena vsa dela pri izdelavi kartodroma. Za oba objekta je bil izveden delni tehnični pregled in pridobljeno uporabno dovoljenje. Zaradi stečaja izvajalca Konstruktor VGR d.o.o., so bila dela prekinjena julija 2011. Havarija visokih vod novembra 2012 je pogojevala novelacijo projektne dokumentacije, na podlagi katere je na javnem razpisu izbran nov izvajalec RGP d.o.o. Velenje. Nadaljevanje del se je pričelo decembra 2014. Sedanji potek del zajema dela na dokončanju ureditve odvodnega kanala in dela ureditve kanala po poplavah iz leta 2012. Dela izvedena v letu 2015: dokončana servisna cesta za izvoz materiala, dostope do rekreacijskih površin in kmetijskih zemljišč, kontinuirano se izvajajo izkopi s pontona med poplavami pretransportiranega materiala, katerega ocenjena količina je 73.000,00 m 3 (odstranjeno je že cca 50.000,00 m 3 ), izveden je zasip preboja z izvedbo visokovodnega nasipa, izvedene so kamnite obloge obrežnega zavarovanja na preboju, izvajajo se izkopi širitve odvodnega kanala in urejanje brežin OBNOVA JEZU MARKOVCI Meseca junija 2015 je projektant HSE Invest predal projekt Idejnih rešitev ureditve mostu in novega kabelskega koridorja preko jezu. Izbrana je bila najugodnejša varianta izvedbe vozišča in gradbene rekonstrukcije jezu. Dne 17.9.2015 je Strokovna komisija za vrednotenje in spremljanje investicij HSE obravnavala Izvedbeni načrt projekta INP-006-15 in nanj podala soglasje. Projekt se nadaljuje z izdelavo investicijske dokumentacije in PGD.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 44 DROBNE INVESTICIJE Zaradi zagotovitve pogojev za nemoten proces proizvodnje, vzdrževanja in poslovanja je potrebno v podjetju izvajati tudi naložbe na področju drobnih investicij. V letu 2015 je bil v okviru drobnih investicij izveden nakup razne opreme za nemoteno obratovanje in delovanje. Prav tako so bila nabavljena razna orodja in naprave, stroji, vozila ter instrumenti. 2.8 INFORMATIKA V okviru celovitega informacijskega sistema DEM se zagotavlja delovanje sistemske infrastrukture in informacijskih storitev za potrebe poslovnih procesov in tehničnih podsistemov. Najemniki storitev informacijskega sistema so tudi družbe HSE, HSE Invest, Eldom in PRI. V družbi se zavedamo pomena IT za nemoteno poslovanje in njen razvoj, zato konstantno izvajamo aktivnosti za zagotavljanje nemotenega in učinkovitega delovanja storitev celovitega informacijskega sistema DEM. V letu 2015 smo za investicije informatike namenili skupno 140.191 EUR od tega: za uporabniško strojno opremo in sistemsko strojno opremo (hardware) 135.367 EUR ter računalniške programe (software) 4.824 EUR. Na področju vzdrževanja programske in strojne opreme smo realizirali stroške storitev vzdrževanja v višini 217.281 EUR ter stroške materiala za vzdrževanje v višini 4.408 EUR. Realizirani so bili tudi stroški enoletnih licenčnin v višini 53.997 EUR. 2.9 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA POSLOVANJE V LETU 2015 Družba DEM je v letu 2015 poslovala v skladu s Poslovnim načrtom za leto 2015, ki je bil sprejet s sklepom edinega družbenika na skupščini dne 4. februarja 2015. Družba je v letu 2015 realizirala čiste prihodke od prodaje v znesku 64.733.271 EUR, kar je 10,41 % manj v primerjavi z realiziranimi v enakem obdobju lani, zaradi nižje realiziranih prihodkov od prodaje električne energije. Dosežen poslovni izid iz poslovanja v letu 2015 v znesku 8.699.339 EUR, je za 0,69 % nižji od realiziranega v preteklem letu. Čisti dobiček v višini 8.671.945 EUR je za 1,74 % višji v primerjavi z letom 2014. Na višji poslovni izid so predvsem vplivali višji drugi poslovni prihodki ter nižji drugi stroški in nižji stroški materiala in storitev. Sredstva družbe na dan 31.12.2015 v znesku 523.229.721 EUR so za 1,01 % ali 5.336.262 EUR nižja v primerjavi s stanjem konec leta 2014. Kapital družbe je na dan 31.12.2015 znašal 510.769.294 EUR, kar je za 0,01 % ali 43.462 EUR več glede na stanje konec leta 2014. Po izredni proizvodnji v letu 2014 je bila proizvodnja v letu 2015 manjša in blizu tiste, ki je določena z bilančnimi pretoki. Agregati DEM so skupaj proizvedli in oddali v omrežje 2.544,4 GWh ali 90,27 % načrtovane proizvodnje.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 45 V letu 2015 je družba dosegla pozitiven denarni tok iz poslovanja, iz naložbenja in financiranja pa je bil dosežen negativni denarni tok. Denarna sredstva na dan 31.12.2015 so v primerjavi s stanjem konec leta 2014 nižja za 29.117.520 EUR. Struktura izkaza finančnega položaja na dan 31.12.2015: Iz strukture izkaza finančnega položaja družbe je razvidno, da na presečni dan 31.12.2015 družba z dolgoročnimi viri financira dolgoročna sredstva. KAPITALSKA USTREZNOST Kapitalsko ustreznost lahko enačimo z investicijsko sposobnostjo družbe. Družba je kapitalsko ustrezna, saj razpolaga z dovolj visokimi dolgoročnimi viri financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja ter z ustrezno politiko obvladuje tveganja, ki jim je pri poslovanju izpostavljena. v EUR STANJE ZADOLŽENOSTI Stanje zadolženosti je pomemben pokazatelj poslovno-finančnega položaja družbe. Razmerje med kapitalom in dolgovi na dan 31.12.2015 in 31.12.2014:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 46 Delež dolgov (upoštevane so postavke dolgoročne in kratkoročne poslovne obveznosti iz izkaza finančnega položaja) v financiranju družbe po stanju na dan 31.12.2015 znaša 1,31 %, po stanju na dan 31.12.2014 pa 1,33 %. KAZALNIKI DRUŽBE v EUR Konec leta 2015 predstavlja kapital družbe 97,62 % vsega kapitala in obveznosti. Družba se je torej skoraj v celoti financirala s svojimi lastnimi viri, kar pomeni veliko varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. V primerjavi s koncem leta 2014 se je stopnja lastniškosti financiranja nekoliko zvišala. v EUR Vrednost kazalnika je nekoliko višja kot stopnja lastniškosti financiranja, torej je družba svoja sredstva v višini 98,51 % financirala z dolgoročnimi viri, 1,49 % pa s kratkoročnimi viri. Glede na stanje konec leta 2014 je stopnja dolgoročnosti financiranja nekoliko višja. v EUR Družba ima v celotnih sredstvih 74,13 % delež nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev. V primerjavi s koncem predhodnega leta je vrednost kazalnika nižja, zaradi nižje vrednosti celotnih sredstev.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 47 v EUR Vsa dolgoročna sredstva predstavljajo 89,75 % celotnih sredstev družbe. Vrednost kazalnika se je glede na konec leta 2014 znižala, zaradi nižje vrednosti celotnih sredstev. v EUR Družba je v letu 2015 z lastnimi viri financirala vsa svoja stalna sredstva po neodpisani vrednosti. V primerjavi s predhodnim letom je vrednost kazalnika nekoliko višja. v EUR Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti izkazuje razmerje med likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi dolgovi. Družba je v opazovanem obdobju z likvidnimi sredstvi pokrivala vse svoje kratkoročne obveznosti. Koeficient je v primerjavi z letom 2014 precej višji. v EUR Koeficient pokritja kratkoročnih obveznosti z likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi poslovnimi terjatvami družbe je konec leta 2015 znašal 6,82.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 48 Družba je v opazovanem obdobju v celoti pokrivala svoje kratkoročne obveznosti z dobroimetjem pri bankah (denarnimi sredstvi) in kratkoročnimi poslovnimi terjatvami. Vrednost kazalnika je glede na konec leta 2014 precej višja. v EUR Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti je konec leta 2015 znašal 6,85, kar pomeni, da je družba s svojimi kratkoročnimi sredstvi v celoti pokrivala svoje kratkoročne obveznosti. Vrednost koeficienta je v primerjavi s stanjem konec leta 2014 precej višja, zaradi nižjih kratkoročnih obveznosti. v EUR V letu 2015 je družba ustvarila 15 % več poslovnih prihodkov, kot so znašali poslovni odhodki. Vrednost koeficienta je v primerjavi z letom 2014 nekoliko višja. v EUR Družba je v letu 2015 ustvarila 1,7 EUR čistega dobička na 100 EUR vloženega kapitala. Vrednost koeficienta je v primerjavi z letom 2014 višja, zaradi nižjega povprečnega kapitala 2015. v EUR Donosnost sredstev leta 2015 v višini 1,6 % je bila v primerjavi s preteklim letom višja, zaradi nižjih povprečnih sredstev 2015. v EUR Dodana vrednost leta 2015 je v primerjavi s preteklim letom zvišala za 8,17 %, zaradi nižjih drugih poslovnih odhodkov. Nižja realizacija drugih poslovnih odhodkov predvsem temelji na zmanjšanih koncesijskih dajatvah in vodnih povračilih, kar pa je posledica slabe hidrologije in slabe tržne cene za MWh električne energije.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 49 v EUR Dodana vrednost na zaposlenega leta 2015 je v primerjavi s preteklim letom višja za 12,56 %, zaradi zmanjšanja zaposlenih in nižjih drugih poslovnih odhodkov. 2.10 UPRAVLJANJE S TVEGANJI Tveganje je možnost pojavitve negativnega ali negotovost nastanka pozitivnega dogodka, ki bo neugodno vplival na doseganje opredeljenih ciljev. Osnovni namen delovanja in poslovanja družbe DEM je doseganje strateških in operativnih ciljev na podlagi učinkovitega, uspešnega ter s predpisi usklajenega delovanja. Pri tem družba vedno posluje v tveganih razmerah oz. se pri svojem poslovanju srečuje s tveganji zunanjega in notranjega izvora, ki jih mora prepoznati in oceniti ter jih ustrezno obvladovati, kar imenujemo postopek upravljanja s tveganji. V družbi DEM se zavedamo izpostavljenosti različnim vrstam tveganj, ki imajo vpliv na poslovanje podjetja, uresničevanje našega poslanstva in doseganje zastavljenih strateških ciljev, zato konstantno preučujemo obstoječa ter morebitna novo nastala tveganja. Postopek upravljanja s tveganji v družbi tako izvajamo v okviru petih delovnih korakov kot sledi: Prvi korak: Opredelitev poslovnih ciljev, ki so izpostavljeni tveganjem Drugi korak: Ugotovitev tveganj, ki lahko vplivajo na doseganje ciljev Tretji korak: Ocenitev verjetnosti in vpliva oz. posledic, ki jih lahko povzroči uresničitev tveganj Četrti korak: Sprejem odločitev o odzivanju na tveganja Peti korak: Določitev ukrepov za obvladovanje (pomembnejših) tveganj. Ker se v družbi zavedamo tudi nujnosti pravočasnega in vnaprejšnjega prepoznavanja vseh vrst tveganj na vseh nivojih, vseh pet zgoraj navedenih korakov izvajamo na nivoju posamezne organizacijske enote (področij, sektorjev in služb), projektov ter na nivoju družbe kot celote. Za izvedbo vseh potrebnih korakov so zadolžene osebe, odgovorne za posamezno aktivnost oziroma organizacijsko enoto, vodja projekta za svoj projekt ter direktor (ali pomočnik direktorja) za družbo kot celoto. Cilj izvedbe vseh korakov postopka upravljanja s tveganji je izdelava registrov tveganj po aktivnostih oz. organizacijskih enotah, projektih in za družbo kot celoto. Predpogoj za učinkovito upravljanje s tveganji je postavitev ciljev, ki so v družbi definirani tako na ravni družbe, kakor tudi na ravni posameznih aktivnosti, dejavnosti, organizacijskih enot, projektov, oziroma nižjih organizacijskih enot ter na vseh ravneh poslovanja medsebojno povezani. Cilji na nivoju družbe, kot tudi cilji na ravni posameznih aktivnosti, organizacijskih enot, dejavnosti, projektov, investicij, so v osnovi povzeti po strateškem ter letnem poslovnem načrtu družbe. Vsaka organizacijska enota ima razen tega še t.i. splošne cilje (spoštovanje predpisov, transparentno poslovanje, izboljševanje gospodarnosti in učinkovitosti, spoštovanje etičnih načel,..) ter dodatne specifične cilje. Kriteriji za merjenje uspešnosti doseganja zastavljenih ciljev so med drugim določeni s pomočjo kazalnikov uspešnosti posamezne organizacijske enote, oziroma delovne aktivnosti, ki se spremljajo v okviru Metodologije o kazalnikih kakovosti. Ker tveganja prepoznavamo na nivoju družbe, ter na nivoju posameznih aktivnosti, organizacijskih enot, projektov in investicij je nabor tveganj precej obsežen. V osnovi pa lahko tveganja, ki jih v družbi prepoznavamo razdelimo v štiri skupine, pri čemer moramo pri vseh skupinah upoštevati tako notranje, kakor tudi zunanje dejavnike tveganj: Strateška tveganja, ki jim je družba izpostavljena v svoji viziji, poslanstvu, vrednotah, strateških ciljih in načrtih:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 50 Zunanji dejavniki tveganja (tveganje konkurenčnosti, ekonomskih sprememb, spremembe zahtev trga, prevzemi, združitve, makroekonomska gibanja, neugodna demografska gibanja, spremembe zakonodaje, tehnološka tveganja, tveganja katastrofe, politična tveganja, pravna tveganja, ); Notranji dejavniki tveganja (tveganje v R&R, tveganje informacijskih sistemov, spremembe v vodstvenem kadru, tveganja notranjega kapitala premoženja v ljudeh). V okviru te skupine tveganj največje tveganje predstavlja hidrologija reke Drave, ki lahko, glede na dolgoletno povprečje, povzroči nihanje proizvodnje v višini + ali 10 %. Posledica je nedoseganje načrtovane proizvodnje in s tem zmanjšanje dobička. Pomembno tveganje predstavlja tudi nevarnost nastanka škode na premoženju, ki jo zmanjšujemo s politiko zavarovanja premoženja. Zavarovanje premoženja vključuje: požarno, vlomno in strojelomno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje računalnikov in drugo. Veliko tveganje v tej skupini predstavlja tudi dejstvo, da imamo samo enega odjemalca, ki je hkrati naš lastnik in se tako porazdeli tudi tveganje celotne skupine HSE na nas. Operativna tveganja, ki nastopajo v samem procesu izvajanja poslovne dejavnosti: Zunanji dejavniki tveganja (tveganje vodstvenih kompetenc, tveganje kulture in etike, tveganje zakonitosti oziroma skladnosti s predpisi in zakonodajo); Notranji dejavniki tveganja (tveganje informacijskega sistema ter tveganje računovodskih kontrol, tveganja zaposlovanja, tveganja dobavnih verig). Med operativnimi tveganji najpomembnejše tveganje predstavlja kvaliteta vzdrževanja osnovnih sredstev družbe in s tem povezani izpadi in remonti. Do sedaj nam je uspevalo zagotavljati zadostna sredstva za takšen nivo vzdrževanja, ki zagotavlja varno in nemoteno obratovanje. Hkrati dolgoročno načrtujemo potrebne aktivnosti na področju vzdrževanja s ciljem pravočasnega odpravljanja največjih tveganj. Finančna tveganja, ki se pojavijo kot posledica neugodnih gibanj različnih kategorij finančnega trga: Zunanji dejavniki tveganja (spremembe obrestne mere, devizni tečaji, cene surovin, vrednostnih papirjev, finančnih instrumentov, torej valutna in kreditna tveganja); Notranji dejavniki tveganja (tveganje udenarljivosti, torej likvidnostno tveganje ter tveganje denarnih tokov). Finančna tveganja se nanašajo na sposobnost ustvarjanja finančnih prihodkov in obvladovanja finančnih odhodkov, zmožnost poravnavanja finančnih obveznosti ter zagotavljanje plačilne sposobnosti. Obvladovanje finančnih tveganj je poleg zakonsko predpisane aktivnosti v trenutnih tržnih razmerah usodnega pomena za obstoj podjetja. V nadaljevanju navajamo nekatera najpomembnejša finančna tveganja: Kreditno tveganje predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe. Kreditno tveganje v DEM minimiziramo tako, da: več kot 90 odstotkov prihodkov ustvarimo z enim zanesljivim kupcem (sklenjena letna pogodba o prodaji električne energije, ki vsebuje elemente zavarovanja terjatev). Likvidnostno tveganje je tveganje zmanjšanja likvidnosti in spremembe cen vrednostnih papirjev. Ker je vrednost naložb v vrednostne papirje minimalna, zaznavamo le tveganje zmanjšanja likvidnosti, ki ga ocenjujemo kot nizko, kajti plačila največjega kupca so predvidljiva in stabilna. Obveznosti do dobaviteljev in iz financiranja so znane vnaprej. Likvidnostna tveganja dobro obvladujemo, ker: dnevno, tedensko in mesečno spremljamo denarne tokove; viške likvidnih sredstev deponiramo pri priznanih bankah po načelu razpršitve tveganja in največjega donosa; oblikujemo potrebno likvidnostno rezervo. Obrestno tveganje v DEM ocenjujemo kot nizko, zato v letu 2015 nismo imeli izdelane aktivne politike obvladovanja tovrstnih tveganj.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 51 Inflacijsko tveganje smo obvladovali s sklepanjem pogodb z dobavitelji po fiksnih cenah. Ostala tveganja Zmanjšanje obratovalne razpoložljivosti zaradi precejšnjega zmanjšanja razpoložljivih sredstev na področju vzdrževanja, se posledično pomembno povečujejo tveganja na področju obratovalne razpoložljivosti in zanesljivosti naprav. Zunanji dejavniki tveganja (tveganje naravnega okolja, tveganje pri dobaviteljih in pogodbena tveganja); Notranji dejavniki tveganja (tveganje blaga in storitev, tveganje premoženja, tveganje zaposlencev in tveganja dostopa do javnosti oz. izgube dobrega imena). Za učinkovito odzivanje na prepoznana tveganja je potrebno le-ta ovrednotiti (meriti, oceniti). Tveganja se ovrednotijo z verjetnostjo nastanka ter vplivom oziroma posledicami na opredeljene cilje. Namen ovrednotenja - analize tveganj, torej ugotavljanja vpliva, posledic in pomembnosti (kot produkta vpliva in posledic) posameznega tveganja je obvladovanje izpostavljenosti poslovanja tveganjem in omejevanje tveganj, na, za družbo sprejemljivo raven. Pri analizi tveganj in posledično pri vzpostavitvi registra tveganj, je potrebno ločeno analizirati tveganja, ki obstajajo znotraj poslovanja družbe, če ne sprejmemo nobenih ukrepov (tveganje pri delovanju) ter tveganja, ki jih družba sprejme po tem, ko so bili sprejeti vsi ukrepi (preostalo tveganje). Po izvedeni opredelitvi in oceni tveganj se vzpostavi t.i. register tveganj. Register tveganj je pomemben in učinkovit mehanizem za upravljanje s tveganji. Je orodje za sistematično upravljanje s tveganji in hkrati predstavlja dokazilo, da poslovodstvo ustrezno obvladuje poslovanje podjetja. Register tveganj je pripravljen v obliki tabele, ter vsebuje nabor vseh identificiranih tveganj pri poslovanju podjetja, ki lahko ogrozijo doseganje ciljev, pri čemer so tveganja razvrščena glede na njihovo pomembnost. Vsebuje ustrezne podlage za odločitev o odzivanju na identificirana tveganja ter posledično opredelitev ukrepov podjetja za obvladovanje pomembnejših tveganj (to so običajno notranje kontrole). V družbi smo k pripravi registra tveganj pristopili v treh fazah: prva, prioritetna faza, predstavlja izdelavo registra tveganj na področju projektov/pogodb; drugo fazo predstavlja izdelava registra tveganj po posameznih službah (v poslovno-splošnem sektorju, v tehničnem področju ter v štabnih službah); tretja zadnja faza pa je priprava registra tveganj družbe, ki vsebuje vsa prepoznana tveganja, ki smo jih v predhodnih dveh fazah ocenili kot srednje in pomembno tveganje. V družbi DEM je bil za še boljše in bolj transparentno spremljanje ter aktivno delovanje na področju upravljanja s tveganji meseca julija 2011 imenovan Odbor družbe DEM d.o.o. za upravljanje s tveganji (v nadaljevanju Odbor), katerega temeljna naloga je zagotavljanje vzpostavitve celovitega sistema za obvladovanje in upravljanje s tveganji v družbi. Odbor se je zavezal k pripravi registra tveganj družbe, zato se vsi registri tveganj služb, sektorjev, področja posredujejo strokovni službi Odbora, ki združi registre tveganj v enovit register tveganj družbe. Odbor je tako v mesecu decembru 2015 potrdil krovni register tveganj družbe ki vsebuje seznam vseh tveganj, ki jim je družba izpostavljena, rang tveganja in ukrepe za obvladovanje tveganj. V družbi ne zaznavamo večjih negotovosti glede uspešnosti poslovanja, razvoja in stanja premoženja, kajti: 99 odstotkov prihodkov od prodaje ustvarimo s prodajo električne energije kupcu HSE, s katerim imamo sklenjeno letno pogodbo o prodaji celotne proizvedene električne energije ter; naš proizvod je cenovno konkurenčen in visoko kakovosten, potrebe po električni energiji so iz leta v leto večje; s strokovno usposobljenimi kadri in dobro organizacijo poslovanja zagotavljamo učinkovitost poslovanja; certificirano in standardizirano poslovanje nas zavezuje k uvajanju stalnih izboljšav in celoviti kakovosti poslovanja; sodobna tehnološka oprema ter skrb za redna vzdrževanja, vlaganja v povečanja zmogljivosti obstoječih naprav in objektov ter številne nove možnosti proizvodnje povečujejo našo konkurenčno prednost; redno spremljamo in nadziramo stroške poslovanja.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 52 2.11 KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI Komuniciranje družbe DEM z deležniki in javnostmi v letu 2015 je potekalo v skladu s strategijo družbene odgovornosti, katere glavni cilji so povečevati: ugled; prepoznavnost in doseči razumevanje poslovnih in razvojnih odločitev družbe DEM. Veliko aktivnosti je bilo povezanih s trajnostnim razvojem, ki predstavlja osnovo tudi za komunikacijsko podporo prenovi obstoječih objektov, ter novim projektom (male HE, ČHE Kozjak, elektrarne na Muri ). V ta namen smo oblikovali ustrezen izbor oz. splet komunikacijskih orodij, med katerimi naj izpostavimo: sporočila za medije; priložnostne dogodke; ažuriranje vsebin internetne in intranetne strani, kar omogoča hitro, kakovostno in racionalno obveščanje interne ter zunanjih javnosti; sponzorsko in donatorsko strategijo kot obliko uresničevanja družbene odgovornosti predvsem na področju delovanja družbe DEM. Gre za finančno podporo kulturnim, športnim in drugim dejavnostim v okviru sponzorskih in donatorskih sredstev. Tudi v letu 2015 smo redno spremljali in analizirali medijske objave (press clipping). Na področju internega komuniciranja smo nadaljevali z izdajanjem internega časopisa Dravski val (izdali smo 2 številki). Prav tako smo poskrbeli za pripravo najpomembnejših informacij o dogajanju v družbi tudi za časopis skupine HSE Energija in revijo slovenskega elektrogospodarstva Naš stik. Zaradi prostorske razpršenosti zaposlenih družbe DEM so skupni dogodki zaposlenih DEM zelo pomembni. Junija smo organizirali tradicionalno srečanje zaposlenih - dan DEM in srečanje upokojencev. 2.12 RAZISKAVE IN RAZVOJ DEM so nosilec pomembnih razvojnih projektov Povečanje deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije je osnovna usmeritev energetskih politik v Evropski uniji in tudi v Sloveniji. DEM smo kot največji in najpomembnejši proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji še posebej zavezani k izvajanju in uresničevanju teh politik. Naše osnovno vodilo je: najti ustrezen kompromis med energetiko in okoljem. Ravno zato se trudimo ob snovanju in uresničevanju naših razvojnih projektov slediti tej osnovni smernici. Eden od temeljev za zagotovitev obstoja in razvoja sodobne družbe je zanesljiva oskrba z energijo, tudi električno, in sicer s čim manjšimi negativnimi vplivi na okolje. Kako to zagotoviti na področju oskrbe z električno energijo? Slovenija nima bogatih energetskih virov. Premoga je vedno manj, nahajališč plina in nafte nimamo, možnosti za alternativne energetske vire (sončna in vetrna energija) so skromne. Največjo domačo rezervo energetskih virov tako predstavlja hidroenergija. V Sloveniji je delež hidroenergije v celotni proizvodnji električne energije približno 1/3. Hkrati ugotavljamo, da je hidropotencial v Sloveniji izkoriščen manj kot 50-odstotno.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 53 In prav v večji izrabi hidroenergetskega potenciala vidimo v DEM največjo razvojno možnost, zato smo se razvojno angažirali predvsem na naslednjih področjih: pri obnovi starejših proizvodnih agregatov, katerim smo povečali moč in proizvodnjo; pri pripravi za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri; s finančnim in kadrovskim angažiranjem pri gradnji hidroelektrarn na reki Savi; pri pripravah na gradnjo črpalne hidroelektrarne Kozjak; pri gradnji malih hidroelektrarn na reki Dravi in njenih pritokih. Z realizacijo tega ambicioznega razvojnega načrta bi Sloveniji zagotovili pomembne količine zanesljive, varne in cenovno konkurenčne električne energije iz obnovljivih in ekološko najbolj čistih virov. Da bi ohranili mesto vodilnega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, svojo dejavnost pridobivanja električne energije iz energije vode širimo še na druga področja obnovljivih virov energije, kot so energija sonca, geotermalna in vetrna energija ter sočasna proizvodnja električne energije in toplote. 2.13 NAČRTI ZA PRIHODNOST V DEM se zavedamo, da je ključen pogoj za uspešen tržni nastop družbe konkurenčna cena električne energije ter varna, kvalitetna in zanesljiva dobava električne energije. V letu 2016 kakor tudi v prihodnjih letih bomo nadaljevali z izvajanjem nalog v skladu z zastavljenimi strateškimi cilji. Do leta 2018 bomo razvijali poslovanje na treh strateško pomembnih področjih in sicer: področje za zagotavljanje novih proizvodnih zmogljivosti, ki zajema razvojni področji: proizvodnje električne energije - glavni cilj družbe v obravnavanem dolgoročnem obdobju je varna, kvalitetna in zanesljiva proizvodnja električne energije. Poleg ohranitve in povečanja obstoječih proizvodnih kapacitet želimo svoje proizvodne zmogljivosti še povečati; vzdrževanja naprav in objektov - s kvalitetnim vzdrževanjem želimo dolgoročno zagotoviti, da bodo proizvodne naprave in objekti v svoji predvideni življenjski dobi sposobni opravljati svoje projektno predvidene funkcije. področje za zagotavljanje ekonomske učinkovitosti družbe, ki zajema razvojna področja človeških resursov in usposabljanj, organiziranosti družbe, obvladovanja sistemov kakovosti in ugleda družbe, organizacijo prodaje proizvodov in storitev, sodelovanja DEM v sistemu HSE ter ohranjanja tehnične kulturne dediščine. področje za zagotavljanje varnosti obratovanja in poslovanja, ki zajema razvojna področja varnosti obratovanja, obvladovanje zahtev okolja, varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. V letu 2016 pa v skladu s Poslovnim načrtom družbe za leto 2016 načrtujemo: čiste prihodke od prodaje v višini 65,08 mio EUR; čisti dobiček v višini 10,52 mio EUR; proizvodnjo električne energije v višini 2.825 GWh; investicije v višini 6,20 mio EUR; 255 zaposlenih konec obdobja. 2.14 POMEMBNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA Začetek leta 2016 so zaznamovali naslednji pomembni poslovni dogodki:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 54 Dne 10.2.2016 se je pri notarju podpisala kupoprodajna pogodba s podjetjem PITOBO d.o.o. o odkupu 50 % lastniškega dela družbe Eldom d.o.o.. Pitobo d.o.o. je bil izbran na osnovi javnega zbiranja ponudb kot najboljši ponudnik in je s plačilom celotne kupnine z dne 15.2.2016 postal lastnik celotnih 50 % družbe Eldom d.o.o., preostala lastnika v družbi pa sta še Elektro Maribor d.d. (25 %) in ELES d.o.o. (25 %).

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 55 03 P O R O Č I L O O D R U Ž B E N I O D G O V O R N O S T I ODGOVORNOST DO ZAPOSLENIH ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA ODGOVORNOST DO ŠIRŠE DRUŽBENE SKUPNOSTI

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 56 3.1 ODGOVORNOST DO ZAPOSLENIH Središče delovanja družbe DEM so zaposleni, ki pomembno prispevajo k uresničevanju ključnih strateških ciljev družbe. Skladno s strateškimi cilji družbe je v okviru upravljanja s človeškimi viri naš ključni cilj skrbeti za izobražene, kompetentne, zadovoljne in motivirane zaposlene. Zastavljen cilj uresničujemo tako, da sami skrbimo za usposabljanje in strokovni razvoj potrebnega strokovnega kadra, saj se zavedamo dejstva, da je eden izmed ključnih dejavnikov za dosego zastavljenih ciljev znanje zaposlenih. Z nudenjem različnih oblik izobraževanj in usposabljanj gojimo skrben odnos do zaposlenih ter skrbimo, da so zaposleni zadovoljni v svojem delovnem okolju. KADROVSKA POLITIKA Na dan 31.12.2015 je bilo v družbi 266 zaposlenih, vsi za nedoločen čas. V primerjavi s stanjem na dan 31.12.2014 se je število zaposlenih zmanjšalo za 10 delavcev oziroma za 3,62 %. Med letom 2015 je ena delavka umrla, devetim sodelavcem je delovno razmerje prenehalo. V letu 2015 je bilo 258 zaposlenih za polni delovni čas, 1 zaposlen za krajši delovni čas (6 ur) in 7 zaposlenih za polovični delovni čas. Konec leta je bilo v družbi zaposlenih 81,58 % moških in 18,42 % žensk, kar je primerljivo s preteklimi leti. Povprečna starost zaposlenih je bila na dan 31.12.2015 48 let in 1 mesec. Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31.12.2015:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 57 V primerjavi s preteklim letom so se stopnje izobrazbe nekoliko spremenile. Zmanjšalo se je število zaposlenih s 1, 3, 5, 7 in 8/1 stopnjo izobrazbe, povečalo pa se je število zaposlenih s 6/2 in 8/2 stopnjo izobrazbe. Gibanje števila zaposlenih po mesecih od januarja 2015 do decembra 2015: IZOBRAŽEVANJE V družbi DEM se zavedamo, da so zaposleni strateška prednost družbe in, da je uspešnost odvisna od zaposlenih, zato nenehno vlagamo v razvoj zaposlenih. Velika pozornost je tako bila tudi v letu 2015 namenjena izobraževanju in usposabljanju zaposlenih. Prioriteto so imela strokovna usposabljanja iz področja elektroenergetskih naprav, ki so zakonsko obvezna izobraževanja ter usposabljanja s področja sprememb zakonodaje in drugih aktualnih novosti. Posebna pozornost tako kot vsako leto je bila namenjena tudi izobraževanju iz varstva pri delu, s področja sprememb davčne zakonodaje, zahtevnih računalniških programov. ŠTUDIJ OB DELU Ob koncu leta 2015 imamo v družbi 10 študentov ob delu. V tem obdobju nimamo nobenega novega študenta ob delu. Od obstoječih študentov ob delu jih je v tem obdobju 5 zaključilo z izobraževanjem. Od tega je en zaposlen zaključil izobraževanje na doktorskem študiju, dva zaposlena sta zaključila visoko šolo, en zaposlen je zaključil višjo šolo in en zaposlen je zaključil izobraževanje na srednji šoli. ŠTIPENDIRANJE V začetku leta 2015 smo imeli 61 štipendijskih pogodb, od tega 16 v mirovanju. V celotnem letu nismo na novo sklenili nobene štipendijske pogodbe. Ob koncu leta pa smo imeli na dan 31.12.2015 24 štipendijskih pogodb, 13 jih je v mirovanju. Skupno smo zaključili 21 štipendijskih pogodb, od tega 2 za šolanje na podiplomskem študiju,10 za šolanje na visoki šoli in 9 za šolanje na srednji šoli. CERTIFIKAT DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE V družbi DEM se zavedamo, da uspešno poslovanje naše družbe ni le plod strokovnosti in dobrega dela, temveč v veliki meri tudi plod dobrih medsebojnih odnosov in zadovoljstva slehernega zaposlenega v družbi. Pomemben ključ do zadovoljstva zaposlenih je zagotovo uspešno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, zato smo tudi v naši družbi pristopili k pridobivanju certifikata Družini prijazno podjetje. V novembru leta 2011 smo pridobili osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. V obdobju treh let smo izvajali sprejete ukrepe: nekatere uspešno, nekatere malo manj uspešno. Ob koncu tri letnega obdobja smo izvedli anketo o zadovoljstvu zaposlenih z izvajanimi ukrepi. Na podlagi prejetih predlogov in izboljšav smo s privolitvijo vodstva družbe sprejeli nove ukrepe, s katerimi smo 5. marca 2015 pridobili polni certifikat Družini prijazno podjetje.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 58 3.2 ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA Perpetuum mobile življenja reke Hrumenje in navidezno mirovanje, naraščanje in upadanje vode je kot življenjski perpetuum mobile nenehno gibljiv princip obnavljanja energije. Tam, kjer voda hrumi, in tam, kjer se ustavlja, so viri življenja. Sožitje naravnega ritma in novih izzivov omogoča oboje. Zajezene vode na Dravi dopuščajo izrabo ujetih moči energetsko najpomembnejše in najbolj vodnate reke v Sloveniji, na novo ustvarjeni gnezditveni otoki za vodne ptice in urejene brežine reke in njenih jezer celotnemu območju vračajo naravno življenjsko pestrost. Pridobivanje električne energije, ki je nekoč vplivalo na spremembe življenja reke, danes vzpostavlja vodotok naravnega sožitja. Obnovljivi viri energije bodo s premišljenim ravnanjem ostali na voljo mnogim rodovom zanamcev Odgovorno do okolja: za kakovost življenja narave in ljudi Vse, kar deluje, deluje z vplivom na okolje. In okolje ima vpliv na delovanje. Tam, kjer človek v naravi išče energijo, se dogajajo posegi v krajino. Stebrne elektrarne, postavljene v rečno strugo, imajo manjši vpliv na okolje kot kanalske elektrarne. Pri kanalskih elektrarnah so posegi obsežnejši, a lahko s premišljenimi rešitvami krajino tudi varujejo in bogatijo. Industrijski razvoj in izkoriščanje reke Drave sta v preteklosti vplivala na onesnaženost vodotoka, v zadnjem desetletju pa se kakovost vode izboljšuje. Obratovanje hidroelektrarn z ustreznimi tehnološkimi rešitvami ne obremenjuje okolja, izgradnja pa lahko vpliva na podobo krajine, na spremembe vodnega režima reke in s tem na rečna življenjska okolja. Nekaterih vplivov ni mogoče povsem preprečiti, zato je še toliko pomembnejša skrb za odpravo njihovih posledic. Odgovorno ravnanje z okoljem se zato začne že pri načrtovanju tehnoloških rešitev, s preprečevanjem morebitnih neželenih vplivov in z nenehnim nadziranjem možnih posledic delovanja hidroelektrarn za okolje. Z namenom, da vplive delovanja elektroenergetske izrabe vodnega potenciala reke Drave sistematično spremljamo in zmanjšujemo njihove posledice, v družbi že več kot desetletje izvajamo aktivnosti varstva okolja v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. V skladu z zahtevami standarda redno prepoznavamo okoljske vidike in sprejemamo ukrepe in programe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. 3.3 ODGOVORNOST DO ŠIRŠE DRUŽBENE SKUPNOSTI OKOLJSKI PROJEKTI Nenehno kroženje snovi deluje s stalnimi urejanji, preusmerjanji, vrnitvami k prvotnosti. DEM za ohranjen značaj voda skrbijo s sanacijami jezer in brežin, z zagotavljanjem življenjskega prostora za rastlinstvo, živalstvo in ljudi, s premišljenimi okoljskimi projekti. Pri teh ni pomembna le njihova izvedba, temveč tudi način izvajanja načrtovanih del, ki morajo biti zasnovana tako, da ne povzročijo novih ekoloških obremenitev.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 59 FUNKCIONALNA PREDELAVA RIBJE STEZE NA HE MARIBORSKI OTOK V letu 2014 je bil izdelan projekt in razpis za izbiro izvajalca in izbran je izvajalec. Operativna dela smo pričeli izvajati v januarju 2015. DOGRADITEV IZTOČNEGA DELA IN IZGRADNJA DODATNEGA VTOČNEGA KANALA, KI BO ZAGOTAVLJAL NEPREKINJENI PRETOK VODE SANACIJA MOSTU PREKO DOVODNEGA KANALA (STARŠE PREPOLJE) Na dovodnih in odvodnih kanalih je potrebno obnoviti še 9 mostov. Ker letno lahko obnovimo dva mostova smo naročili izdelavo Poročila o preiskavah materialno tehničnega stanja mostov. Poročilo je izdelalo podjetje IRMA, Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije d.o.o. in na osnovi pregledanega stanja tudi določilo vrstni red sanacij. Tako je najprej predvidena sanacija mostov na lokalni cesti Trniče Starše v km 13+957 in most Prepolje Starše v km 15+042. Projekta sanacije izdeluje HSE Invest (PG 13-0302). SANACIJA LESENIH IN BETONSKIH BRVI ZA DOSTOP NA BREŽINO PTUJSKEGA JEZERA V letu 2015 je bila pripravljena dokumentacija za sanacijo brvi, na podlagi katere bi lahko izbrali najugodnejšega izvajalca. Postopek izbire izvajalca se je ustavil, ker občini Ptuj in Markovci še nista sprejeli plana ureditve Ptujskega jezera. Ko bo sprejet plan in določene aktivnosti posameznih deležnikov na PJ, bo možno pričeti z deli na sanaciji brvi. IZDELAVA PZI PROJEKTA ZA ČIŠČENJE SEDIMENTOV IZLIVNI ODSEK ERHATOV POTOK VAS II. Izvajalec je izbran z javnim razpisom konec leta 2014, projekt PZI je izdelan in predan. PZI ČIŠČENJA SEDIMENTOV V BAZENU HE OŽBALT V letu 2015 je bila izdelana PZI dokumentacija za izvedbo čiščenja sedimentov v bazenu HE Ožbalt, za območje od profila P210 do jezovne pregrade.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 60 PZI ČIŠČENJA SEDIMENTOV V BAZENU HE MARIBORSKI OTOK V letu 2015 je bila izdelana PZI dokumentacija za izvedbo čiščenja sedimentov v bazenu HE Mariborski otok, za območje izlivnega odseka Brestrniškega potoka in izlivnega odseka Blažovnice. ČIŠČENJE ZALIVA VAS 1 DRUGA FAZA Dela se niso izvajala zaradi zahtev vodstva, da dela izvede podjetje RGP znotraj skupine HSE. ČIŠČENJE IN SANACIJA ZALIVA VAS 2 1. FAZA ERHATOV POTOK V BAZENU HE VH Dela se niso izvajala zaradi zahtev vodstva družbe DEM, da dela izvede podjetje RGP znotraj skupine HSE. ČIŠČENJE SEDIMENTOV V BAZENU HE OŽBALT Dela se niso izvajala zaradi zahtev vodstva, da dela izvede podjetje RGP znotraj skupine HSE. ČIŠČENJE SEDIMENTOV BAZEN HE MO PRED ELEKTRARNO V letu 2014 smo izvedli I. fazo čiščenja mulja v bazenu HE Mariborski otok v vrednosti 550.557,80 EUR. Izvedena je bila ureditev levega brega med HE Mariborski otok in brodarskim društvom Sidro, denivelacija dna in ureditev otoka ter čiščenje mulja v Koblarjevem zalivu. V letu 2015 je predvideno nadaljevanje del na omenjenem odseku. Oktobra 2015 je bila sklenjena pogodba s podjetjem FIRA d.o.o. za izvedbo faze 1B. Do konca leta je bilo izvedenih cca 30 % pogodbeno dogovorjenih del v vrednosti 224.525,00 EUR brez DDV. Dela morajo biti končana do konca leta 2016. V obdobju od 15.3. do 15.8. se dela ne smejo izvajati v skladu z izdanim dovoljenjem za poseg v naravo. ČIŠČENJE SEDIMENTOV V PTUJSKEM JEZERU IN IZGRADNJA OTOKOV Dela se niso izvajala zaradi zahtev vodstva družbe DEM, da dela izvede podjetje RGP znotraj skupine HSE. SKRB ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Skrb za trajnostni razvoj je skrb za kakovost življenja sedanjih in prihodnjih generacij. Prav je, da smo blizu naravi, ki nam omogoča obstoj, in blizu ljudem, s katerimi sobivamo. Družbeno okolje, v katerem delujemo, želimo odgovorno in tvorno sooblikovati, zato je naša pozornost namenjena številnim projektom na celotnem območju delovanja družbe DEM. V skladu z ekonomskimi možnostmi podpiramo številne humanitarne, športne, kulturne, izobraževalne in druge projekte ter družbeno koristne aktivnosti lokalnega, regionalnega in nacionalnega značaja. Donacije družbe DEM v letu 2015:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 61 Sponzorstva družbe DEM v letu 2015: V letu 2015 smo v družbi DEM namenili 195.807 EUR sredstev za sponzorstva in 178.272 EUR za donacije. Kot je razvidno iz zgornjih dveh tabel smo v letu 2015 največji delež sponzorskih kot tudi donatorskih sredstev namenili športnim dejavnostim.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 62 04 R A Č U N O V O D S K O P O R O Č I L O REVIZORJEVO POROČILO IZJAVA DIREKTORJA UVODNA POJASNILA RAČUNOVODSKI IZKAZI IN RAZKRITJA K IZKAZOM

4.1 REVIZORJEVO POROČILO L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 63

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 64

4.2 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 65

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 66 4.3 UVODNA POJASNILA K PRIPRAVI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Na podlagi sklepa 2. skupščine lastnika družbe DEM z dne 22.4.2011 družba od 1.1.2011 pripravlja računovodske izkaze in pojasnila v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU. Revizijska družba KPMG Slovenija, d.o.o. je revidirala računovodske izkaze s pojasnili in pripravila poročilo neodvisnega revizorja, ki je vključeno na začetku poglavja.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 67 4.4 RAČUNOVODSKI IZKAZI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 68 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

IZKAZ DENARNIH TOKOV L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 69

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 70

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 71 4.5 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM POROČAJOČA DRUŽBA DEM je družba registrirana s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Obrežna ulica 170, Maribor. Poslovno leto družbe je enako koledarskemu letu. V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2015. Skupinske računovodske izkaze za skupino HSE sestavlja družba HSE. Skupinsko letno poročilo za skupino HSE je moč dobiti na sedežu družbe HSE. Glavna aktivnost družbe DEM je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah. PODLAGA ZA SESTAVO Pri pripravi računovodskih izkazov na dan 31.12.2015 je družba upoštevala: MSRP, ki vključujejo Mednarodne računovodske standarde (MRS), Pojasnila Stalnega odbora za pojasnjevanje (SOP), Mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) in Pojasnila Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela EU; Zakon o gospodarskih družbah; Energetski zakon; Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in njegove podzakonske akte; Pravilnik o računovodstvu družbe DEM ter Ostalo veljavno zakonodajo. Računovodski izkazi družbe so izdelani ob upoštevanju temeljnih računovodskih predpostavk: upoštevanje nastanka poslovnega dogodka in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Učinki poslov in drugih poslovnih dogodkov se pripoznajo takrat, ko nastanejo in ne takrat, ko so plačani, ter se evidentirajo in se o njih poroča za obdobja, na katera se nanašajo. Tako vsebujejo računovodski izkazi tudi informacije o obveznostih glede denarnih plačil v prihodnosti ter o sredstvih, ki bodo prinašala denarna sredstva v prihodnosti. Računovodski izkazi so pripravljeni tudi ob upoštevanju predpostavke, da družba ne bo bistveno skrčila obsega svojega poslovanja ali ga celo ukinila, torej da bo delovala še v dogledni prihodnosti. Upoštevane so tudi sledeče kakovostne značilnosti računovodskih izkazov: Pošteno predstavljanje in skladnost z MSRP: računovodski izkazi pošteno prikazujejo finančno stanje, finančno uspešnost in denarne tokove družbe. Doslednost predstavljanja: predstavljanje in razvrščanje postavk v računovodskih izkazih je enako iz obdobja v obdobje. V računovodskem poročilu za leto 2015 so nekatere postavke bolj podrobno razkrite v primerjavi z računovodskim poročilom za leto 2014, zato so prilagojeni tudi primerjalni podatki. Spremembe razkritij so sledeče:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 72 ločeno so prikazane kratkoročne terjatve do kupcev in kratkoročne obveznosti do dobaviteljev. Ostale poslovne terjatve in obveznosti so izkazane med drugimi kratkoročnimi sredstvi oz. obveznostmi (v računovodskem poročilu za leto 2014 so bile terjatve prikazane v okviru kratkoročnih poslovnih terjatev, obveznosti pa v okviru kratkoročnih poslovnih obveznosti); obveznosti družbe za neizkoriščene dopuste so prikazane med kratkoročnimi obveznostmi do zaposlencev v okviru drugih kratkoročnih obveznosti (v računovodskem poročilu za leto 2014 so bile izkazane med kratkoročno vnaprej vračunanimi stroški in odhodki); izkaz denarnih tokov je spremenjen v delu, ki se nanaša na poslovanje, in sicer se poslovni izid popravlja za učinke poslov, ki nimajo denarne narave, za odložene prihodke in odhodke ter postavke prihodkov in odhodkov, ki so povezani z denarnimi tokovi naložbenja in financiranja. V preteklih letih je družba ta del predstavljala tako, da je razkrila prihodke in odhodke ter spremembe vrednosti zalog, poslovnih terjatev in obveznosti v obdobju. Bistvenost in združevanje: vsaka bistvena skupina, sestavljena iz podobnih postavk, je v računovodskih izkazih predstavljena posebej. Postavke različne narave ali vloge so predstavljene posebej, razen če so nebistvene. Pobotanje: niti sredstva in obveznosti do virov sredstev, niti prihodki in odhodki niso pobotani, razen če standard ali pojasnilo pobotanje zahteva oziroma dovoljuje. Primerjalne informacije: razen če standard ali pojasnilo dovoljuje ali zahteva drugače, je pri vseh prikazanih zneskih v računovodskih izkazih razkrita primerjalna informacija iz preteklega obdobja. Primerjalne informacije so vključene v besedne in opisne informacije, če je to potrebno za razumevanje računovodskih izkazov obravnavanega obdobja. Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in se med pripravo letnih računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo na dan 31.12.2015, niso upoštevali: Dopolnilo k MSRP 11: Obračunavanje nakupa deležev v skupaj obvladovanem podjetju (velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1.1.2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Skladno z dopolnilom je potrebno nakupe poslovnih deležev v skupnem poslovanju, ki tvori družbo, obračunavati in obravnavati kot poslovne združitve. Obračunavanje v smislu poslovnih združitev se uporablja tudi v primeru nakupa dodatnih poslovnih deležev v skupnem poslovanju, kjer skupni lastnik obdrži skupno obvladovanje. Dodatno kupljeni poslovni deleži se izmerijo po pošteni vrednosti. Pred tem posedovanih poslovnih deležev v skupnem poslovanju ni potrebno ponovno izmeriti. Vpliv sprejetega dopolnila lahko ocenimo v letu njegove prve uporabe, saj je slednje odvisno od nakupa skupnih poslovanj, ki se izvede tekom poročevalnega obdobja. Družba dopolnila ne bo uporabila pred datumom, zato ni mogoče oceniti vpliv sprejetega dopolnila na njene računovodske izkaze. Dopolnilo k MRS 1 (velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1.1.2016. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Dopolnilo k MRS 1 zajema pet ozko usmerjenih izboljšav v zvezi z razkritjem zahtev, ki jih navaja standard. Navodila glede pomembnosti v okviru MRS 1 so spremenjena in pojasnjujejo: nepomembni podatki se lahko izločijo iz uporabnih informacij, pomembnost se uporablja za celotne računovodske izkaze, pomembnost se uporablja za vsako posamezno razkritje po MSRP-jih. Navodila glede vrstnega reda pojasnil (vključno računovodske usmeritve) so spremenjena: iz MRS se izvzame del besedila, ki se je tolmačil kot določanje vrstnega reda pojasnil k računovodskim izkazom,

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 73 družbe po lastni presoji v računovodskih izkazih umestijo razkritja v zvezi z računovodskimi usmeritvami. Družba predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na računovodske izkaze družbe. Dopolnilo k MRS 16 in MRS 38: Pojasnilo v zvezi s sprejemljivimi metodami amortizacije (velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1.1.2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme na osnovi prihodkov ni dovoljena. Dopolnilo izrecno določa, da se za nepremičnine, naprave in opreme ne uporabljajo na prihodkih temelječe amortizacijske metode. Nov omejevalni test za neopredmetena sredstva. Dopolnilo uvaja izpodbojno pravno domnevo, da je uporaba amortizacijskih metod, ki temeljijo na prihodkih, pri neopredmetenih sredstvih neustrezna. Domnevo lahko odpravimo zgolj takrat, ko so prihodki in uporaba gospodarskih koristi iz naslova neopredmetenih sredstev 'močno soodnosni' ali ko je neopredmeteno sredstvo izkazano kot merilo prihodkov. Družba predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo vplivalo na njene računovodske izkaze, saj družba ne uporablja amortizacijske metode, ki bi temeljila na prihodkih. Dopolnilo k MRS 16 Nepremičnine, naprave in oprema in MRS 41 Kmetijstvo (velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Določilo obravnava rodne rastline v okviru MRS 16 Nepremičnine, naprave in oprema, in ne MRS 41 Kmetijstvo in tako izraža, da je z njimi povezana dejavnost podobna proizvodni dejavnosti. Družba predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo vplivalo na njene računovodske izkaze, saj družba nima rodnih rastlin. Dopolnilo k MRS 19 - Programi z določenimi zaslužki (velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1.2.2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Dopolnilo se nanaša zgolj na programe z določenimi zaslužki, ki vključujejo prispevke zaposlenih ali tretjih oseb, ki izpolnjujejo nekatera merila oz. ki so: določeni s formalnimi določbami programa, povezani s storitvijo, neodvisni od obdobja službovanja. Ko so izpolnjena omenjena merila, lahko družba (ni pa obvezana) prispevke pripozna kot zmanjšanje stroška storitve v obdobju, ko je storitev bila opravljena. Družba predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj družba nima programov z določenimi zaslužki, ki bi vključevali prispevke zaposlenih ali tretjih oseb. Dopolnilo k MRS 27 : Kapitalska metoda v ločenih računovodskih izkazih (velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1.1.2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Skladno z dopolnilom k MRS 27 lahko družbe v ločenih računovodskih izkazih pri obračunu naložb v odvisnih družbah, pridruženih podjetjih ter skupnih podvigih uporabijo kapitalsko metodo. Družba predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo vplivalo na njene računovodske izkaze, saj bo družba svoje naložbe v odvisnih družbah, pridruženih podjetjih in skupnih podvigih še naprej izkazovala po nabavni vrednosti.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 74 Letne izboljšave Decembra 2013 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) objavil sklop letnih izboljšav k MSRP-jem za obdobje 2010-2012, med drugim šest sprememb k šestim standardom, posledično pa tudi druga dopolnila k standardom in pojasnilom, ki se odražajo kot spremembe v smislu predstavitve, pripoznanja in merjenja. Letne izboljšave k MSRP-jem za dopolnila, sprejeta v obdobju 2010-2012, veljajo za letna obdobja po 1.2.2015, pri čemer je dovoljena tudi uporaba pred tem datumom. Letne izboljšave k MSRP-jem za obdobje 2012-2014 so bile izdane s strani IASB v septembru 2014 in uvajajo štiri dopolnila k štirim standardom, štiri standarde, ter pripadajoča dopolnila k drugim standardom in pojasnilom, ki se odražajo kot spremembe v smislu predstavitve, pripoznanja in merjenja. Letne izboljšave k MSRP-jem za sklop dopolnil, sprejetih v obdobju 2012-2014, veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo na dan 1.1.2016 ali kasneje, pri čemer je dovoljena tudi uporaba pred tem datumom. Izboljšave uvajajo deset dopolnil k desetim standardom, posledično pa tudi dopolnila k ostalim standardom in pojasnilom. Zadevna dopolnila veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo na dan 1.2.2015, 1.1.2016 ali kasneje, pri čemer je dovoljena tudi uporaba pred tem datumom. Družba predvideva, da določila ne bodo pomembno vplivala na njene računovodske izkaze. MSRP 3 Poslovne združitve Dopolnilo k MSRP 3 Poslovne združitve (skupaj s pripadajočimi dopolnili k ostalim standardom) pojasnjuje, da razvrstitev pogojnega nadomestila med obveznosti ali kapital, v primeru ko služi kot finančni instrument, določa MRS 32 in ne drugi standardi. Dopolnilo tudi pojasnjuje, da v primeru ko se pogojno nadomestilo razvrsti kot sredstvo ali obveznost, se to izmeri po pošteni vrednosti na dan poročanja. Družba predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo vplivalo na njene računovodske izkaze, saj družba takega primera nima. MRS 19 Zaslužki zaposlencev Dopolnilo k MRS 19 pojasnjuje, da mora diskontna stopnja, ki se uporablja pri izračunu zaslužkov zaposlencev, temeljiti na visoko kakovostnih podjetniških obveznicah ali državnih obveznicah, in sicer v isti valuti kot bo potrebno izplačati zaslužke. V aktuarskem izračunu za obračun obveznosti iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi diskontna stopnja že sedaj temelji na visoko kakovostnih podjetniških obveznicah, zato novo dopolnilo ne bo vplivalo na izkazovanje obveznosti iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi. PODLAGA ZA MERJENJE Računovodski izkazi družbe so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti bilančnih postavk. VALUTNA POROČANJA FUNKCIJSKA IN PREDSTAVITVENA VALUTA Računovodski izkazi v tem poročilu so predstavljeni v evrih (EUR) brez centov, ki je hkrati funkcijska in predstavitvena valuta družbe. Zaradi zaokroževanja vrednostnih podatkov lahko prihaja do nepomembnih odstopanj v seštevkih v preglednicah. PREVEDBA TUJIH VALUT Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti ob koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 75 Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, in sicer po neto načelu (razlika med pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami med prihodki oziroma razlika med negativnimi in pozitivnimi tečajnimi razlikami med odhodki. UPORABA OCEN IN PRESOJ Priprava računovodskih izkazov zahteva, da direktor oblikuje določene ocene in predpostavke, ki vplivajo na izkazane zneske sredstev in obveznosti, prihodkov in odhodkov ter razkritja pogojnih sredstev in obveznosti v poročevalnem obdobju. Ocene in predpostavke temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, ki se v danih okoliščinah štejejo za utemeljene, na podlagi katerih so izražene presoje o knjigovodski vrednosti sredstev in obveznosti. Ker so ocene in predpostavke podvržene subjektivni presoji in določeni stopnji negotovosti, se poznejši dejanski rezultati lahko razlikujejo od ocen. Ocene se redno preverjajo. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, v katerem so bile ocene spremenjene, če sprememba vpliva samo na to obdobje, ali v obdobju spremembe in v prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva na prihodnja obdobja. Ocene in predpostavke so prisotne pri najmanj naslednjih presojah: oceni dobe koristnosti amortizirljivih sredstev (poglavje 4.5 neopredmetena sredstva ter nepremičnine, naprave in oprema); preizkusu oslabitve sredstev (poglavje 4.6 razkritje 2); oceni udenarljive vrednosti terjatev (razkritje finančni instrumenti in tveganja kreditno tveganje stran 103); oceni rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi (poglavje 4.6 razkritje 13); oceni drugih rezervacij (poglavje 4.6 razkritje 14). PODRUŽNICE IN PREDSTAVNIŠTVA Družba nima podružnic. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE Računovodski izkazi družbe so izdelani na osnovi računovodskih usmeritev, prikazanih v nadaljevanju. Navedene računovodske usmeritve so uporabljene za obe predstavljeni leti, razen če ni drugače navedeno. Kadar je bilo potrebno, smo primerjalne informacije prilagodili, tako da so v skladu s predstavitvijo informacij v tekočem letu. NEOPREDMETENA SREDSTVA Neopredmetena sredstva sodijo med dolgoročna sredstva in omogočajo izvajanje dejavnosti družbe, pri tem pa fizično ne obstajajo. Med neopredmetenimi sredstvi družba izkazuje dolgoročne premoženjske pravice. Neopredmeteno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštejejo tudi uvozne ali nevračljive nakupne terjatve, po odštetju trgovskih in drugih popustov, ter vsi stroški, neposredno pripisljivi pripravljanju sredstva za nameravano uporabo. Stroški izposojanja, ki se pripišejo neposredno nakupu neopredmetenega sredstva v pripravi (to je do aktivacije sredstva), se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjene neopredmetenih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela neopredmetenega sredstva. Amortizacija se začne obračunavati od nabavne vrednosti, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 76 Preostala vrednost neopredmetenega sredstva je ocenjeni znesek, ki bi ga družba v sedanjosti dobila pri odtujitvi sredstva po zmanjšanju za ocenjene stroške odtujitve, če bi bilo sredstvo že toliko staro in v takšnem stanju, kot se pričakuje ob koncu njegove dobe koristnosti. Družba nima neopredmetenih sredstev, za katere bi ob nabavi evidentirala preostalo vrednost. Neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti se ne amortizirajo, temveč se slabijo. Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti skupin neopredmetenih sredstev se preverijo ob koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo. V primeru podaljšane dobe koristnosti se stroški obračunane amortizacije v poslovnem letu zmanjšajo, v primeru skrajšanja dobe koristnosti pa povečajo. Prilagoditev dobe koristnosti je potrebno preračunati tako, da se bo neopredmeteno sredstvo dokončno amortiziralo v novi predvideni dobi koristnosti. Sprememba dobe koristnosti se obravnava kot sprememba računovodske ocene ter vpliva le na obdobje, v katerem je bila računovodska ocena spremenjena, in na vsako naslednje obdobje v preostali dobi koristnosti. Ocenjene dobe koristnosti za posamezna neopredmetena sredstva so: Poznejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo prihodnje gospodarski koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se stroški nanašajo. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj, ko pride do njih. NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMA Nepremičnine, naprave in oprema so del dolgoročnih sredstev v lasti družbe, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti družbe. Nepremičnine, naprave in oprema vključujejo zemljišča, zgradbe, proizvajalno opremo, drugo opremo ter nepremičnine, naprave in opremo v pridobivanju. Nepremičnine, naprave in oprema so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev, razen zemljišč in drugih sredstev, ki se ne amortizirajo in ki se prikažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za vse oslabitve. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega sredstva. Deli naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna sredstva. Stroški izposojanja, ki se pripišejo neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi (to je do aktivacije sredstva), se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje nepremičnin, naprav in opreme se uporablja model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela sredstva in preostale vrednosti. Amortizacija se začne obračunavati od nabavne vrednosti, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Sredstva v gradnji oziroma izdelavi se ne amortizirajo. Ocenjene dobe koristnosti za posamezne nepremičnine, naprave in opremo so:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 77 Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti skupin sredstev se preverijo ob koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo. V primeru podaljšanja dobe koristnosti družba zmanjša, v primeru skrajšanja dobe koristnosti pa poveča že obračunane stroške amortizacije v obravnavanem poslovnem letu. Prilagoditev dobe koristnosti je potrebno preračunati tako, da se bo sredstvo dokončno amortiziralo v novi predvideni dobi koristnosti. Sprememba dobe koristnosti se obravnava kot sprememba računovodske ocene ter vpliva le na obdobje v katerem je bila računovodska ocena spremenjena in na vsako naslednje obdobje v preostali dobi koristnosti. Stroški zamenjave nekega dela sredstva se pripišejo knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v družbo, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški (npr. tekoče vzdrževanje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko pride do njih. Preostala vrednost sredstva je ocenjeni znesek, ki bi ga družba v tistem trenutku prejela za odtujitev sredstva, po zmanjšanju za pričakovane stroške odtujitve, če bi starost in stanje sredstva že nakazovala na konec njegove dobe koristnosti. Družba nima nepremičnin, naprav in opreme, za katere bi ob nabavi opredelila preostalo vrednost. Dobički in izgube, nastali pri odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme, se ugotavljajo kot razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in se izkažejo med drugimi poslovnimi prihodki oziroma odpisi vrednosti. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE Naložbe v odvisne družbe so tiste, v katerih ima družba prevladujoč vpliv in za to skupino družb matična družba skupine praviloma sestavlja tudi skupinske računovodske izkaze. V računovodskih izkazih so naložbe v odvisne družbe izkazane po nabavni vrednosti. Družba pripoznava prihodke iz finančne naložbe v obdobju, ko je sprejet sklep o izplačilu deležev v dobičku. Dodatni vložki v odvisne družbe povečujejo nabavno vrednost naložb. Morebitni znaki slabitve naložb v odvisne družbe se ugotavljajo na letni ravni. V primeru, da obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po tržni obrestni meri za podobna finančna sredstva in pripozna kot poslovni odhodek. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE V PRIDRUŽENE IN SKUPAJ OBVLADOVANE DRUŽBE Naložbe v pridružene so tiste, v katerih ima družba oz. skupina podjetij, v katero družba spada, pomemben vpliv, praviloma se njen delež v takih družbi giblje med 20-50 %. Naložbe v skupaj obvladovane družbe so tiste, v katerih družba skupaj z drugimi lastniki skupno obvladuje delovanje take družbe in sicer na podlagi pogodbeno dogovorjene delitve obvladovanja.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 78 Tako naložbe v pridružene kot v skupaj obvladovane družbe so v računovodskih izkazih družbe izkazane po nabavni vrednosti. FINANČNI INSTRUMENTI Finančni instrumenti vključujejo naslednje postavke: neizpeljana finančna sredstva; neizpeljane finančne obveznosti; NEIZPELJANA FINANČNA SREDSTVA Neizpeljana finančna sredstva vključujejo naložbe, terjatve in posojila ter denar in denarne ustreznike. Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali, ko se prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva. Posojila in terjatve Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Vključena so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja. V tem primeru so razvrščena med dolgoročna sredstva. Posojila in terjatve so v izkazu finančnega poslovanja izkazana med poslovnimi, finančnimi in drugimi terjatvami po odplačni vrednosti z upoštevanjem veljavne obrestne mere. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe z originalno dospelostjo treh mesecev ali manj. Izkazani so po nabavni vrednosti. Prekoračitve stanj na bančnih računih so vključene med kratkoročne finančne obveznosti. NEIZPELJANE FINANČNE OBVEZNOSTI Neizpeljane finančne obveznosti zajemajo poslovne in finančne obveznosti. Neizpeljane finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti. Del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapade v plačilo prej kot v letu dni po datumu izkaza finančnega položaja, je izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. SREDSTVA NAMENJENA ZA PRODAJO Sredstvo ali skupina sredstev, namenjenih za prodajo, so tista, za katera se utemeljeno predvideva, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo v naslednjih 12 mesecih, ne pa z nadaljnjo uporabo. Sredstvo ali skupina sredstev, namenjenih za prodajo, se izmeri po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša. OSLABITEV SREDSTEV FINANČNA SREDSTVA Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 79 Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; poslabšanje plačilne sposobnosti posojilojemalcev; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj; izginotje delujočega trga za tovrstni instrument. Oslabitev terjatev in danih posojil Družba oceni dokaze o oslabitvi terjatev posamično. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatve presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Kot sporne terjatve se štejejo tiste, ki izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev: na sodišču se je pričel sodni postopek izterjave; objavljen je sklep o začetku postopka prisilne poravnave, likvidacije ali stečaja. Za dokončne odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: pravnomočni sklepi prisilne poravnave, stečajnega postopka, sodne odločbe ali druge ustrezne listine. V primeru, da so bila opravljena vsa dejanja s skrbnostjo dobrega gospodarja, za dosego poplačila določene neporavnane terjatve in v primeru, da bi bilo zaradi višine zneska terjatve za družbo negospodarno, da se gre v postopek izterjave preko sodišča, se terjatev v celoti dokončno odpiše na podlagi sklepa direktorja. Družba oceni dokaze o oslabitvi za vsako posojilo posamično. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi prihodnjimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu. NEFINANČNA SREDSTVA Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in, ki so pretežno neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota). Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova/njena knjigovodska vrednost presega njegovo/njeno nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. KAPITAL Celotni kapital družbe je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če družba preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšuje ga izguba pri poslovanju in izplačila lastnikom, povečuje pa dobiček ustvarjen v obdobju. Osnovni kapital predstavlja denarni vložek lastnika.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 80 Splošni prevrednotovalni popravki kapitala so dne 31. decembra 2002 v skladu s tedaj veljavnimi Slovenskimi računovodskimi standardi vključevali revalorizacijo osnovnega kapitala pred letom 2002. Popravek zaradi prehoda na nove Slovenske računovodske standarde je bil prenesen v kapitalske rezerve. Zakonske in druge rezerve iz dobička so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička predhodnih let, predvsem za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub. Oblikovane so na podlagi sklepa ustreznega organa vodenja in nadzora. Med rezervo za pošteno vrednost so izkazani aktuarski dobički oz. izgube iz naslova obveznosti do zaposlenih za odpravnine ob upokojitvi. V zadržanem poslovnem izidu je izkazan še nerazporejen dobiček tekočega leta. REZERVACIJE ZA JUBILEJNE NAGRADE IN ODPRAVNINE Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poslovnega leta. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi aktuar, ki se izbere na nivoju skupine. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije. ZASLUŽKI ZAPOSLENIH Obveze kratkoročnih zaslužkov zaposlenih so merjene brez diskontiranja in so izkazane med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno. Obveznosti so izkazane v višini, za katero se pričakuje plačilo v obliki kratkoročnim prejemkov, če ima družba sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi preteklega opravljenega dela zaposlene osebe in je obveznost mogoče zanesljivo izmeriti. DRUGE REZERVACIJE Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Vrednost rezervacije mora biti enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki bodo po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze. Ker so rezervacije namenjene pokrivanju verjetnih, ne pa gotovih obveznosti, je znesek, pripoznan kot rezervacija, najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obveze, obstoječe na dan izkaza finančnega položaja. Pri doseganju najboljše ocene rezervacije se upoštevajo tveganja in negotovosti, ki neizogibno spremljajo dogodke in okoliščine. Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane. To pomeni, da se v poslovnem letu takšni stroški oziroma odhodki ne pojavijo več v poslovnem izidu. V primeru, da se predvidene obveznosti ne pojavijo, se znesek oblikovanih rezervacij odpravi in izkaže med drugimi poslovnimi prihodki. DRUGA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI Med drugimi sredstvi so izkazane dolgoročne in kratkoročne aktivne časovne razmejitve (odloženi stroški in nezaračunani prihodki). Odloženi stroški oziroma odhodki so zneski, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo poslovnega izida.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 81 Nezaračunani prihodki so prihodki, ki se upoštevajo v poslovnem izidu, čeprav še niso bili zaračunani. Med drugimi obveznostmi so izkazane kratkoročne pasivne časovne razmejitve (vnaprej vračunani stroški). Vnaprej vračunani stroški so zneski, ki se še niso pojavili, ampak se bodo v prihodnje in že trenutno vplivajo na poslovni izid. POGOJNE OBVEZNOSTI IN POGOJNA SREDSTVA Pogojna obveznost je: možna obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj potrdi samo pojavitev ali nepojavitev enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki jih družba ne obvladuje v celoti ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo. Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj potrdi le pojavitev ali nepojavitev enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki jih družba ne obvladuje v celoti. Družba pogojnih obveznosti in sredstev še ne pripozna v izkazu finančnega položaja. Med pogojnimi obveznostmi družba izkazuje dana poroštva. PRIHODKI Prihodki iz prodaje se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov in ko družba preneha odločati o prodanih proizvodih. Prodaja blaga se pripozna, ko družba stranki dostavi blago; stranka je blago sprejela, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena. V primeru, da ima družba več pozitivnih, kot negativnih tečajnih razlik iz poslovanja, te izkaže med čistimi prihodki od prodaje blaga. Prodaja storitev se pripozna v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve, glede na zaključek posla, ocenjenega na podlagi dejansko opravljene storitve kot sorazmernega dela celotnih storitev. Prihodki iz naslova obračunanih zamudnih obresti in z njimi povezane terjatve se ob nastanku pripoznajo, če je verjetno, da bodo gospodarske koristi povezane s poslom, pritekale v družbo. V nasprotnem primeru se obračuni zamudnih obresti evidentirajo kot pogojna sredstva in v poslovnih knjigah družbe pripoznajo ob plačilu. Evidentiranje zamudnih obresti se obravnava individualno. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so prihodki od črpanja odloženih prihodkov, dobički pri prodaji stalnih sredstev, odprave slabitev terjatev, prejete odškodnine in pogodbene kazni ter podobni prihodki. Finančni prihodki obsegajo prihodke iz deležev v naložbah, obresti danih posojil in depozitov ter prihodke od prodaje finančnih naložb. ODHODKI Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti zalog, proizvodov in nedokončane proizvodnje, oziroma ko je trgovsko blago prodano. Stroški, ki se ne morejo zadrževati v zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje so ob svojem nastanku že pripoznani kot poslovni odhodki.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 82 Stroški materiala so izvirni stroški kupljenega materiala, ki se neposredno porablja pri ustvarjanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala), pa tudi stroški materiala, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo podskupino spadajo stroški surovin, drugih materialov in kupljenih delov ter polproizvodov, katerih porabo je mogoče povezovati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. V drugo skupino spadajo stroški pomožnega materiala za vzdrževanje nepremičnin, naprav in opreme, drobnega inventarja, katerega doba koristnosti ne presega leta dni, pisarniškega materiala, strokovne literature in drugega. Stroški storitev so izvirni stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev), pa tudi stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo stroški predvsem storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, reklamnih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj in podobnih storitev. Med odpisi vrednosti so izkazani stroški amortizacije, ki so povezani z doslednim prenašanjem vrednosti amortizirljivih neopredmetenih sredstev ter nepremičnin, naprav in opreme v poslovni izid. Prav tako so med odpisi vrednosti izkazani odpisi in izgube pri prodaji neopredmetenih sredstev in nepremičnin, naprav in opreme. Stroški dela so izvirni stroški, ki se nanašajo na obračunane plače in ostala izplačila zaposlenim v bruto zneskih pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del bruto zneskov. Drugi poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi oblikovanjem rezervacij, dajatvami za varstvo okolja koncesninami, donacijami in drugimi dajatvami. Finančni odhodki obsegajo druge finančne odhodke (stroški obresti). OBDAVČITEV Davki vključujejo obveznosti za odmerjeni davek in odloženi davek. Odmerjeni davek je izkazan v izkazu poslovnega izida. Odloženi davek je izkazan v izkazu poslovnega izida in izkazu finančnega položaja. Obveznosti za odmerjeni davek temeljijo na obdavčljivem dobičku za poslovno leto. Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička, poročanega v poslovnem izidu, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne v drugih letih, in tudi postavke, ki niso nikoli obdavčljive ali odbitne. Obveznost družbe za odmerjeni davek se izračuna z uporabo davčnih stopenj, ki so veljavne na dan poročanja. Odloženi davek je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastajajo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), ki so bili veljavni na dan izkaza finančnega položaja in za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni, ko se odložena terjatev za davek realizira ali pa se odložena obveznost za davek poravna. Odložene terjatve za davek se pripoznajo, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na razpolago obdavčljiv dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Predstavlja višino obračunanega davka od dohodka pravnih oseb od odbitnih začasnih razlik. V letu 2015 je bila veljavna davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb 17 %, ki po trenutno veljavni davčni zakonodaji ostaja enaka tudi za naslednja leta. IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA Izkaz vseobsegajočega donosa zajema vse spremembe v kapitalu v tekočem obdobju, ki so nastale iz vseh transakcij in dogodkov, razen tistih, ki so posledica transakcij z lastnikom.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 83 IZKAZ DENARNIH TOKOV V izkazu denarnega toka prikazujemo spremembe stanja denarnih sredstev in denarnih ustreznikov za poslovno leto, za katero se sestavlja. Denarna sredstva družbe so denar na transakcijskih računih, depoziti na odpoklic in depoziti, vezani do treh mesecev. POROČANJE PO ODSEKIH Družba v letnem poročilu ne razkriva poslovanja po odsekih. Poročanje po odsekih morajo v letnih poročilih razkriti družbe, s katerih lastniškimi ali dolžniškimi vrednostnicami se javno trguje in družbe, ki šele izdajajo lastniške ali dolžniške vrednostnice na javnih trgih vrednostnic. DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI Finančni instrumenti so izkazani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Pri določanju poštene vrednosti finančnih instrumentov se upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti: prva raven zajema kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti; druga raven zajema vhodne podatke poleg kotiranih cen, vključenih v prvo raven, ki so neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. kot izpeljani iz cen) zaznavni za sredstvo ali obveznosti; tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih. Kotirane cene se uporabljajo kot osnova za določanje poštene vrednosti finančnih instrumentov. V kolikor finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oziroma se trg ocenjuje kot nedelujoč, se uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni za ocenitev poštene vrednosti finančnega instrumenta. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ Finančna tveganja, ki jim je izpostavljena družba so kreditno tveganje, likvidnostno tveganje ter obrestno in inflacijsko tveganje. Vse vrste tveganj so podrobneje opredeljene v poslovnem delu letnega poročila (poglavje 2.10 upravljanje s tveganji), pri pojasnilih k računovodskih izkazom pa so tveganja predstavljena v povezavi s postavkami v računovodskih izkazih (poglavje Finančni instrumenti in tveganja). 4.6 RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM RAZKRITJA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA NEOPREDMETENA SREDSTVA (1) Med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi so izkazana naslednja sredstva: služnostna pravica; programska računalniška oprema; licence in druga neopredmetena sredstva.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 84 Povečanje neopredmetenih sredstev v letu 2015 v višini 334.157 EUR se nanaša na povečanje dolgoročnih premoženjskih pravic ter na povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev v pridobivanju. Zmanjšanje vrednosti neopredmetenih osnovnih sredstev se nanaša na izločitev dotrajane in neuporabne programske opreme ter licenc v višini 1.062.330 EUR. NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMA (2) V letu 2015 so se povečale nepremičnine, naprave in oprema v višini 9.918.498 EUR.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 85 ZEMLJIŠČA Povečanje vrednosti zemljišč se nanaša na nakup zemljišča v višini 435 EUR. Zmanjšanje vrednosti zemljišč se nanaša na prodajo zemljišč in vknjižb lastninskih pravic zemljišč v višini 176.129 EUR. ZGRADBE IN OBJEKTI Družba razpolaga s sledečimi vrstami zgradb in objektov: zajezitve; kanali, nasipi in obrežna zavarovanja; proizvodni objekti HE; kablovodi; ostali gradbeni objekti; poslovne zgradbe; stanovanjski objekti; rekreacijski objekti; ostali gradbeni objekti. Povečanje vrednosti zgradb in objektov, kot del povečanja nepremičnin v pridobivanju v letu 2015 v višini 6.302.955 EUR, se nanaša na: obnovo strojne delavnice HE Dravograd v višini 69.477 EUR; sanacijo obrežnega zavarovanja HE Vuhred v višini 275.149 EUR; sanacijska dela v strojnično jezovni zgradbi HE Fala v višini 56.293 EUR; sanacijo ribje steze na HE Mariborski otok v višini 179.193 EUR; širitev odvodnega kanala in sanacijo odvodnega kanala HE Zlatoličje po poplavah v višini 2.870.156 EUR; sanacijo odvodnega kanala po poplavah HE Formin v višini 143.262 EUR; ohranjanje energetskega potenciala HE Vuhred, HE Ožbalt in HE Mariborski otok v višini 338.157 EUR; izgradnjo ČHE Kozjak v višini 93.247 EUR; izgradnjo HE na Muri v višini 1.365.779 EUR; druga gradbena dela. Zmanjšanje vrednosti zgradb se nanaša na prenos vodovodnega priključka na MOM v višini 107.481 EUR. NAPRAVE IN OPREMA Povečanje vrednosti naprav in opreme, kot del povečanja OS v pridobivanju v letu 2015 v višini 3.615.108 EUR, se nanaša na: obnovo pretočnega polja 1 in 3 HE Vuzenica v višini 1.127.682 EUR; zamenjavo turbinskih rešetk HE Vuzenica v višini 91.672 EUR; obnovo servomotorjev vodilnikov HE Vuzenica, HE Ožbalt v višini 64.596 EUR; prenovo mostnega žerjava HE Vuhred v višini 28.841 EUR; prenovo sistema vodenja HE Fala v višini 661.836 EUR; dograditev hladilnega sistema HE Zlatoličje v višini 39.653 EUR; zamenjavo vzbujalnega sistema in zaščitnih naprav HE Formin v višini 241.445 EUR;

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 86 nakup opreme za monitoring agregatov HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Mariborski otok in HE Formin v višini 458.382 EUR; prenovo agregata 2 MHE Melje v višini 212.106 EUR; nadgradnjo video nadzornega sistem v višini 45.854 EUR; nakup novih osebnih vozil v višini 29.112 EUR; druge naprave in opremo. Zmanjšanje vrednosti opreme v višini 1.218.761 EUR se nanaša predvsem na izločitev: naprav za vodenje agregata 2 HE Fala v višini 171.090 EUR; razvoda lastne porabe agregata 2 in zapornic HE Fala v višini 27.541 EUR; mostnega žerjava 5 t HE Vuhred v višini 33.383 EUR; video nadzornih naprav HE Dravograd in HE Vuzenica v višini 158.584 EUR; izločitev računalniške opreme centra vodenja v višini 311.589 EUR; izločitev naprav računalniškega omrežja v višini 252.093 EUR; izločitev ostale računalniške opreme v višini 74.088 EUR; prodajo osebnih vozil v višini 57.068 EUR; prodajo tovornega vozila v višini 77.673 EUR; izločitev ostalih dotrajanih osnovnih sredstev. Ostali prenosi nepremičnin, naprav in opreme v pridobivanju v letu 2015 v višini 138.064 EUR se nanašajo predvsem na prenos med stroške. OSNOVNA SREDSTVA, KI SE PRIDOBIVAJO V okviru opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji ali izdelavi, družba v poslovnem letu 2015 izkazuje končno stanje nepremičnin, naprav in opreme v pridobivanju: nepremičnine v gradnji ali izdelavi v višini 19.302.083 EUR; naprave in oprema v pridobivanju v višini 3.137.057 EUR. Knjigovodske vrednosti nepremičnin v gradnji ali izdelavi v višini 19.302.083 EUR se nanašajo na: obnovo strojne delavnice HE Dravograd v višini 69.477 EUR; ohranjanje energetskega potenciala pred HE Mariborski otok v višini 263.525 EUR; sanacijo mostov HE Zlatoličje, HE Formin in jez Markovci v višini 157.386 EUR; sanacijo ribje steze pri jezu Markovci v višini 95.680 EUR; izgradnjo ČHE Kozjak v višini 10.839.913 EUR; izgradnjo HE na Muri v višini 3.009.310 EUR; izgradnjo HE Hrastje Mota v višini 4.055.455 EUR; izgradnjo malih hidroelektrarn v višini 427.860 EUR; izkoriščanje geotermalne energije v višini 39.603 EUR; izgradnjo vetrne elektrarne Ojstrica v višini 114.757 EUR; ostale nepremičnine v gradnji. Ob pripravi računovodskih izkazov je družba presodila, da navkljub upočasnitvi investicij zaradi trenutnih neugodnih okoliščin z vidika pričakovane donosnosti investicijskih projektov (izgradnja ČHE Kozjak in HE na reki Muri) le-ti precej verjetno niso ogroženi (tudi zaradi zavez Slovenije glede povečanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov), razlogov za slabitev investicijskih projektov v teku na dan 31.12.2015 tako še ni. Zaključki, ki nakazujejo, da oslabitve na dan 31.12.2015 niso potrebne, so predstavljeni v nadaljevanju. Investicija v izgradnjo ČHE Kozjak je še vedno aktualna. V izdelavi je PVO ter strokovne podlage za PVO iz področja EMS, hrupa in vibracij, arheologije. Najpomembnejše soglasje predstavlja OVS, kot zaključek postopka CPVO oziroma nadaljevanja tega projekta. Naloge so prestavljene na naslednje leto. Navkljub upočasnitvi investicije zaradi trenutnih neugodnih okoliščin z vidika pričakovane donosnosti investicijskega projekta, se v obdobju 3-5 let pričakuje, da bodo ekonomske okoliščine takšne, da bo izgradnja ponovno postala ekonomsko upravičena. Projekt je po sklepu vodstva DEM v letu 2015 zaustavljen in prekinjene so vse sklenjene pogodbe, je pa fazno pripravljen, da se lahko požene dalje v primeru izboljšanja ekonomskih kazalnikov. Investicijski projekt izgradnje HE na reki Muri predvideva izgradnjo dveh ali treh HE. Glede na program»preveritev možnosti energetske izrabe reke Mure«so bile izdelane različne variante tehničnih rešitev ter obravnavan vpliv HE na trajnost območja iz vseh treh stebrov trajnosti.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 87 Zaključek je, da je na celotnem območju koncesije, koncepte HE kot večnamenskih objektov, potrebno podrediti občutljivosti okolja, varovanje okolja pa se pri načrtovanju in obratovanju upošteva v največji meri. Tako je priprava investicij v teku, in sicer smo se osredotočili na dve potencialni lokaciji Hrastje Mota in Ceršak. Tako so za Ceršak že izdelane tehnične rešitve, ki zajemajo izhodišča umeščanja objekta HE v 5 variantah ter preliminarna ocena presoje sprejemljivosti različnih variant v okolju za vsako državo posebej. Zaključki ocene kažejo, da so posamezne variante HE sprejemljive v okolju. Zato lahko pričnemo s postopkom priprave pobude na obeh straneh meje. Za HE Hrastje Mota pa so bile letu 2014 naročene pomembne strokovne podlage, s katerimi bodo določeni pogoji in omejitve za izvedbo HE Hrastje Mota ter izdelava IDR. V letu 2015 so zaključene strokovne podlage za Okoljsko poročilo. Projekt je po sklepu vodstva DEM ob zaključku te faze potrebno zaustavitvi, ter ga imeti v pripravljenosti, da se lahko požene dalje v primeru izboljšanja ekonomskih kazalnikov. Knjigovodske vrednosti naprav in opreme v pridobivanju v višini 3.137.057 EUR se nanašajo na: obnovo pretočnih polj HE Dravograd in HE Vuzenica v višini 1.187.018 EUR; zamenjavo turbinskih rešetk HE Vuzenica v višini 91.672 EUR; zamenjavo in dograditev hladilnih sistemov HE Vuzenica, HE Mariborski otok in HE Zlatoličje v višini 130.499 EUR; prenovo HE Fala v višini 200.695 EUR; prenovo agregata 2 MHE Melje v višini 178.225 EUR; zamenjavo vzbujalnega sistema in zaščitnih naprav HE Formin v višini 558.910 EUR; preveritev izrabe toplote generatorjev v višini 50.891 EUR; dobavo mikro plinskega turbinskega seta v višini 248.380 EUR; ostale naprave in opremo v pridobivanju. V okviru odpisov investicij v teku se je v višini 1.161.670 EUR izvedel odpis investicij v teku, za katere se je v družbi sprejela odločitev, da se iz različnih razlogov v prihodnosti več ne bodo nadaljevale, ker so neaktualne in/ali ekonomsko neupravičene. Odpis v višini 1.851.746 EUR pa se nanaša na odpravo v preteklih letih izvedenega neustreznega usredstvovanja stroškov komunikacijskih aktivnosti, povezanih z izvajanjem investicij v dodatne proizvodne zmogljivosti (ČHE Kozjak in HE na reki Muri), v okviru investicij v teku. Znaki slabitev so bili ugotovljeni za objekt Čolnarna, zato je bila opravljena slabitev v višini 329.285 EUR. Oslabitev je bila knjižena na dan 31.12.2015, na osnovi napravljene ocenitve. Namen ocenjevanja vrednosti je ocena poštene vrednosti obravnavanega objekta za potrebe računovodskega poročanja in preizkus oslabitev v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Za podlago vrednosti je upoštevana poštena vrednost. Ker je bila slabitev delana na dan 31.12.2015 ni prišlo do spremembe stroškov amortizacije v letu 2015. Letna amortizacija v 2016 bo 4.082 EUR in bo glede na leto 2015 manjša za 6.059 EUR. Če bi se sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti, bi le-ta na dan 31.12.2015 znašala 471.285 EUR. Na nepremičninah, napravah in opremi družba nima vpisanih hipotek, v finančnem najemu nima opreme. Na dan 31.12.2015 ima družba za 2.926.462 EUR pogodbenih obvez za pridobitev sredstev.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 88 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE (3) Naložbe v odvisne družbe v skupni višini 488.241 EUR predstavljajo: 100 % delež v Pomurskem razvojnem inštitutu Murska Sobota v višini 1.000 EUR; v skladu s 56. členom ZGD-1 se konsolidirano letno poročilo izdela za nadrejeno družbo in podrejene družbe, ki so organizirane kot kapitalske družbe. Pomurski razvojni inštitut Murska Sobota je ustanovljen kot zasebni zavod na podlagi Zakona o zavodih. Pomurski razvojni inštitut Murska Sobota se v konsolidacijo ne vključuje ker rezultati zavoda niso pomembni za pošten prikaz. 65 % delež v družbi MHE Lobnica d.o.o. v višini 407.241 EUR; 25 % delež v družbi HSE Invest d.o.o. v višini 80.000 EUR.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 89 OSTALE DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE IN POSOJILA (4) NALOŽBE V PRIDRUŽENE DRUŽBE Med naložbami v pridružene družbe v skupni višini 81.134.598 EUR je izkazan: 50 % delež v družbi Eldom d.o.o. v višini 106.712 EUR (dokapitalizacija v letu 2009 v višini 100.000 EUR). Podjetja Eldom ne uskupinjamo zaradi materialne nepomembnosti. 30,8 % delež v družbi HESS d.o.o. v višini 81.027.886 EUR.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 90 DRUGE DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE Druge dolgoročne finančne naložbe v višini 5.191 EUR so vložena sredstva v počitniški dom Krvavec (menjava strešne kritine). Družba ima dolgoročne finančne naložbe v počitniški dom Portorož, Krvavec in Rab po nabavni vrednosti 154.890 EUR, ki pa so v preteklosti bile oslabljene v višini 149.699 EUR. DRUGA DOLGOROČNA SREDSTVA (5) Med drugimi dolgoročnimi sredstvi je izkazan rezervni sklad SZ Smreka v višini 2.164 EUR, rezervni sklad Stanovanjskega podjetja Ravne v višini 820 EUR, rezervni sklad podjetja Staninvest v višini 4.100 EUR ter drugi dolgoročno odloženi stroški v višini 104.590 EUR, med katerimi največji del predstavljajo dolgoročne časovne razmejitve turbinskega olja. ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK (6) Med odloženimi terjatvami za davek družba izkazuje odložene terjatve za rezervacije za jubilejne nagrade v višini 47.232 EUR, za rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v višini 180.439 EUR, odložene terjatve za slabitev finančnih naložb v višini 25.449 EUR in odložene terjatve za slabitev terjatev v višini 28.599 EUR.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 91 SREDSTVA NAMENJENA ZA PRODAJO (7) Sredstva namenjena za prodajo, ki jih predstavljajo nepremičnine za prodajo, znašajo konec leta 2015 3.250 EUR. KRATKOROČNE FINANČNE TERJATVE IN POSOJILA (8) Družba konec leta 2015 izkazuje med kratkoročnimi finančnimi terjatvami in posojili: kratkoročne finančne terjatve in posojila družbam v skupini v višini 34.697.143 EUR ter kratkoročne finančne terjatve in posojila drugim v višini 951 EUR. Kratkoročne finančne terjatve in posojila družbam v skupini predstavlja dano kratkoročno posojilo družbi HSE v višini 30.000.000 EUR, druga posojila v skupini, ter terjatve za obresti iz naslova danih posojil. Dana posojila po družbah na dan 31.12.2015 so razvidna iz spodnje tabele: Med kratkoročnimi finančnimi terjatvami in posojili drugim so izkazana namensko združena sredstva za vzdrževanje stanovanj v višini 951 EUR.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 92 Na dan 31.12.2015 ni razlogov za slabitev kratkoročnih finančnih terjatev in posojil. KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE DO KUPCEV (9) Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini predstavljajo v glavnini terjatve do družbe HSE za prodano električno energijo in terjatve za storitve izvajanja določenih funkcij za družbe HSE, HSE Invest in MHE Lobnica. Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb predstavljajo terjatve do družbe Eldom v višini 5.526 EUR. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev sestavljajo terjatve do domačih kupcev v višini 320.772 EUR. Družba je imela ob koncu leta 2015 med odprtimi kratkoročnimi poslovnimi terjatvami 9.453.921 EUR nezapadlih ter 55.809 EUR zapadlih terjatev do 3 mesece. DRUGA KRATKOROČNA SREDSTVA (10) Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami do državnih in drugih inštitucij so izkazane terjatve za vstopni DDV, ter ostale terjatve v skupni višini 1.751.662 EUR. Družba med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami izkazuje tudi kratkoročno dane predujme v višini 5.361 EUR ter terjatve do drugih v višini 16.490 EUR. V okviru drugih kratkoročnih sredstev izkazuje družba tudi vnaprej plačane obveznosti iz naslova zavarovalnih premij v višini 2.645 EUR ter vnaprej plačane naročnine in druge obveznosti v višini 97.324 EUR.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 93 Družba konec leta 2015 nima terjatev do poslovodstva in članov nadzornega sveta. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI (11) Denar in denarne ustreznike predstavljajo: 20 EUR blagajniški maksimum pri poslovanju muzej Fala; denarna sredstva na računu pri NLB v višini 140.024 EUR; denarna sredstva HSE zakladni račun v višini 2.016.488 EUR; depoziti na odpoklic (BKS bank AG v višini 5.000.000 EUR). KAPITAL (12) Celotni kapital družbe sestavljajo vpoklicani kapital, rezerve iz dobička, rezerva za pošteno vrednost in zadržani poslovni izid. Vrednost kapitala je v primerjavi z letom 2014 ostala na isti ravni. Osnovni kapital družbe znaša 395.011.180 EUR in se v primerjavi z letom 2014 ni spremenil. Rezerve iz dobička znašajo 107.213.269 EUR od tega: zakonske rezerve 39.501.118 EUR in druge rezerve iz dobička 67.712.151 EUR. Družba med rezervo za pošteno vrednost v skupni vrednosti -125.208 EUR konec leta 2015 izkazuje aktuarsko izgubo pri odpravninah ob upokojitvi. Aktuarska izguba se je v letu 2015 povečala za 105.173 EUR ter zmanjšala za 1.892 EUR, kar ustreza sorazmernemu delu črpanja rezervacij za odpravnine.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 94 Zadržani poslovni izid, v višini 8.670.053 EUR, ki ga predstavlja čisti poslovni izid poslovnega leta, zmanjšan za poravnavo izgube v višini 1.892 EUR, katera predstavlja sorazmerni del črpanja rezervacij za odpravnine v letu 2015. Pomembni podatki v zvezi s stanjem in gibanjem sestavin kapitala so razvidni tudi iz Izkaza sprememb lastniškega kapitala. REZERVACIJE ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE (13) Konec leta 2015 družba med rezervacijami izkazuje: rezervacije za jubilejne nagrade v višini 555.677 EUR in rezervacije za odpravnine v višini 2.237.791 EUR. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna na dan 31.12.2015. Pri aktuarskem izračunu se je upoštevalo: število zaposlenih po stanju na dan 31.12.2015; podatki o zaposlenih (spol in datum rojstva, skupna in pokojninska delovna doba ter delovna doba v podjetju po stanju na dan 30.09.2015, znesek bruto in neto plače za september 2015 ); način izračuna odpravnin in jubilejnih nagrad v družbi; rast plač (ocenjena prihodnja dolgoročna rast plač v višini 0,5 % v letih 2016, 2017 in 2018 ter 2 % letno od leta 2019 dalje); fluktuacija zaposlenih glede na starostne razrede; nominalna dolgoročna obrestna mera 2,25 %.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 95 DRUGE REZERVACIJE (14) Konec leta 2015 družba med drugimi rezervacijami izkazuje rezervacije za obveznosti predaje nepremičnin na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG) v višini 1.871.505 EUR.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 96 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (15) Med drugimi dolgoročnimi obveznostmi so izkazani odstopljeni prispevki za invalide v višini 3.857 EUR. DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI (16) Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi družba izkazuje dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov (dolgoročna varščina) v višini 1.350 EUR. KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV (17) Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do družb v skupini družba izkazuje obveznosti do družb HSE, RGP, HSE Invest, HTZ in PRI MS v skupni višini 361.026 EUR. Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do pridruženih družb družba izkazuje obveznosti do inštituta Erico v višini 4.832 EUR. Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do dobaviteljev družba izkazuje obveznosti do:

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 97 domačih dobaviteljev v višini 2.816.425 EUR in tujih dobaviteljev v višini 144.394 EUR. Družba je imela ob koncu leta 2015 med odprtimi kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do dobaviteljev 3.303.029 EUR nezapadlih obveznosti ter 23.648 EUR zapadlih obveznosti do 3 mesece. DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (18) Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlencev vsebujejo obveznosti za čiste plače, čista nadomestila, davke in prispevke iz kosmatih plač, ter druge obveznosti iz naslova plač v skupni višini 1.145.170 EUR. Obveznosti do državnih in drugih inštitucij so obveznosti za plačilo DDV, koncesije ter davki in prispevki za plače v skupni višini 2.052.643 EUR. V okviru obveznosti do drugih družba izkazuje predvsem obveznosti za zavarovalne premije, obveznosti do podizvajalcev, administrativne prepovedi, ostale obveznosti do delavcev ter drugo v skupni višini 597.621 EUR. V okviru drugih kratkoročnih obveznosti izkazuje družba tudi kratkoročno vnaprej vračunane stroške koncesije v višini 2.039 EUR, pravne osebe v višini 487 EUR druge vnaprej vračunane stroške v višini 665.610 EUR. Družba nima kratkoročnih oziroma dolgoročnih dolgov do člana uprave. POGOJNA SREDSTVA (19) Med pogojnimi sredstvi družba izkazuje prejete bančne garancije za dobro izvedbo del in za odpravo napak v garancijski dobi v skupni višini 1.831.010 EUR. Družba je v letu 2015 družbi HSE dala poroštvo v višini 215 mio EUR za najem premostitvenega kredita. Ročnost poroštva je eno leto od podpisa pogodbe (29.12.2015), za zavarovanje je bilo predloženih 10 kom bianco menic.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 98 RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE (20) Družba je dosegla čiste prihodke od prodaje v višini 64.733.271 EUR, ki so v primerjavi s čistimi prihodki od prodaje predhodnega leta nižji za 10 %. Čiste prihodke od prodaje sestavljajo prihodki od prodaje na domačem trgu v višini 64.695.400 EUR in prihodki od prodaje na tujem trgu v višini 37.871 EUR. 98,59 % prihodkov od prodaje na domačem trgu predstavljajo prihodki od prodaje električne energije (63.782.896 EUR), ustvarjeni s prodajo električne energije družbi HSE v višini 63.319.165 EUR in družbi Borzen v višini 463.730 EUR. Prihodke od prodaje ostalih storitev v višini 905.321 EUR predstavljajo prihodki iz naslova storitev (poslovne storitve, storitve tehnične podpore, nadzor TK omrežja, ), najemnin, menze in drugi prihodki od prodaje. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (21) Druge poslovne prihodke predstavljajo dobički pri prodaji stalnih sredstev v višini 181.761 EUR, prihodki od odškodnin in pogodbenih kazni v višini 52.326 EUR, črpanje odloženih prihodkov v višini 59.903 EUR, prihodki od odprave rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v skupni višini 368.711 EUR ter drugi poslovni prihodki v višini 417.055 EUR med katerimi največji del predstavlja odprava preveč vračunanih stroškov božičnice za leto 2014.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 99 STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (22) Pretežni del stroškov materiala predstavljajo stroški energije, stroški nadomestnih delov in materiala za vzdrževanje, stroški pomožnega materiala, stroški pisarniškega materiala in strokovne literature ter ostali stroški materiala. Stroški storitev zajemajo storitve vzdrževanja, stroške sejmov, reklame in reprezentance, stroške intelektualnih in osebnih storitev, stroške zavarovanja in bančnih storitev, stroške transportnih storitev ter ostale stroške storitev. Stroški storitev zajemajo tudi stroške revizorja, ki v letu 2015 znašajo 16.920 EUR. Poleg revidiranja letnega poročila revizijski družbi KPMG Slovenija d.o.o. v letu 2015 ni bilo izplačanih drugih zneskov. STROŠKI DELA (23) Stroški dela so obračunani v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, Kolektivno pogodbo elektrogospodarstva Slovenije oz. individualnih pogodbah o zaposlitvi. Med stroški plač so izkazane plače in nadomestila zaposlencem, med drugimi stroški dela pa regres, rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, neobvezna osebna zavarovanja, prehrana in prevoz. Stroški socialnih zavarovanj vsebujejo prispevke delodajalca v višini 16,1 % in stroške dodatnega pokojninskega zavarovanja.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 100 ODPISI VREDNOSTI (24) Med odpisi vrednosti je izkazana amortizacija neopredmetenih sredstev v višini 555.004 EUR, amortizacija nepremičnin, naprav in opreme v višini 14.702.149 EUR, popravek vrednosti poslovnih terjatev v višini 17 EUR ter odhodki pri prodaji in odpisih nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev v višini 3.628.668 EUR, ki jih sestavlja izločitev investicij v teku, oslabitev nepremičnin ter izločitev nepremičnin in opreme.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 101 DRUGI POSLOVNI ODHODKI (25) Druge poslovne odhodke sestavljajo: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 3.252.709 EUR; koncesije v višini 10.284.650 EUR; izdatki za varstvo okolja (izdatki za vodna povračila in ekološko sanacijo) v višini 7.691.238 EUR; donacije v višini 178.272 EUR; drugi odhodki višini 310.669 EUR. Znižanje stroškov koncesij glede na preteklo leto je posledica manj ugodne hidrologije v letu 2015. FINANČNI PRIHODKI (26) Med finančnimi prihodki družba izkazuje finančne prihodke iz deležev v drugih družbah (izplačilo dobička MHE Lobnica), obresti iz danih posojil (posojila dana družbam HSE, RGP in TET) in depozitov (različne banke in HSE zakladni račun) ter druge finančne prihodke iz naslova provizij za dano poroštvo družbi HSE. FINANČNI ODHODKI (27) Med finančnimi odhodki družba izkazuje stroške obresti, izhajajoče iz aktuarskega izračuna odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad v višini 96.669 EUR. DAVKI (28) Družba je davčni zavezanec po Zakonu o davku na dodano vrednost in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb se davek za leto 2015 plačuje po stopnji 17 % od ugotovljene davčne osnove v davčnem obračunu družbe.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 102 Odmerjeni davek družbe za leto 2015 znaša 1.392.748 EUR. Družba je v letu 2015 na podlagi davčnega obračuna iz leta 2014 plačala 1.611.542 EUR akontacij davka od dohodkov (z upoštevanjem plačane akontacije v januarju 2016) in konec leta 2015 izkazuje terjatve za odmerjeni davek v višini 84.499 EUR. Med odloženimi davki družba izkazuje odložene terjatve za davek. Vrednostno je oblikovanje in črpanje prikazano v razkritju pri terjatvah za odloženi davek (pojasnilo 6). Efektivna davčna stopnja za leto 2015 znaša 14,33 %. ČISTI POSLOVNI IZID (29) Družba je leto 2015 zaključila s pozitivnim čistim poslovnim izidom v višini 8.671.945 EUR. RAZKRITJA K IZKAZU DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS (30) V izkazu drugega vseobsegajočega donosa družba med postavkami, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid izkazuje aktuarske izgube iz naslova obveznosti do zaposlenih za odpravnine ob upokojitvi. Ob upoštevanju zgoraj navedenega celotni vseobsegajoči donos konec leta 2015 znaša 8.566.772 EUR.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 103 RAZKRITJA K IZKAZU DENARNIH TOKOV Pri poslovanju smo ustvarili prebitek prejemkov pri poslovanju v višini 22.124.690 EUR. Denarni tokovi pri poslovanju so tako pozitivni. Denarni tokovi pri naložbenju so negativni, prebitek izdatkov pri naložbenju znaša 42.718.900 EUR. Denarni tokovi pri finančnih aktivnostih so prav tako negativni, prebitek izdatkov znaša 8.523.310 EUR. Družba na koncu opazovanega obdobja izkazuje denarni izid v višini -29.117.520 EUR. RAZKRITJA K IZKAZU SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA V izkazu sprememb lastniškega kapitala so predstavljene spremembe sestavin kapitala za poslovno leto. Družba sestavlja izkaz gibanja kapitala v obliki sestavljene razpredelnice. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja se je spremenil za 8.566.772 EUR in sicer: povečal za čisti poslovni izid tekočega leta v višini 8.671.945 EUR in zmanjšal za aktuarsko izgubo iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi v višini 105.173 EUR. Družba je na dan 31.12.2015 ugotovila bilančni dobiček v višini 8.670.053 EUR. DRUGA RAZKRITJA POVEZANE OSEBE Družba je s povezanimi osebami (strankami) poslovala na osnovi sklenjenih pogodb, kjer so bile v medsebojnem prometu povezanih oseb uporabljene tržne in obligacijske zakonitosti. Posamezni posli s povezanimi osebami (strankami) so razkriti v poročilu o poslih s povezanimi osebami, katero je dostopno na sedežu družbe. V stolpcih prodaje in nakupi je prikazan promet vseh poslov (brez DDV) med družbo in povezanimi družbami v letu 2015. Pri danih in prejetih posojilih je prikazano stanje konec leta 2015 (glavnica z obrestmi).

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 104 Prodajne in nakupne cene za storitve so definirane na podlagi veljavnega internega cenika družb skupine HSE, najemnine so določene na podlagi primerljivih prostih cen, prodajne cene električne energije pa na podlagi metode dodatka na stroške. PREJEMKI Prejemki članov uprave in zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, vključujejo: bruto prejemke, ki so vsebovani v obvestilu za napoved dohodnine; druge prejemke (prehrana, prevoz, dnevnice); premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Prejemki članov nadzornega sveta vsebujejo bruto sejnine članov s potnimi stroški za opravljanje funkcije v nadzornem svetu. Družba v letu 2015 ni odobrila predujmov, posojil ter poroštev tem skupinam oseb. FINANČNI INŠTRUMENTI IN TVEGANJA KREDITNO TVEGANJE Največji kupec družbe je obvladujoča družba HSE, ki odkupi celotno proizvedeno električno energijo. Kreditno tveganje, ki predstavlja nevarnost, da terjatve do kupcev in drugih pravnih oseb ne bodo plačane v celoti, ali pa sploh ne bodo plačane, v družbi minimiziramo tako, da imamo sklenjeno letno pogodbo o prodaji električne energije, ki vsebuje elemente zavarovanja terjatev. Ocenjujemo torej, da so tveganja iz naslova terjatev do kupcev glede na navedene ukrepe obvladovana in, da je bila izpostavljenost kreditnim tveganjem v letu 2015 nizka. Vsa dana posojila v skupini so ustrezno zavarovana z izvršnico, menicami, zastavno pravico, zato ocenjujemo kreditno tveganje za dana posojila kot nizko.

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 105 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE Likvidnostno tveganje je tveganje zmanjšanja likvidnosti in spremembe cen vrednostnih papirjev. Ker družba nima več naložb v vrednostne papirje, zaznavamo le tveganje zmanjšanja likvidnosti, ki ga ocenjujemo kot nizko, kajti plačila največjega kupca so predvidljiva in stabilna. Obveznosti do dobaviteljev in iz financiranja so znane vnaprej. Likvidnostna tveganja smo v letu 2015 dobro obvladovali, saj smo dnevno, tedensko in mesečno spremljali denarne tokove, viške likvidnih sredstev smo deponirali pri priznanih bankah po načelu razpršitve tveganja in največjega donosa in oblikovali smo potrebno likvidnostno rezervo.

TEČAJNO TVEGANJE L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 106

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 107 Družba ni izpostavljena tečajnemu tveganju saj posluje le v valuti EUR. OBRESTNO TVEGANJE Obrestno tveganje v DEM ocenjujemo kot nizko, zato v letu 2015 nismo imeli izdelane aktivne politike obvladovanja tovrstnih tveganj. Za dana posojila v skupini so dogovorjene fiksne obrestne mere, zato analiza občutljivosti za ta del ni narejena. UPRAVLJANJE S KAPITALOM Glavni namen upravljanja s kapitalom je zagotoviti čim boljšo kreditno boniteto in kapitalsko ustreznost za potrebe financiranja poslovanja in investicij. Ustrezen obseg kapitala družbi zagotavlja zaupanje upnikov, trga ter vzdržuje prihodnji razvoj dejavnosti. Družba spremlja gibanje kapitala z uporabo kazalnika finančnega vzvoda, izračunanega z delitvijo neto obveznosti, s skupnim zneskom neto obveznosti in celotnim zneskom kapitala. V okviru neto obveznosti družba vključuje prejeta posojila in druge finančne obveznosti, znižane za denarna sredstva. Kazalnik kaže razmerje med zadolženostjo družbe in kapitalom. Kazalnik je konec leta 2015 nižji glede na stanje konec leta 2014. POŠTENE VREDNOSTI

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 108 DOGODKI PO DATUMU POROČANJA Po datumu izkaza finančnega položaja v družbi ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze leta 2015 in razkritja le- teh v računovodskem poročilu.

05 P R I L O G E KONTAKTNI PODATKI POMEN KRATIC

L E T N O P O R O Č I L O D E M 2 0 1 5 110 5.1 KONTAKTNI PODATKI DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o. Obrežna ulica 170 2000 MARIBOR Telefon: 02 300 50 00 Fax: 02 300 56 55 Spletni naslov: www.dem.si E pošta: dem@dem.si VODSTVO DRUŽBE mag. Viljem Pozeb Direktor družbe Telefon: 02 300 57 50 E pošta: viljem.pozeb@dem.si mag. Srečko Bračko Pomočnik direktorja Telefon: 02 300 53 60 E pošta: srecko.bracko@dem.si Vili Vindiš Pomočnik direktorja Telefon: 02 300 57 60 E pošta: vili.vindis@dem.si Andrej Tumpej Tehnični direktor Telefon: 02 300 52 50 E pošta: andrej.tumpej@dem.si